Wiki FKKT - User contributions [en]

AS seminar 2022/23

2023-05-14T16:47:10Z

LaraB:

Seminarje oz. gesla vnesete tu spodaj. Na tej strani napišete naslov seminarja/gesla, vsebino pa na ločeni samostojni strani.

----

'''''Naslov seminarja/gesla:
[[Siloksan]]
[[Oksalat]]'''''

Oksalat

2023-05-14T16:44:33Z

LaraB: /* Ligand s kovinskimi ioni */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot '''ox'''. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
===Chembox ===
{|
!Imena
|-
|[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
|-
|[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat
|-
!Označevalci
|-
|[[Števila CAS]] || 338-70-5
|-
|3D model ([[JSmol]]) || [[Interaktivna slika]]
|-
|[[Beilstein]] || 1905970
|-
|[[ChEBI]] || [[CHEBI:30623]]
|-
|[[ChemSpider]] || [[64235]]
|-
|[[Gmelin]]|| 2207
|-
|[[KEGG]] || [[C00209]]
|-
|[[PubChem]] CID || [[71081]]
|-
|[[UNII]] || [[PQ7QG47K6T]]
|-
|[[InChI]]
|-
|InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
|Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
|-
|InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
|Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
|-
|[[SMILES]]
|-
|C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
|-
!Lastnosti
|-
|[[Kemijska formula]]|| C2O42−
|-
|[[Molska masa]]|| 88.019 g·mol−1
|-
|[[Konjugirana kislina]]|| Hidrogenoksalat<ref>"oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)</ref>
|-

!Struktura
|-
|[[Točkovna skupina]] D2h
|-
!Podobne spojine
|-
|[[Izoelektronska]] podobnost || [[Didušikovtetraoksid]]
|-
|Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
|[[Referenca]]
|}

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T16:41:30Z

LaraB: /* Struktura */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
===Chembox ===
{|
!Imena
|-
|[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
|-
|[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat
|-
!Označevalci
|-
|[[Števila CAS]] || 338-70-5
|-
|3D model ([[JSmol]]) || [[Interaktivna slika]]
|-
|[[Beilstein]] || 1905970
|-
|[[ChEBI]] || [[CHEBI:30623]]
|-
|[[ChemSpider]] || [[64235]]
|-
|[[Gmelin]]|| 2207
|-
|[[KEGG]] || [[C00209]]
|-
|[[PubChem]] CID || [[71081]]
|-
|[[UNII]] || [[PQ7QG47K6T]]
|-
|[[InChI]]
|-
|InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
|Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
|-
|InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
|Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
|-
|[[SMILES]]
|-
|C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
|-
!Lastnosti
|-
|[[Kemijska formula]]|| C2O42−
|-
|[[Molska masa]]|| 88.019 g·mol−1
|-
|[[Konjugirana kislina]]|| Hidrogenoksalat<ref>"oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)</ref>
|-

!Struktura
|-
|[[Točkovna skupina]] D2h
|-
!Podobne spojine
|-
|[[Izoelektronska]] podobnost || [[Didušikovtetraoksid]]
|-
|Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
|[[Referenca]]
|}

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T16:25:58Z

LaraB: /* Chembox */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
===Chembox ===
{|
!Imena
|-
|[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
|-
|[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat
|-
!Označevalci
|-
|[[Števila CAS]] || 338-70-5
|-
|3D model ([[JSmol]]) || [[Interaktivna slika]]
|-
|[[Beilstein]] || 1905970
|-
|[[ChEBI]] || [[CHEBI:30623]]
|-
|[[ChemSpider]] || [[64235]]
|-
|[[Gmelin]]|| 2207
|-
|[[KEGG]] || [[C00209]]
|-
|[[PubChem]] CID || [[71081]]
|-
|[[UNII]] || [[PQ7QG47K6T]]
|-
|[[InChI]]
|-
|InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
|Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
|-
|InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
|Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
|-
|[[SMILES]]
|-
|C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
|-
!Lastnosti
|-
|[[Kemijska formula]]|| C2O42−
|-
|[[Molska masa]]|| 88.019 g·mol−1
|-
|[[Konjugirana kislina]]|| Hidrogenoksalat<ref>"oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)</ref>
|-

!Struktura
|-
|[[Točkovna skupina]] D2h
|-
!Podobne spojine
|-
|[[Izoelektronska]] podobnost || [[Didušikovtetraoksid]]
|-
|Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
|[[Referenca]]
|}

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T16:09:44Z

LaraB: /* */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
===Chembox ===
Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat<ref>"oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)</ref>

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T16:08:20Z

LaraB: /* */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
=== ===
Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat<ref>"oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)</ref>

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T16:06:43Z

LaraB: /* */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
=== ===
Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

{{chembox
| Name = [[Linalool]]
|Section1 = {{Chembox Identifiers
| index_label =
| index1_label = (''R'')
| index2_label = (''S'')
| index_comment = (+/-)-linalool
| index1_comment = (-)-linalool
| index2_comment = (+)-linalool
| CASNo = 78-70-6
| CASNo1 = 126-91-0
| CASNo2 = 126-90-9
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| PubChem = 6549
| PubChem1 = 443158
| PubChem2 = 67179
}}
}}

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T16:06:13Z

LaraB: /* */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
=== ===
Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

{{Chembox
|Name = oksalat
|PIN = etandioat
|SystematicName = oksalat
|Section1 = {{Chembox Označevalci
|CASNo = 338-70-5
|CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
|UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
|UNII = PQ7QG47K6T
|ChEBI = 30623
|ChemSpiderID = 64235
|KEGG = C00209
|PubChem = 71081
|SMILES = C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
|StdInChI = 1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
|StdInChIKey = MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
|InChI = 1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
|InChIKey = MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
|Beilstein = 1905970
|Gmelin = 2207
}}
|Section2 = {{Chembox Properties
|Formula = {{chem|C|2|O|4|2−}}
|C=2 | O=4
|Formula_Charge = −2
|ConjugateAcid = [[Hydrogenoxalate]]<ref>{{cite web |title=oxalate(2−) (CHEBI:30623) |url=https://www.ebi.ac.uk/chebi/searchId.do?chebiId=30623 |website=www.ebi.ac.uk |access-date=2 January 2019 |quote=oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)}}</ref>
}}
|Section3 = {{Chembox Structure
|PointGroup = D2h
}}
|Section4 = {{Chembox Related
|OtherFunction = [[dinitrogen tetroxide]]
|OtherFunction_label = [[isoelectronic]]
}}

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T16:06:04Z

LaraB: /* Prirojena oksalurija */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
=== ===
Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T16:03:25Z

LaraB: /* Prirojena oksalurija */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T15:56:54Z

LaraB: /* Prirojena oksalurija */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
{{Chembox
Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]
}}

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T15:55:23Z

LaraB: /* Viri */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />

Oksalat

2023-05-14T15:54:41Z

LaraB: /* Pridobljena oksalurija */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />
===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:54:14Z

LaraB: /* Fiziološki učinki */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />
===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:52:54Z

LaraB: /* Prisotnost v naravi */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />
===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:52:14Z

LaraB: /* Prisotnost v naravi */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref>
<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref>
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />
===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:51:42Z

LaraB: /* Prisotnost v naravi */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />
===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:51:16Z

LaraB: /* Struktura */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />
===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:45:23Z

LaraB: /* Viri */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

==Viri==
<references />
===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:43:55Z

LaraB: /* Povezava z oksalno kislino */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:38:00Z

LaraB: /* Ligand s kovinskimi ioni */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:37:24Z

LaraB: /* Struktura */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:36:43Z

LaraB: /* Struktura */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:35:16Z

LaraB: /* Povezava z oksalno kislino */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:33:33Z

LaraB:

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:33:09Z

LaraB:

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:12:27Z

LaraB: /* */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T15:11:48Z

LaraB: /* Hrana bogata z oksalatom [14] */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

=== ===
{| class="wikitable sortable mw-collapsible"
|+ |Hrana bogata z oksalatom [14]
|-
! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg]
|-
|skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916
|-
|[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910
|-
|dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860
|-
|[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750
|-
|rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675
|-
|blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660
|-
|rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600
|-
|špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600
|-
|rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500
|-
|[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476
|-
|[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273
|-
|kakav, suh|| 78,87ml|| 254
|-
|[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246
|-
|[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146
|-
|[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141
|-
|[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125
|-
|[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113
|-
|[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110
|-
|čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91
|-
|[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81
|-
|[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74
|-
|[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74
|-
|[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72
|-
|[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67
|-
|[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66
|-
|[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64
|-
|[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45
|-
|[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41
|-
|[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37
|-
|[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35
|-
|[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34
|-
|[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34
|-
|črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33
|-
|[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24
|-
|[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23
|-
|[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19
|-
|[[por]], surov|| 35g ||15
|-
|[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13
|-
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13
|-
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11
|-
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11
|-
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10
|-
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10
|-
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6
|-
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6
|}

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:45:38Z

LaraB: /* Presežek */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]

skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916

[[navadni tolščak]], skuhani listi 118,3ml 910

dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860

[[špinača]], kuhana 118,3ml 750

rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675

blitva, skuhani listi 118,3ml 660

rabarbara, vložena 118,3ml 600

špinača, zamrznjena 118,3ml 600

rdeča pesa, vložena 118,3ml 500

[[poke]], skuhani listi 118,3ml 476

[[endivija]], surova 20 dolgih listov 273

kakav, suh 78,87ml 254

[[regrat]], skuhani listi 118,3ml 246

[[okra]], kuhana 8-9 strokov 146

[[sladki krompir]], kuhan 118,3ml 141

[[ohrovt]], kuhan 118,3ml 125

[[arašidi]], surovi 78,87ml 113

[[repa]], skuhani listi 118,3ml 110

čokolada, nesladkana 29,57ml 91

[[pastinak]], kuhan 118,3ml 81

[[zeleni ohrovt]], kuhan 118,3ml 74

[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove 78,87ml 74

[[čaj]], listi (4 minutna infuzija) 1 čajna žlička v 200ml vode 72

[[žitni kalčki]], popečeni 59,15ml 67

[[kosmulja]] 118,3ml 66

[[krompir]], Idaho bel, pečen 1 srednje velik 64

[[korenje]], kuhano 118,3ml 45

[[jabolko]], surovo z lupino 1 srednje veliko 41

[[brstični ohrovt]], kuhan 6-8 srednje velikih 37

[[jagode]], surove 118,3ml 35

[[zelena]], surova 2 stebli 34

[[mlečna čokolada]] 1 tablica 34

črne [[maline]], surove 118,3ml 33

[[pomaranča]]1 srednje velika 24

[[stročji fižol]], kuhan 118,3ml 23

[[drobnjak]], surov, sesekljan 1 žlica 19

[[por]], surov 35g 15

[[robide]], surove 118,3ml 13

[[concord grozdje]] 118,3ml 13

[[borovnice]], surove 118,3ml 11

[[ribez]] 118,3ml 11

[[marelice]], surove 2 srednje veliki 10

rdeče maline, surove 118,3ml 10

[[brokoli]], kuhan 1 veliko steblo 6

[[brusnice]], sok 118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]].

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

[[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena

[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat
[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat

Označevalci

[[Števila CAS]] • 338-70-5
3D model ([[JSmol]]) • Interaktivna slika
[[Beilstein]] 1905970
[[ChEBI]] • [[CHEBI:30623]]
[[ChemSpider]] • [[64235]]
[[Gmelin]] 2207
[[KEGG]] • [[C00209]]
[[PubChem]] CID • [[71081]]
[[UNII]] • [[PQ7QG47K6T]]
[[InChI]]
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
[[SMILES]]
C(=O)(C(=O)[O-])[O-]

Lastnosti

[[Kemijska formula]] C2O42−
[[Molska masa]] 88.019 g·mol−1
[[Konjugirana kislina]] Hidrogenoksalat[1]

Struktura

[[Točkovna skupina]] D2h

Podobne spojine

[[Izoelektronska]] podobnost [[Didušikovtetraoksid]]

Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
[[Referenca]]

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:37:21Z

LaraB: /* Ligand s kovinskimi ioni */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]

skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916

[[navadni tolščak]], skuhani listi 118,3ml 910

dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860

[[špinača]], kuhana 118,3ml 750

rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675

blitva, skuhani listi 118,3ml 660

rabarbara, vložena 118,3ml 600

špinača, zamrznjena 118,3ml 600

rdeča pesa, vložena 118,3ml 500

[[poke]], skuhani listi 118,3ml 476

[[endivija]], surova 20 dolgih listov 273

kakav, suh 78,87ml 254

[[regrat]], skuhani listi 118,3ml 246

[[okra]], kuhana 8-9 strokov 146

[[sladki krompir]], kuhan 118,3ml 141

[[ohrovt]], kuhan 118,3ml 125

[[arašidi]], surovi 78,87ml 113

[[repa]], skuhani listi 118,3ml 110

čokolada, nesladkana 29,57ml 91

[[pastinak]], kuhan 118,3ml 81

[[zeleni ohrovt]], kuhan 118,3ml 74

[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove 78,87ml 74

[[čaj]], listi (4 minutna infuzija) 1 čajna žlička v 200ml vode 72

[[žitni kalčki]], popečeni 59,15ml 67

[[kosmulja]] 118,3ml 66

[[krompir]], Idaho bel, pečen 1 srednje velik 64

[[korenje]], kuhano 118,3ml 45

[[jabolko]], surovo z lupino 1 srednje veliko 41

[[brstični ohrovt]], kuhan 6-8 srednje velikih 37

[[jagode]], surove 118,3ml 35

[[zelena]], surova 2 stebli 34

[[mlečna čokolada]] 1 tablica 34

črne [[maline]], surove 118,3ml 33

[[pomaranča]]1 srednje velika 24

[[stročji fižol]], kuhan 118,3ml 23

[[drobnjak]], surov, sesekljan 1 žlica 19

[[por]], surov 35g 15

[[robide]], surove 118,3ml 13

[[concord grozdje]] 118,3ml 13

[[borovnice]], surove 118,3ml 11

[[ribez]] 118,3ml 11

[[marelice]], surove 2 srednje veliki 10

rdeče maline, surove 118,3ml 10

[[brokoli]], kuhan 1 veliko steblo 6

[[brusnice]], sok 118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:36:09Z

LaraB: /* Fiziološki učinki */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]

skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916

[[navadni tolščak]], skuhani listi 118,3ml 910

dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860

[[špinača]], kuhana 118,3ml 750

rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675

blitva, skuhani listi 118,3ml 660

rabarbara, vložena 118,3ml 600

špinača, zamrznjena 118,3ml 600

rdeča pesa, vložena 118,3ml 500

[[poke]], skuhani listi 118,3ml 476

[[endivija]], surova 20 dolgih listov 273

kakav, suh 78,87ml 254

[[regrat]], skuhani listi 118,3ml 246

[[okra]], kuhana 8-9 strokov 146

[[sladki krompir]], kuhan 118,3ml 141

[[ohrovt]], kuhan 118,3ml 125

[[arašidi]], surovi 78,87ml 113

[[repa]], skuhani listi 118,3ml 110

čokolada, nesladkana 29,57ml 91

[[pastinak]], kuhan 118,3ml 81

[[zeleni ohrovt]], kuhan 118,3ml 74

[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove 78,87ml 74

[[čaj]], listi (4 minutna infuzija) 1 čajna žlička v 200ml vode 72

[[žitni kalčki]], popečeni 59,15ml 67

[[kosmulja]] 118,3ml 66

[[krompir]], Idaho bel, pečen 1 srednje velik 64

[[korenje]], kuhano 118,3ml 45

[[jabolko]], surovo z lupino 1 srednje veliko 41

[[brstični ohrovt]], kuhan 6-8 srednje velikih 37

[[jagode]], surove 118,3ml 35

[[zelena]], surova 2 stebli 34

[[mlečna čokolada]] 1 tablica 34

črne [[maline]], surove 118,3ml 33

[[pomaranča]]1 srednje velika 24

[[stročji fižol]], kuhan 118,3ml 23

[[drobnjak]], surov, sesekljan 1 žlica 19

[[por]], surov 35g 15

[[robide]], surove 118,3ml 13

[[concord grozdje]] 118,3ml 13

[[borovnice]], surove 118,3ml 11

[[ribez]] 118,3ml 11

[[marelice]], surove 2 srednje veliki 10

rdeče maline, surove 118,3ml 10

[[brokoli]], kuhan 1 veliko steblo 6

[[brusnice]], sok 118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]].

Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:32:57Z

LaraB: /* Hrana bogata z oksalatom [14] */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]

skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916

[[navadni tolščak]], skuhani listi 118,3ml 910

dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860

[[špinača]], kuhana 118,3ml 750

rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675

blitva, skuhani listi 118,3ml 660

rabarbara, vložena 118,3ml 600

špinača, zamrznjena 118,3ml 600

rdeča pesa, vložena 118,3ml 500

[[poke]], skuhani listi 118,3ml 476

[[endivija]], surova 20 dolgih listov 273

kakav, suh 78,87ml 254

[[regrat]], skuhani listi 118,3ml 246

[[okra]], kuhana 8-9 strokov 146

[[sladki krompir]], kuhan 118,3ml 141

[[ohrovt]], kuhan 118,3ml 125

[[arašidi]], surovi 78,87ml 113

[[repa]], skuhani listi 118,3ml 110

čokolada, nesladkana 29,57ml 91

[[pastinak]], kuhan 118,3ml 81

[[zeleni ohrovt]], kuhan 118,3ml 74

[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove 78,87ml 74

[[čaj]], listi (4 minutna infuzija) 1 čajna žlička v 200ml vode 72

[[žitni kalčki]], popečeni 59,15ml 67

[[kosmulja]] 118,3ml 66

[[krompir]], Idaho bel, pečen 1 srednje velik 64

[[korenje]], kuhano 118,3ml 45

[[jabolko]], surovo z lupino 1 srednje veliko 41

[[brstični ohrovt]], kuhan 6-8 srednje velikih 37

[[jagode]], surove 118,3ml 35

[[zelena]], surova 2 stebli 34

[[mlečna čokolada]] 1 tablica 34

črne [[maline]], surove 118,3ml 33

[[pomaranča]]1 srednje velika 24

[[stročji fižol]], kuhan 118,3ml 23

[[drobnjak]], surov, sesekljan 1 žlica 19

[[por]], surov 35g 15

[[robide]], surove 118,3ml 13

[[concord grozdje]] 118,3ml 13

[[borovnice]], surove 118,3ml 11

[[ribez]] 118,3ml 11

[[marelice]], surove 2 srednje veliki 10

rdeče maline, surove 118,3ml 10

[[brokoli]], kuhan 1 veliko steblo 6

[[brusnice]], sok 118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:24:47Z

LaraB: /* Prisotnost v naravi */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]].

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:19:49Z

LaraB: /* Struktura */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:18:55Z

LaraB: /* Povezava z oksalno kislino */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna C-C vez kot enojna z minimalno π interakcijo med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:17:10Z

LaraB:

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C2O4(CH3)2). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse poliprotične kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega protona privede do monovalentnega hidrogenoksalatnega aniona HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. Ravnotežna konstanta (Ka) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem pH v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna C-C vez kot enojna z minimalno π interakcijo med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:15:25Z

LaraB: /* Viri */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni anion s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori soli, kot je natrijev oksalat Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. dimetil oksalat (C2O4(CH3)2). Kemijsko je konjugirana baza oksalne kisline, ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse poliprotične kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega protona privede do monovalentnega hidrogenoksalatnega aniona HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. Ravnotežna konstanta (Ka) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem pH v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna C-C vez kot enojna z minimalno π interakcijo med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:14:13Z

LaraB: /* Viri */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni anion s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori soli, kot je natrijev oksalat Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. dimetil oksalat (C2O4(CH3)2). Kemijsko je konjugirana baza oksalne kisline, ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse poliprotične kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega protona privede do monovalentnega hidrogenoksalatnega aniona HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. Ravnotežna konstanta (Ka) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem pH v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna C-C vez kot enojna z minimalno π interakcijo med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

# "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
# Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
# Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C
2O2−
4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
# Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
# Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
# V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
# Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
# "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
# "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
# Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C
2O2−
4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
# Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
# Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
# Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
# Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
# Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
# "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
# "UMMC Condition Guide: Gout".
# Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
# Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
# Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
# Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
# Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:12:26Z

LaraB: /* Prirojena oksalurija */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni anion s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori soli, kot je natrijev oksalat Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. dimetil oksalat (C2O4(CH3)2). Kemijsko je konjugirana baza oksalne kisline, ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse poliprotične kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega protona privede do monovalentnega hidrogenoksalatnega aniona HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. Ravnotežna konstanta (Ka) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem pH v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna C-C vez kot enojna z minimalno π interakcijo med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

====Prirojena oksalurija====

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

1. "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
2. Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
3. Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C
2O2−
4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
4. Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
5. Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
6. V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
7. Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
8. "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
9. "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
10. Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C
2O2−
4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
11. Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
12. Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
13. Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
14. Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
15. Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
16. "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
17. "UMMC Condition Guide: Gout".
18. Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
19. Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
20. Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
21. Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
22. Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:12:15Z

LaraB: /* Pridobljena oksalurija */

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni anion s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori soli, kot je natrijev oksalat Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. dimetil oksalat (C2O4(CH3)2). Kemijsko je konjugirana baza oksalne kisline, ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse poliprotične kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega protona privede do monovalentnega hidrogenoksalatnega aniona HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. Ravnotežna konstanta (Ka) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem pH v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna C-C vez kot enojna z minimalno π interakcijo med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

====Pridobljena oksalurija====

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

===Prirojena oksalurija===

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

1. "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
2. Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
3. Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C
2O2−
4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
4. Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
5. Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
6. V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
7. Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
8. "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
9. "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
10. Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C
2O2−
4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
11. Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
12. Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
13. Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
14. Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
15. Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
16. "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
17. "UMMC Condition Guide: Gout".
18. Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
19. Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
20. Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
21. Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
22. Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Oksalat

2023-05-14T14:10:52Z

LaraB: New page: Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni anion s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori soli, kot je natrijev oksalat Na2C2O4,...

Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni anion s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori soli, kot je natrijev oksalat Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. dimetil oksalat (C2O4(CH3)2). Kemijsko je konjugirana baza oksalne kisline, ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.

===Povezava z oksalno kislino===

Protoliza oksalne kisline kot za vse poliprotične kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega protona privede do monovalentnega hidrogenoksalatnega aniona HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. Ravnotežna konstanta (Ka) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem pH v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. [2] V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.

===Struktura===

Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. [3] Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. [4][5] Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . [6][7] Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.

Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.[10][11][12] Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna C-C vez kot enojna z minimalno π interakcijo med CO2- skupinama. [3] Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.

===Prisotnost v naravi===

Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.

Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. [13] Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.

===Hrana bogata z oksalatom [14]===

vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg]
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916
navadni tolščak, skuhani listi
118,3ml 910
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860
špinača, kuhana
118,3ml 750
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675
blitva, skuhani listi 118,3ml 660
rabarbara, vložena 118,3ml 600
špinača, zamrznjena 118,3ml 600
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500
poke, skuhani listi
118,3ml 476
endivija, surova
20 dolgih listov 273
kakav, suh 78,87ml 254
regrat, skuhani listi
118,3ml 246
okra, kuhana
8-9 strokov 146
sladki krompir, kuhan
118,3ml 141
ohrovt, kuhan
118,3ml 125
arašidi, surovi
78,87ml 113
repa, skuhani listi
118,3ml 110
čokolada, nesladkana 29,57ml 91
pastinak, kuhan
118,3ml 81
zeleni ohrovt, kuhan
118,3ml 74
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74
čaj, listi (4 minutna infuzija)
1 čajna žlička v 200ml vode 72
žitni kalčki, popečeni
59,15ml 67
kosmulja
118,3ml 66
krompir, Idaho bel, pečen
1 srednje velik 64
korenje, kuhano
118,3ml 45
jabolko, surovo z lupino
1 srednje veliko 41
brstični ohrovt, kuhan
6-8 srednje velikih 37
jagode, surove
118,3ml 35
zelena, surova
2 stebli 34
mlečna čokolada
1 tablica 34
črne maline, surove
118,3ml 33
pomaranča
1 srednje velika 24
stročji fižol, kuhan
118,3ml 23
drobnjak, surov, sesekljan
1 žlica 19
por, surov
35g 15
robide, surove
118,3ml 13
concord grozdje
118,3ml 13
borovnice, surove
118,3ml 11
ribez
118,3ml 11
marelice, surove
2 srednje veliki 10
rdeče maline, surove 118,3ml 10
brokoli, kuhan
1 veliko steblo 6
brusnice, sok
118,3ml 6

===Fiziološki učinki===

Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.

Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,[15] ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, [16] se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. [17]

V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). [18][19]

Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. [20]

===Ligand s kovinskimi ioni===

Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.

===Presežek===

Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.

===Pridobljena oksalurija===

Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [21] Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. [22]

===Prirojena oksalurija===

Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.

Imena
Prednostno IUPAC ime: etandioat
Sistematsko IUPAC ime: oksalat

Označevalci
Števila CAS
• 338-70-5

3D model (JSmol)
• Interaktivna slika

Beilstein
1905970
ChEBI
• CHEBI:30623

ChemSpider
• 64235

Gmelin
2207
KEGG
• C00209

PubChem CID
• 71081

UNII
• PQ7QG47K6T

InChI

InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2
Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L
SMILES

C(=O)(C(=O)[O-])[O-]
Lastnosti
Kemijska formula
C2O42−
Molska masa
88.019 g·mol−1
Konjugirana kislina
Hidrogenoksalat[1]

Struktura
Točkovna skupina
D2h
Podobne spojine
Izoelektronska podobnost Didušikovtetraoksid

Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače.
Referenca

===Viri===

1. "oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)
2. Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.
3. Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C
2O2−
4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.
4. Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.
5. Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.
6. V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°
7. Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.
8. "CSD Entry WUWTIR: Di-cesium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzf0.
9. "CSD Entry QQQAZJ03: Di-potassium oxalate". Cambridge Structural Database: Access Structures. Cambridge Crystallographic Data Centre. doi:10.5517/cc6fzcy.
10. Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C
2O2−
4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.
11. Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.
12. Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.
13. Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.
14. Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.
15. Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.
16. "UPMC Article, Low Oxalate Diet".
17. "UMMC Condition Guide: Gout".
18. Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.
19. Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.
20. Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.
21. Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.
22. Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.

