<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=KatjaPresekar</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=KatjaPresekar"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/KatjaPresekar"/>
	<updated>2026-04-06T17:31:55Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2347</id>
		<title>Betain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2347"/>
		<updated>2010-01-05T01:55:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;KatjaPresekar: /* LASTNOSTI */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== KAJ JE BETAIN ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain poznamo pod več različnimi imeni. Najbolj pogosto je trimetilglicin  ali kemijsko N,N,N-trimetilglicin (oz. TGM). Imenujemo ga še betain HCl, hidroklorna kislina (betain hidroklorid) in glicin betain. &lt;br /&gt;
Betain je ionska organska spojina s strukturno formulo (CH3)3N+CH2CO2H. Gre za belo kristalno sol, ki nastaja predvsem iz aminokisline glicin, kateri so dodane 3 metilne skupine (CH3) in klor (Cl). V tekočem stanju predstavlja naravno želodčno kislino, ki sodeluje pri presnavljanju beljakovin in maščob. Odkrit je bil v 19. stoletju po zaslugi sladkorne industrije. Prvič je bil namreč pridobljen po ekstrakciji kot kristaliziran trd stranski produkt pri predelavi sladkorne pese (Beta vulgaris). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== LASTNOSTI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Topnost betaina kot kristala v vodi pri 25 stopinjah Celzija je okrog 64 g/100 ml. Snov je termolabilna. V trdnem stanju se stali pri 242-246 stopinjah Celzija, termično pa razpade šele nad 246 stopinj Celzija. Vodna raztopina, če raztopimo 50g betain hidroklorida v enem litru vode je zelo kisla, pH=1. Betain monohidrat sam je nestabilen, HCl pa je zraven prav zaradi tega, da se poveča stabilnost in je tako spojina (v disociirani obliki) stabilna tudi v vodi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== FUNKCIJE IN UPORABA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain je pomemben za živa bitja. Kopiči se v tkivih in uravnava njihovo hipertoničnost, ter ščiti proteinsko strukturo pred denaturacijo. Nekatere živali ga proizvajajo med razmnoževanjem in s tem nehote privabljajo svoje naravne sovražnike. Tako se sklene naravna prehrambena veriga. Uporabljamo ga v prehrambeni industriji. Skupaj s pepsinom ga dodajamo izdelkom. Ti pomagajo ob pomanjkanju HCl v želodcu in pri presnovi aminokislin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== NAHAJANJE ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Betain pridobivamo v naravi predvsem iz snovi, ki vsebujejo veliko holina. To so: sladkorna pesa, melasa, ječmen, pšenica, grah, fižol, školjke, črvi, raki, ipd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in povezave ==&lt;br /&gt;
-[http://www.ribiska-zveza.si/forum/viewtopic.php?f=11&amp;amp;t=721]&lt;br /&gt;
-[http://en.wikipedia.org/wiki/Trimethylglycine]&lt;br /&gt;
-[http://vitanetonline.com/forums/1/Thread/1021]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>KatjaPresekar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2344</id>
		<title>Betain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2344"/>
		<updated>2010-01-05T01:53:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;KatjaPresekar: /* LASTNOSTI */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== KAJ JE BETAIN ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain poznamo pod več različnimi imeni. Najbolj pogosto je trimetilglicin  ali kemijsko N,N,N-trimetilglicin (oz. TGM). Imenujemo ga še betain HCl, hidroklorna kislina (betain hidroklorid) in glicin betain. &lt;br /&gt;
Betain je ionska organska spojina s strukturno formulo (CH3)3N+CH2CO2H. Gre za belo kristalno sol, ki nastaja predvsem iz aminokisline glicin, kateri so dodane 3 metilne skupine (CH3) in klor (Cl). V tekočem stanju predstavlja naravno želodčno kislino, ki sodeluje pri presnavljanju beljakovin in maščob. Odkrit je bil v 19. stoletju po zaslugi sladkorne industrije. Prvič je bil namreč pridobljen po ekstrakciji kot kristaliziran trd stranski produkt pri predelavi sladkorne pese (Beta vulgaris). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== LASTNOSTI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Topnost betaina kot kristala v vodi pri 25 stopinjah Celzija je okrog 64 g/100 ml. Snov je termolabilna. V trdnem stanju se stali pri 242-246 stopinjah Celzija, termicno pa razpade šele nad 246 stopinjah Celzija. Vodna raztopina, če raztopimo 50g betain hidroklorida v litru vode je zelo kisla, pH=1. Betain monohidrat je nestabilen, HCl pa je zraven prav zaradi tega, da se poveča stabilnost in je tako spojina (v disociirani obliki) stabilna tudi v vodi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== FUNKCIJE IN UPORABA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain je pomemben za živa bitja. Kopiči se v tkivih in uravnava njihovo hipertoničnost, ter ščiti proteinsko strukturo pred denaturacijo. Nekatere živali ga proizvajajo med razmnoževanjem in s tem nehote privabljajo svoje naravne sovražnike. Tako se sklene naravna prehrambena veriga. Uporabljamo ga v prehrambeni industriji. Skupaj s pepsinom ga dodajamo izdelkom. Ti pomagajo ob pomanjkanju HCl v želodcu in pri presnovi aminokislin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== NAHAJANJE ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Betain pridobivamo v naravi predvsem iz snovi, ki vsebujejo veliko holina. To so: sladkorna pesa, melasa, ječmen, pšenica, grah, fižol, školjke, črvi, raki, ipd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in povezave ==&lt;br /&gt;
-[http://www.ribiska-zveza.si/forum/viewtopic.php?f=11&amp;amp;t=721]&lt;br /&gt;
-[http://en.wikipedia.org/wiki/Trimethylglycine]&lt;br /&gt;
-[http://vitanetonline.com/forums/1/Thread/1021]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>KatjaPresekar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2341</id>
		<title>Betain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2341"/>
		<updated>2010-01-05T01:52:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;KatjaPresekar: /* FUNKCIJE IN UPORABA */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== KAJ JE BETAIN ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain poznamo pod več različnimi imeni. Najbolj pogosto je trimetilglicin  ali kemijsko N,N,N-trimetilglicin (oz. TGM). Imenujemo ga še betain HCl, hidroklorna kislina (betain hidroklorid) in glicin betain. &lt;br /&gt;
Betain je ionska organska spojina s strukturno formulo (CH3)3N+CH2CO2H. Gre za belo kristalno sol, ki nastaja predvsem iz aminokisline glicin, kateri so dodane 3 metilne skupine (CH3) in klor (Cl). V tekočem stanju predstavlja naravno želodčno kislino, ki sodeluje pri presnavljanju beljakovin in maščob. Odkrit je bil v 19. stoletju po zaslugi sladkorne industrije. Prvič je bil namreč pridobljen po ekstrakciji kot kristaliziran trd stranski produkt pri predelavi sladkorne pese (Beta vulgaris). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== LASTNOSTI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Topnost betaina kot kristala v vodi pri 25 oC je okrog 64 g/100 ml. Snov je termolabilna. V trdnem stanju se stali pri 242-246 oC, termicno pa razpade šele nad 246 oC. Vodna raztopina, če raztopimo 50g betain hidroklorida v litru vode je zelo kisla, pH=1. Betain monohidrat je nestabilen, HCl pa je zraven prav zaradi tega, da se poveča stabilnost in je tako spojina (v disociirani obliki) stabilna tudi v vodi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== FUNKCIJE IN UPORABA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain je pomemben za živa bitja. Kopiči se v tkivih in uravnava njihovo hipertoničnost, ter ščiti proteinsko strukturo pred denaturacijo. Nekatere živali ga proizvajajo med razmnoževanjem in s tem nehote privabljajo svoje naravne sovražnike. Tako se sklene naravna prehrambena veriga. Uporabljamo ga v prehrambeni industriji. Skupaj s pepsinom ga dodajamo izdelkom. Ti pomagajo ob pomanjkanju HCl v želodcu in pri presnovi aminokislin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== NAHAJANJE ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Betain pridobivamo v naravi predvsem iz snovi, ki vsebujejo veliko holina. To so: sladkorna pesa, melasa, ječmen, pšenica, grah, fižol, školjke, črvi, raki, ipd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in povezave ==&lt;br /&gt;
-[http://www.ribiska-zveza.si/forum/viewtopic.php?f=11&amp;amp;t=721]&lt;br /&gt;
-[http://en.wikipedia.org/wiki/Trimethylglycine]&lt;br /&gt;
