Wiki FKKT - User contributions [en]

Fosfolipaza C

2010-01-06T18:21:10Z

Janjafortin:

Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov.
V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice).
Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.

Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene).

Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C:
-fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim,
-sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim.

β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.

FOSFOLIPAZNA POT

Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.

SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif

ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html

VIRI:

-http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm

-http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm

-http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji

[[Category:LEX]]

Fosfolipaza C

2010-01-06T18:20:31Z

Janjafortin:

Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov.
V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice).
Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.

Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene).

Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C:
-fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim,
-sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim.

β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.

FOSFOLIPAZNA POT

Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.

SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif

ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html

VIRI:
-http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm
-http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm
-http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji

[[Category:LEX]]

Fosfolipaza C

2010-01-06T18:18:38Z

Janjafortin:

Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov.
V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice).
Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.

Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene).

Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C:
-fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim,
-sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim.

β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.

FOSFOLIPAZNA POT

Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.

SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif

ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html

http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm
http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm
http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji

[[Category:LEX]]

Fosfolipaza C

2010-01-06T18:15:53Z

Janjafortin: New page: Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov. V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenje...

Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov.
V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice).
Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.

Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene).

Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C:
-fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim,
-sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim.

β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.

FOSFOLIPAZNA POT

Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.

SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif

ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html

http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm
http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm
http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji