https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=L3xiWiki FKKT - User contributions [en]2026-04-11T10:44:36ZUser contributionsMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Amiloid_beta&diff=2380Amiloid beta2010-01-05T07:57:07Z<p>L3xi: </p>
<hr />
<div>'''Amiloid beta ali beljakovina Aβ ''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina v senilnih lehah, ki so oblika amiloidnih plakov, ki jih najdemo v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo] in Downovem sindromu. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregate v možganskih krvnih žilah pri možganski amiloidni angiopatiji. Sestavljeni so iz prepletenih fibrilarni proteinov imenovanih amiloidne vlaknine. Ta protein najdemo tudi pri peptidih, kot je prionov peptid. Tega povezujemo z boleznimi napačnega zlaganja oziroma razporejanja proteinov. Raziskave kažejo da imata molekuli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv na razvoj Alzheimerjeve bolezni in obeh omenjenih mišičnih boleznih. <br />
<br />
== Amiloid beta ==<br />
<br />
=== Nastanek Amiloidov beta ===<br />
Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih amiloidih beljakovin, ki so transmembranski glikoproteini nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 aminokislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri razkroju, v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskem retikulumu], daljše oblike amiloida beta pa nastanejo pri cepitvi v trans-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat Golgijevem omrežju]. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni povezanih z amiloidi beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni. Predlagano zdravljenje je prilagajanje sekrataze β in [http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma_secretase γ] da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko amiloida beta.<br />
<br />
=== Načini merjenja Amiloidov beta ===<br />
Obstajajo različni načini merjenja amiloidov:<br />
<br />
- metoda [http://en.wikipedia.org/wiki/ELISA ELISA],<br />
<br />
- mikroskopijo na atomsko silo, angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Atomic_force_microscope Atomic force microscope (AFM)]<br />
<br />
- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Dual_polarisation_interferometry Dual polarisation interferometry] <br />
<br />
<br />
<br />
<br />
=== Literatura ===<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Amyloid_beta<br />
<br />
<br />
=== Viri ===<br />
http://en.wikipedia.org/<br />
<br />
http://sl.wikipedia.org/<br />
<br />
"v obdelavi"<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>L3xihttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Amiloid_beta&diff=1995Amiloid beta2010-01-03T22:20:35Z<p>L3xi: </p>
<hr />
<div>'''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov ki jih najdemo v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganskih krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi, ki vključujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata molekuli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh mišičnih bolezni.<br />
<br />
== Amiloid beta ==<br />
<br />
=== Nastanek Amiloidov beta ===<br />
Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih Amiloidih beljakovin, transmembranski glikoproteinov nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 aminokislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri razkrajanju, ki poteka v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskem retikulumu], daljše oblike Amiloida beta pa nastane pri cepitvi v trans-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat Golgijevem] omrežju. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni ki so povezne z Amiloidi beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni, predlagano zdravljenje je prilagajanje β in [http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma_secretase γ secretases] da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko Amiloida beta.<br />
<br />
=== Načini merjenja Amiloidov beta ===<br />
Obstaja veliko različnih načinov za merjenje Amiloidov:<br />
<br />
- Z metoda [http://en.wikipedia.org/wiki/ELISA ELISA]<br />
<br />
- Z mikroskopijo na atomsko silo, angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Atomic_force_microscope Atomic force microscope (AFM)]<br />
<br />
- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Dual_polarisation_interferometry Atomic force microscope]<br />
<br />
<br />
<br />
=== Literatura ===<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Amyloid_beta<br />
<br />
<br />
=== Viri ===<br />
http://en.wikipedia.org/<br />
<br />
http://sl.wikipedia.org/<br />
<br />
"v obdelavi"<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>L3xihttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Amiloid_beta&diff=1990Amiloid beta2010-01-03T22:09:41Z<p>L3xi: New page: '''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bol...</p>
<hr />
<div>'''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vključujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata mulekoli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh mišičnih bolezni.<br />
<br />
== Amiloid beta ==<br />
<br />
=== Nastanek Amiloidov beta ===<br />
Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih Amiloidih beljakovin, transmembranski glikoproteinov nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 aminokislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri razkrajanju, ki poteka v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskem retikulumu], daljše oblike Amiloida beta pa nastane pri cepitvi v trans-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat Golgijevem] omrežju. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni ki so povezne z Amiloidi beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni, predlagano zdravljenje je prilagajanje β in [http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma_secretase γ secretases] da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko Amiloida beta.<br />
<br />
=== Načini merjenja Amiloidov beta ===<br />
Obstaja veliko različnih načinov za merjenje Amiloidov:<br />
<br />
- Z metoda [http://en.wikipedia.org/wiki/ELISA ELISA]<br />
<br />
- Z mikroskopijo na atomsko silo, angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Atomic_force_microscope Atomic force microscope (AFM)]<br />
<br />
- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Dual_polarisation_interferometry Atomic force microscope]<br />
<br />
<br />
<br />
=== Literatura ===<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Amyloid_beta<br />
<br />
<br />
=== Viri ===<br />
http://en.wikipedia.org/<br />
<br />
http://sl.wikipedia.org/<br />
<br />
"v obdelavi"<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>L3xihttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Peskovnik&diff=1988Peskovnik2010-01-03T21:43:21Z<p>L3xi: </p>
<hr />
<div>''Ta stran je zato, da lahko na njej poskusite, kar bi radi preverili - glede oblikovanja (kaj se zgodi, če dam neko besedo v trojni narekovaj?, bo tabela res prav široka?, so črke dovolj velike?), shranjevanja in spreminjanja vsebine.''<br />
<br />
<br />
<br />
==Škrob==<br />
'''Škrob''' je rezervni polisaharid pri rastlinah. Je homopolimer, sestavljen iz amilopektina (75 - 85 %) in amiloze (15 - 25 %). Osnovni gradnik škroba je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glukoza D-glukopiranoza], ki se med seboj povezuje z 1α -4 in 1α -6 vezmi.<br><br />
Tališče škroba je pri 250 ˚C; v vodi je netopen. Pri kuhanju molekule škroba nabreknejo in tvorijo homogeno viskozno raztopino - nastane '''škrobni klej'''. <br><br />
Pri segrevanju z razredčenimi kislinami ali pa pod vplivov encimov se škrob najprej razgradi v dekstrin, nato v [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Disaharidi_in_oligosaharidi#Maltoza maltozo] in končno v glukozo. <br>Prisotnost škroba dokazujemo z jodovico, raztopino joda v vodi, ki je rjavkaste barve, s škrobom pa daje modro-vijolično obarvanje.<br><br />
<br />
==Amiloza==<br />
<br />
Amiloza je homopolimer glukoze, v katerem se posamezne glukozne enote povezujejo z 1α -4. Nastane nerazvejana veriga, ki vsebuje 250-1000 glukoznih podenot.<br><br />
Zaradi kota v 1α -4 vezi se molekula zvije v desnosučno vijačnico, v kateri enemu obratu ustreza 7 molekul glukoze ([http://www.lsbu.ac.uk/water/images/hyamy.gif slika vijačnice amiloze]). V spiralo se lahko vključijo majhne molekule, ki povzročijo obarvanje. Jod amilozo obarva modro.<br><br />
Pri razgradnji amiloze so ključnega pomena encimi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Amilaza α-amilaze]. Ti amilozo najprej razgradijo v maltozo, nato pa v D-glukozo.<br />
<br />
<br />
==Tavrin==<br />
<br />
'''Tavrin''' (2-aminoetansulfonska kislina) je organska kislina. V laboratorijskih pogojih je jedka brazbarvna kristalna snov s tališčem pri 305,11° C. človeškem telesu nastane iz aminokisline cisteina, ob prisotnosti vitamina B6. Tavrin umetno pridobivajo iz [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Etilenimin natrijevega etilenimina], ter žveplove(IV) kisline.<br />
<br />