Siloksan

2023-05-12T14:48:10Z

LaraB: /* Nomenklatura */

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). <ref name=Roeshe>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref> [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. <ref>H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333. </ref> V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.<ref>K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A. </ref> Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. <ref>S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a. </ref>

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. <ref name=Roeshe/>

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. <ref>Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4. </ref> Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. <ref>Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9. </ref> [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. <ref>Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8. </ref>

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. <ref>S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273. </ref> Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. <ref>R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010. </ref> Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. <ref>F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449. </ref>

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed '''si'''licij, kisik (ang. '''ox'''ygen) in [[alk'''an''']] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. <ref>Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057. </ref> Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." <ref> "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016 </ref>

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. <ref name=Karpus>Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015. </ref> <ref>Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015. </ref> Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. <ref>Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328. </ref>

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. <ref>"Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18. </ref> V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.<ref name=Karpus/> Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. <ref> Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011</ref>

==Viri==
<references />

Siloksan

2023-05-12T14:47:02Z

LaraB: /* Reakcije */

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). <ref name=Roeshe>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref> [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. <ref>H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333. </ref> V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.<ref>K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A. </ref> Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. <ref>S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a. </ref>

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. <ref name=Roeshe/>

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. <ref>Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4. </ref> Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. <ref>Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9. </ref> [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. <ref>Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8. </ref>

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. <ref>S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273. </ref> Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. <ref>R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010. </ref> Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. <ref>F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449. </ref>

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed silicij, kisik (ang. oxygen) in [[alkan]] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. <ref>Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057. </ref> Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." <ref> "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016 </ref>

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. <ref name=Karpus>Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015. </ref> <ref>Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015. </ref> Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. <ref>Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328. </ref>

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. <ref>"Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18. </ref> V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.<ref name=Karpus/> Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. <ref> Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011</ref>

==Viri==
<references />

Siloksan

2023-05-12T13:48:05Z

LaraB:

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). <ref name=Roeshe>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref> [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. <ref>H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333. </ref> V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.<ref>K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A. </ref> Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. <ref>S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a. </ref>

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. <ref name=Roeshe/>

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. <ref>Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4. </ref> Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. <ref>Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9. </ref> [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. <ref>Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8. </ref>

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. <ref>S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273. </ref> Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. <ref>R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010. </ref> Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. <ref>F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449. </ref>

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed silicij, kisik (ang. oxygen) in [[alkan]] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. <ref>Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057. </ref> Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." <ref> "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016 </ref>

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. <ref name=Karpus>Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015. </ref> <ref>Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015. </ref> Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. <ref>Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328. </ref>

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. <ref>"Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18. </ref> V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.<ref name=Karpus/> Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. <ref> Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011</ref>

==Viri==
<references />

Siloksan

2023-05-12T13:37:28Z

LaraB: /* Struktura */

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). <ref name=Roeshe>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref> [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. <ref>H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333. </ref> V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.[4] Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. [6]

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. <ref name=Roeshe/>

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. [7] Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. [8] [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. [9]

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. [10] Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. [11] Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. [12]

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed silicij, kisik (ang. oxygen) in [[alkan]] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. [13] Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." [14]

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. [15] [16] Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. [17]

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. [18] V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.[15] Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. [19]
==Viri==
<references />
=== Viri ===

# Siloxanes, IUPAC Gold Book.
# Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.
# H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333.
# K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A.
# Silicon: Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2nd ed.; Wiley: New Jersey, 2005. doi:10.1002/0470862106.ia220.
# S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a.
# Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4.
# Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9.
# Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8.
# S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273.
# R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010.
# F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449.
# Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057.
# "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016
# Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015.
# Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015.
# Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328.
# "Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18.
# Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011

Siloksan

2023-05-12T13:34:21Z

LaraB:

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). <ref name=Roeshe>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref> [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. [3] V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.[4] Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. [6]

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. <ref name=Roeshe/>

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. [7] Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. [8] [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. [9]

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. [10] Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. [11] Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. [12]

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed silicij, kisik (ang. oxygen) in [[alkan]] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. [13] Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." [14]

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. [15] [16] Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. [17]

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. [18] V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.[15] Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. [19]
==Viri==
<references />
=== Viri ===

# Siloxanes, IUPAC Gold Book.
# Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.
# H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333.
# K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A.
# Silicon: Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2nd ed.; Wiley: New Jersey, 2005. doi:10.1002/0470862106.ia220.
# S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a.
# Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4.
# Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9.
# Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8.
# S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273.
# R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010.
# F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449.
# Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057.
# "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016
# Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015.
# Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015.
# Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328.
# "Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18.
# Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011

Siloksan

2023-05-12T13:32:22Z

LaraB: /* Reakcije */

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). <ref>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref> [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. [3] V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.[4] Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. [6]

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. <ref name=Roeshe>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref>

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. [7] Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. [8] [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. [9]

