<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Janjafortin</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Janjafortin"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Janjafortin"/>
	<updated>2026-04-07T21:59:46Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fosfolipaza_C&amp;diff=2724</id>
		<title>Fosfolipaza C</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fosfolipaza_C&amp;diff=2724"/>
		<updated>2010-01-06T18:21:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Janjafortin: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov.&lt;br /&gt;
V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice).&lt;br /&gt;
Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C: &lt;br /&gt;
                                     -fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim, &lt;br /&gt;
                                     -sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza  pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
FOSFOLIPAZNA POT&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Janjafortin</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fosfolipaza_C&amp;diff=2723</id>
		<title>Fosfolipaza C</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fosfolipaza_C&amp;diff=2723"/>
		<updated>2010-01-06T18:20:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Janjafortin: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov.&lt;br /&gt;
V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice).&lt;br /&gt;
Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C: &lt;br /&gt;
                                     -fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim, &lt;br /&gt;
                                     -sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza  pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
FOSFOLIPAZNA POT&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
-http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm&lt;br /&gt;
-http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm&lt;br /&gt;
-http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Janjafortin</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fosfolipaza_C&amp;diff=2722</id>
		<title>Fosfolipaza C</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fosfolipaza_C&amp;diff=2722"/>
		<updated>2010-01-06T18:18:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Janjafortin: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov.&lt;br /&gt;
V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice).&lt;br /&gt;
Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C: &lt;br /&gt;
                                     -fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim, &lt;br /&gt;
                                     -sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza  pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
FOSFOLIPAZNA POT&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm&lt;br /&gt;
http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm&lt;br /&gt;
http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Janjafortin</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fosfolipaza_C&amp;diff=2721</id>
		<title>Fosfolipaza C</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fosfolipaza_C&amp;diff=2721"/>
		<updated>2010-01-06T18:15:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Janjafortin: New page: Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov. V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenje...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov.&lt;br /&gt;
V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice).&lt;br /&gt;
Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C: &lt;br /&gt;
                                     -fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim, &lt;br /&gt;
                                     -sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza  pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
FOSFOLIPAZNA POT&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm&lt;br /&gt;
http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm&lt;br /&gt;
http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Janjafortin</name></author>
	</entry>
</feed>