V človeškem procesu je tavrin prisoten v žolčniku, kjer s pomočjo glicina, ter drugih aminokislin tvori žolčne kisline, ki emulgirajo lipide, ter tako pomaga pri njihovi absorbciji v naše telo. Tavrin je zelo pomemben tudi pri delovanju gibalnega mišičevja, delovanju srca, ter delovanju možganov, kjer zagotavlja pravilno raven kalijevih, magnezijevih ter natrijevih ionov, ter pri razvoju možganov dojenčkov. Zaradi tega najdemo tavrin tudi v človeškem mleku, dodajajo pa ga tudi v otroško prehrano. Obstajajo tudi posredni dokazi da lahko deluje tavrin kot nevrotransmiter, saj pospešuje delovanje možganov. Tavrin skrbi tudi za hidratizacijo kože, v manjših količinah pa ga najdemo tudi v pljučih. Deluje kot antioksidant, ter preprečuje bolezni jeter, srca in ožilja, medicinsko pa je bil tudi testiran za zdravljenje epilepsije, srčnih zastojev, ter sladkorne bolezni, vendar brez vidnih uspehov.<br />
Dokazano je, da imajo ljudje, ki jedo le brezmesno hrano, v sebi manjšo vsebnost tavrina, kot tisti ki redno uživajo meso.<br />
<br />
==Tollu-podobni receptorji==<br />
<br />
'''Tollu podobni receptorji''' (TLRs-Toll like receptors) so vrste proteinov, ki igrajo ključno vlogo v prirojenem imunskem sistemu. So membranski signalizacijski receptorji, ki prepoznavajo različne setavine mikroorganizmov. Ko mikroorganizmi pridejo skozi fizične ovire kot so koža in črevesna stena, jih TLRs prepoznajo ter sprožijo reakcijo imunskega odziva.<br />
Ime so dobili po njihovi podobnosti proteinu, kodiranim z Toll-genom, ki ga je odkrila Christine Nusslein-Volhard v ''Drosophili''-ji leta 1985.<br />
[[Image:300px-TLR3_structure.jpg]]<br />
<br />
== Amiloid beta ==<br />
'''Beta amiloida''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni planki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vklučujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata mulekoli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh miščnih bolezni.<br />
<br />
=== Nastanek Amiloidov beta ===<br />
Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih Amiloidnih beljakovin, transmembranski glikoproteinov nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 amino kislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri razkrajanju, ki poteka v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskem retikulumu], daljše oblike Amiloida beta pa nastane pri cepitvi v trans-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat Golgijevem] omrežju. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni ki so povezne z Amiloidi beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni, predlagano zdravljenje je prilagajanje β in [http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma_secretase γ secretases] da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko Amiloida beta.<br />
<br />
=== Načini merjenja Amiloidov beta ===<br />
Obstaja veliko različnih načinov za merjenje Amiloidov beta:<br />
<br />
- Z metoda [http://en.wikipedia.org/wiki/ELISA ELISA]<br />
<br />
- Z mikroskopijo na atomsko silo, angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Atomic_force_microscope Atomic force microscope (AFM)]<br />
<br />
- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Dual_polarisation_interferometry Atomic force microscope]<br />
<br />
-....<br />
<br />
=== Literatura ===<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Amyloid_beta<br />
<br />
<br />
=== Viri ===<br />
http://en.wikipedia.org/<br />
http://sl.wikipedia.org/</div>L3xihttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Peskovnik&diff=1987Peskovnik2010-01-03T21:37:44Z<p>L3xi: </p>
<hr />
<div>''Ta stran je zato, da lahko na njej poskusite, kar bi radi preverili - glede oblikovanja (kaj se zgodi, če dam neko besedo v trojni narekovaj?, bo tabela res prav široka?, so črke dovolj velike?), shranjevanja in spreminjanja vsebine.''<br />
<br />
<br />
<br />
==Škrob==<br />
'''Škrob''' je rezervni polisaharid pri rastlinah. Je homopolimer, sestavljen iz amilopektina (75 - 85 %) in amiloze (15 - 25 %). Osnovni gradnik škroba je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glukoza D-glukopiranoza], ki se med seboj povezuje z 1α -4 in 1α -6 vezmi.<br><br />
Tališče škroba je pri 250 ˚C; v vodi je netopen. Pri kuhanju molekule škroba nabreknejo in tvorijo homogeno viskozno raztopino - nastane '''škrobni klej'''. <br><br />
Pri segrevanju z razredčenimi kislinami ali pa pod vplivov encimov se škrob najprej razgradi v dekstrin, nato v [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Disaharidi_in_oligosaharidi#Maltoza maltozo] in končno v glukozo. <br>Prisotnost škroba dokazujemo z jodovico, raztopino joda v vodi, ki je rjavkaste barve, s škrobom pa daje modro-vijolično obarvanje.<br><br />