-[http://vitanetonline.com/forums/1/Thread/1021]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>KatjaPresekar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2339</id>
		<title>Betain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2339"/>
		<updated>2010-01-05T01:50:56Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;KatjaPresekar: /* NAHAJANJE */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== KAJ JE BETAIN ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain poznamo pod več različnimi imeni. Najbolj pogosto je trimetilglicin  ali kemijsko N,N,N-trimetilglicin (oz. TGM). Imenujemo ga še betain HCl, hidroklorna kislina (betain hidroklorid) in glicin betain. &lt;br /&gt;
Betain je ionska organska spojina s strukturno formulo (CH3)3N+CH2CO2H. Gre za belo kristalno sol, ki nastaja predvsem iz aminokisline glicin, kateri so dodane 3 metilne skupine (CH3) in klor (Cl). V tekočem stanju predstavlja naravno želodčno kislino, ki sodeluje pri presnavljanju beljakovin in maščob. Odkrit je bil v 19. stoletju po zaslugi sladkorne industrije. Prvič je bil namreč pridobljen po ekstrakciji kot kristaliziran trd stranski produkt pri predelavi sladkorne pese (Beta vulgaris). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== LASTNOSTI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Topnost betaina kot kristala v vodi pri 25 oC je okrog 64 g/100 ml. Snov je termolabilna. V trdnem stanju se stali pri 242-246 oC, termicno pa razpade šele nad 246 oC. Vodna raztopina, če raztopimo 50g betain hidroklorida v litru vode je zelo kisla, pH=1. Betain monohidrat je nestabilen, HCl pa je zraven prav zaradi tega, da se poveča stabilnost in je tako spojina (v disociirani obliki) stabilna tudi v vodi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== FUNKCIJE IN UPORABA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain je pomemben za živa bitja. Kopiči se v tkivih in uravnava njihovo hipertoničnost, ter ščiti proteinsko strukturo pred denaturacijo. Nekatere živali ga proizvajajo med razmnoževanjem in s tem nehote privabljajo svoje naravne sovražnike. S tem se tako sklene prehrambena veriga. Uporabljamo ga v prehrambeni industriji. Skupaj s pepsinom ga dodajamo izdelkom. Ti pomagajo ob pomanjkanju HCl v želodcu in pri presnovi aminokislin.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== NAHAJANJE ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Betain pridobivamo v naravi predvsem iz snovi, ki vsebujejo veliko holina. To so: sladkorna pesa, melasa, ječmen, pšenica, grah, fižol, školjke, črvi, raki, ipd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in povezave ==&lt;br /&gt;
-[http://www.ribiska-zveza.si/forum/viewtopic.php?f=11&amp;amp;t=721]&lt;br /&gt;
-[http://en.wikipedia.org/wiki/Trimethylglycine]&lt;br /&gt;
-[http://vitanetonline.com/forums/1/Thread/1021]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>KatjaPresekar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2336</id>
		<title>Betain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2336"/>
		<updated>2010-01-05T01:49:47Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;KatjaPresekar: /* LASTNOSTI */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== KAJ JE BETAIN ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain poznamo pod več različnimi imeni. Najbolj pogosto je trimetilglicin  ali kemijsko N,N,N-trimetilglicin (oz. TGM). Imenujemo ga še betain HCl, hidroklorna kislina (betain hidroklorid) in glicin betain. &lt;br /&gt;
Betain je ionska organska spojina s strukturno formulo (CH3)3N+CH2CO2H. Gre za belo kristalno sol, ki nastaja predvsem iz aminokisline glicin, kateri so dodane 3 metilne skupine (CH3) in klor (Cl). V tekočem stanju predstavlja naravno želodčno kislino, ki sodeluje pri presnavljanju beljakovin in maščob. Odkrit je bil v 19. stoletju po zaslugi sladkorne industrije. Prvič je bil namreč pridobljen po ekstrakciji kot kristaliziran trd stranski produkt pri predelavi sladkorne pese (Beta vulgaris). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== LASTNOSTI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Topnost betaina kot kristala v vodi pri 25 oC je okrog 64 g/100 ml. Snov je termolabilna. V trdnem stanju se stali pri 242-246 oC, termicno pa razpade šele nad 246 oC. Vodna raztopina, če raztopimo 50g betain hidroklorida v litru vode je zelo kisla, pH=1. Betain monohidrat je nestabilen, HCl pa je zraven prav zaradi tega, da se poveča stabilnost in je tako spojina (v disociirani obliki) stabilna tudi v vodi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== FUNKCIJE IN UPORABA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain je pomemben za živa bitja. Kopiči se v tkivih in uravnava njihovo hipertoničnost, ter ščiti proteinsko strukturo pred denaturacijo. Nekatere živali ga proizvajajo med razmnoževanjem in s tem nehote privabljajo svoje naravne sovražnike. S tem se tako sklene prehrambena veriga. Uporabljamo ga v prehrambeni industriji. Skupaj s pepsinom ga dodajamo izdelkom. Ti pomagajo ob pomanjkanju HCl v želodcu in pri presnovi aminokislin.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== NAHAJANJE ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Betain pridobivamo v naravi iz snovi, ki vsebujejo holin. To so: sladkorna pesa,melasa,ječmen,pšenica,grah,fižol, školjke,črvi,raki, ipd. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in povezave ==&lt;br /&gt;
-[http://www.ribiska-zveza.si/forum/viewtopic.php?f=11&amp;amp;t=721]&lt;br /&gt;
-[http://en.wikipedia.org/wiki/Trimethylglycine]&lt;br /&gt;
-[http://vitanetonline.com/forums/1/Thread/1021]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>KatjaPresekar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2332</id>
		<title>Betain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betain&amp;diff=2332"/>
		<updated>2010-01-05T01:45:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;KatjaPresekar: New page: == KAJ JE BETAIN ==  Betain poznamo pod več različnimi imeni. Najbolj pogosto je trimetilglicin  ali kemijsko N,N,N-trimetilglicin (oz. TGM). Imenujemo ga še betain HCl, hidroklorna kis...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== KAJ JE BETAIN ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain poznamo pod več različnimi imeni. Najbolj pogosto je trimetilglicin  ali kemijsko N,N,N-trimetilglicin (oz. TGM). Imenujemo ga še betain HCl, hidroklorna kislina (betain hidroklorid) in glicin betain. &lt;br /&gt;
Betain je ionska organska spojina s strukturno formulo (CH3)3N+CH2CO2H. Gre za belo kristalno sol, ki nastaja predvsem iz aminokisline glicin, kateri so dodane 3 metilne skupine (CH3) in klor (Cl). V tekočem stanju predstavlja naravno želodčno kislino, ki sodeluje pri presnavljanju beljakovin in maščob. Odkrit je bil v 19. stoletju po zaslugi sladkorne industrije. Prvič je bil namreč pridobljen po ekstrakciji kot kristaliziran trd stranski produkt pri predelavi sladkorne pese (Beta vulgaris). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== LASTNOSTI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Topnost betaina kot kristala v vodi pri 25 oC je okrog 64 g/100 ml. Snov je termolabilna. V trdnem stanju se stali pri 242-246 oC, termicno pa razpade šele nad 246 oC. Vodna raztopina, če raztopimo 50g betain hidroklorida v litru vode je zelo kisla, pH=1. Betain monohidrat je nestabilen, HCl pa je zraven prav zaradi tega, da se poveča stabilnost in je tako spojina (v disociirani obliki) stabilna tudi v vodi. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== FUNKCIJE IN UPORABA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Betain je pomemben za živa bitja. Kopiči se v tkivih in uravnava njihovo hipertoničnost, ter ščiti proteinsko strukturo pred denaturacijo. Nekatere živali ga proizvajajo med razmnoževanjem in s tem nehote privabljajo svoje naravne sovražnike. S tem se tako sklene prehrambena veriga. Uporabljamo ga v prehrambeni industriji. Skupaj s pepsinom ga dodajamo izdelkom. Ti pomagajo ob pomanjkanju HCl v želodcu in pri presnovi aminokislin.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== NAHAJANJE ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Betain pridobivamo v naravi iz snovi, ki vsebujejo holin. To so: sladkorna pesa,melasa,ječmen,pšenica,grah,fižol, školjke,črvi,raki, ipd. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in povezave ==&lt;br /&gt;
-[http://www.ribiska-zveza.si/forum/viewtopic.php?f=11&amp;amp;t=721]&lt;br /&gt;
-[http://en.wikipedia.org/wiki/Trimethylglycine]&lt;br /&gt;
-[http://vitanetonline.com/forums/1/Thread/1021]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>KatjaPresekar</name></author>
	</entry>
</feed>