https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Kemik89 2026-04-06T23:23:34Z User contributions MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2926 2010-01-07T11:33:08Z

<p>Kemik89: /* Viri */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče med 185ºC - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - [http://www.cenim.se/247-a.html Članek o glutaminu iz revije &quot;Cenim se&quot;] <br /> <br /> - [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine Glutamin - Angleška Wikipedija]<br /> <br /> - [http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html Stran o kemijskih elementih in spojinah]<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2925 2010-01-07T11:32:57Z

<p>Kemik89: /* Viri */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče med 185ºC - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - [http://www.cenim.se/247-a.html Članek o glutaminu iz revije &quot;Cenim se&quot;] <br /> <br /> - [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine - Glutamin Angleška Wikipedija]<br /> <br /> - [http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html Stran o kemijskih elementih in spojinah]<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2924 2010-01-07T11:32:36Z

<p>Kemik89: /* Viri */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče med 185ºC - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - [http://www.cenim.se/247-a.html Članek o glutaminu iz revije &quot;Cenim se&quot;] <br /> <br /> - [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine Glutamin Angleška Wikipedija]<br /> <br /> - [http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html Stran o kemijskih elementih in spojinah]<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2923 2010-01-07T11:32:21Z

<p>Kemik89: /* Viri */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče med 185ºC - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - [http://www.cenim.se/247-a.html Članek o glutaminu iz revije &quot;Cenim se&quot;] <br /> <br /> - [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine Glutamin - Angleška Wikipedija]<br /> <br /> - [http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html - Stran o kemijskih elementih in spojinah]<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2281 2010-01-04T23:21:41Z

<p>Kemik89: /* Uporaba */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče med 185ºC - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2280 2010-01-04T23:19:42Z

<p>Kemik89: /* Osnovni podatki */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče med 185ºC - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2278 2010-01-04T23:19:07Z

<p>Kemik89: </p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče pri 185 - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2276 2010-01-04T23:18:35Z

<p>Kemik89: /* Osnovni podatki */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov, izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče pri 185 - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2099 2010-01-04T18:22:57Z

<p>Kemik89: /* Pridobivanje */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov, izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče pri 185 - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molekulska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2098 2010-01-04T18:22:27Z

<p>Kemik89: /* Pridobivanje */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov, izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče pri 185 - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molekulska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes pridobivamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2097 2010-01-04T18:22:06Z

<p>Kemik89: /* Pridobivanje */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov, izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče pri 185 - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molekulska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin danes pridobivamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2096 2010-01-04T18:20:41Z

<p>Kemik89: /* Viri */</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov, izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče pri 185 - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molekulska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin (C5H10N2O3) danes pridobivamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Kemik89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glutamin&diff=2094 2010-01-04T18:19:33Z

<p>Kemik89: New page: [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine &#039;&#039;&#039;Glutamin&#039;&#039;&#039;] (&#039;&#039;&#039;Gln&#039;&#039;&#039; ali &#039;&#039;&#039;Q&#039;&#039;&#039;) je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 ...</p> <hr /> <div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov, izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.<br /> <br /> == Osnovni podatki ==<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče pri 185 - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molekulska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:<br /> <br /> - Prosti L-glutamin<br /> <br /> - Glutamin peptid <br /> <br /> Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.<br /> <br /> == Pridobivanje ==<br /> Glutamin (C5H10N2O3) danes pridobivamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:<br /> <br /> Glutamat + ATP + NH3 → Glutamin + ADP + Fosfat + H2O<br /> <br /> === Pojavljanje v naravi ===<br /> Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.<br /> <br /> == Uporaba ==<br /> Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.<br /> <br /> == Viri ==<br /> <br /> - http://www.cenim.se/247-a.html<br /> <br /> - http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine<br /> <br /> - http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html</div>

Kemik89