<br />
==Amiloza==<br />
<br />
Amiloza je homopolimer glukoze, v katerem se posamezne glukozne enote povezujejo z 1α -4. Nastane nerazvejana veriga, ki vsebuje 250-1000 glukoznih podenot.<br><br />
Zaradi kota v 1α -4 vezi se molekula zvije v desnosučno vijačnico, v kateri enemu obratu ustreza 7 molekul glukoze ([http://www.lsbu.ac.uk/water/images/hyamy.gif slika vijačnice amiloze]). V spiralo se lahko vključijo majhne molekule, ki povzročijo obarvanje. Jod amilozo obarva modro.<br><br />
Pri razgradnji amiloze so ključnega pomena encimi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Amilaza α-amilaze]. Ti amilozo najprej razgradijo v maltozo, nato pa v D-glukozo.<br />
<br />
<br />
==Tavrin==<br />
<br />
'''Tavrin''' (2-aminoetansulfonska kislina) je organska kislina. V laboratorijskih pogojih je jedka brazbarvna kristalna snov s tališčem pri 305,11° C. človeškem telesu nastane iz aminokisline cisteina, ob prisotnosti vitamina B6. Tavrin umetno pridobivajo iz [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Etilenimin natrijevega etilenimina], ter žveplove(IV) kisline.<br />
<br />
V človeškem procesu je tavrin prisoten v žolčniku, kjer s pomočjo glicina, ter drugih aminokislin tvori žolčne kisline, ki emulgirajo lipide, ter tako pomaga pri njihovi absorbciji v naše telo. Tavrin je zelo pomemben tudi pri delovanju gibalnega mišičevja, delovanju srca, ter delovanju možganov, kjer zagotavlja pravilno raven kalijevih, magnezijevih ter natrijevih ionov, ter pri razvoju možganov dojenčkov. Zaradi tega najdemo tavrin tudi v človeškem mleku, dodajajo pa ga tudi v otroško prehrano. Obstajajo tudi posredni dokazi da lahko deluje tavrin kot nevrotransmiter, saj pospešuje delovanje možganov. Tavrin skrbi tudi za hidratizacijo kože, v manjših količinah pa ga najdemo tudi v pljučih. Deluje kot antioksidant, ter preprečuje bolezni jeter, srca in ožilja, medicinsko pa je bil tudi testiran za zdravljenje epilepsije, srčnih zastojev, ter sladkorne bolezni, vendar brez vidnih uspehov.<br />
Dokazano je, da imajo ljudje, ki jedo le brezmesno hrano, v sebi manjšo vsebnost tavrina, kot tisti ki redno uživajo meso.<br />
<br />
==Tollu-podobni receptorji==<br />
<br />
'''Tollu podobni receptorji''' (TLRs-Toll like receptors) so vrste proteinov, ki igrajo ključno vlogo v prirojenem imunskem sistemu. So membranski signalizacijski receptorji, ki prepoznavajo različne setavine mikroorganizmov. Ko mikroorganizmi pridejo skozi fizične ovire kot so koža in črevesna stena, jih TLRs prepoznajo ter sprožijo reakcijo imunskega odziva.<br />
Ime so dobili po njihovi podobnosti proteinu, kodiranim z Toll-genom, ki ga je odkrila Christine Nusslein-Volhard v ''Drosophili''-ji leta 1985.<br />
[[Image:300px-TLR3_structure.jpg]]<br />
<br />
== Amiloid beta ==<br />
'''Beta amiloida''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni planki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vklučujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata mulekoli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh miščnih bolezni.<br />
<br />
=== Nastanek Amiloidov beta ===<br />
Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih Amiloidnih beljakovin, transmembranski glikoproteinov nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 amino kislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri razkrajanju, ki poteka v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskem retikulumu], daljše oblike Amiloida beta pa nastane pri cepitvi v trans-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat Golgijevem] omrežju. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni ki so povezne z Amiloidi beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni, predlagano zdravljenje je prilagajanje β in [http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma_secretase γ secretases] da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko Amiloida beta.<br />
<br />
=== Načini merjenja Amiloidov beta ===<br />
Obstaja veliko različnih načinov za merjenje Amiloidov beta:<br />
<br />
- Z metoda [http://en.wikipedia.org/wiki/ELISA ELISA]<br />
<br />
- Z mikroskopijo na atomsko silo, angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Atomic_force_microscope Atomic force microscope (AFM)]<br />
<br />
- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Dual_polarisation_interferometry Atomic force microscope]<br />
<br />
-....<br />
<br />
=== Viri ===<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Amyloid_beta</div>L3xi