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. [10] Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. [11] Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. [12]

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed silicij, kisik (ang. oxygen) in [[alkan]] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. [13] Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." [14]

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. [15] [16] Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. [17]

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. [18] V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.[15] Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. [19]
==Viri==
<references />
=== Viri ===

# Siloxanes, IUPAC Gold Book.
# Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.
# H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333.
# K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A.
# Silicon: Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2nd ed.; Wiley: New Jersey, 2005. doi:10.1002/0470862106.ia220.
# S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a.
# Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4.
# Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9.
# Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8.
# S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273.
# R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010.
# F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449.
# Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057.
# "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016
# Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015.
# Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015.
# Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328.
# "Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18.
# Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011

Siloksan

2023-05-12T13:31:51Z

LaraB: /* Reakcije */

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). <ref>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref> [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. [3] V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.[4] Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. [6]

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. <name=Roeshe>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref>

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. [7] Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. [8] [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. [9]

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. [10] Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. [11] Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. [12]

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed silicij, kisik (ang. oxygen) in [[alkan]] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. [13] Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." [14]

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. [15] [16] Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. [17]

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. [18] V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.[15] Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. [19]
==Viri==
<references />
=== Viri ===

# Siloxanes, IUPAC Gold Book.
# Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.
# H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333.
# K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A.
# Silicon: Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2nd ed.; Wiley: New Jersey, 2005. doi:10.1002/0470862106.ia220.
# S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a.
# Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4.
# Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9.
# Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8.
# S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273.
# R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010.
# F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449.
# Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057.
# "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016
# Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015.
# Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015.
# Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328.
# "Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18.
# Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011

Siloksan

2023-05-12T13:29:41Z

LaraB:

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). <ref>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref> [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. [3] V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.[4] Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. [6]

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. <ref>Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.</ref>

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. [7] Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. [8] [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. [9]

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. [10] Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. [11] Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. [12]

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed silicij, kisik (ang. oxygen) in [[alkan]] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. [13] Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." [14]

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. [15] [16] Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. [17]

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. [18] V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.[15] Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. [19]
==Viri==
<references />
=== Viri ===

# Siloxanes, IUPAC Gold Book.
# Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.
# H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333.
# K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A.
# Silicon: Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2nd ed.; Wiley: New Jersey, 2005. doi:10.1002/0470862106.ia220.
# S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a.
# Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4.
# Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9.
# Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8.
# S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273.
# R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010.
# F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449.
# Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057.
# "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016
# Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015.
# Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015.
# Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328.
# "Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18.
# Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011

Siloksan

2023-05-12T13:28:11Z

LaraB:

Siloksan je funkcionalna skupina [[organosilicijevih]] spojin z vezjo Si-O-Si. Glavni siloksani vključujejo [[oligomerne]] in [[polimerne hidride]] s formulama H(OSiH2)nOH in (OSiH2)n.<ref> Siloxanes, IUPAC Gold Book.</ref>
Mednje spadajo tudi razvejane spojine, katerih karakteristika so silicijevi centri ločeni z enim kisikovim atomom (O2-). Siloksanska funkcionalna skupina tvori skelet [[silikonov]], katerih glavni predstavnik je [[polidimetilsiloksan]] (PDMS). [2] [[Funkcionalna skupina]] R3SiO- (pri kateri so R skupine lahko različne) se imenuje siloksi skupina. Siloksani so sintetične spojine in se veliko uporabljajo komercialno in v industriji zaradi njihove hidrofobnosti, nizke [[toplotne prevodnosti]] in prožnosti.

=== Struktura ===

Siloksani običajno zavzamejo strukturo pričakovano za povezane tetraedrične centre, ki so podobni sp3 geometriji. [[Si-O]] [[vez]] je dolga 1.64 Å (proti 1.92 Å Si-C vezi) in Si-O-Si kot vezi je top s 142.5°. [3] V primerjavi s C-O vezjo v tipičnem [[dialkil etru]], je ta krajša z dolžino le 1.414(2) Å in kotom C-O-C 111°.[4] Razvidno je, da imajo siloksani nizko energijsko bariero pri rotaciji okoli Si-O vezi, kar je posledica manjše sterične oviranosti. Taka geometrija je ključna za razlago nekaterih uporabnih lastnosti siloksanskih materialov, kot je nizko [[steklišče]].

=== Sinteza siloksanov ===

Glavna sintezna pot siloksanske funkcionalne skupine je [[hidroliza]] [[silikonskih kloridov]]:

2 R3Si−Cl + H2O → R3Si−O−SiR3 + 2 HCl

Reakcija poteka prek začetne tvorbe [[silanolov]] (R3Si-OH):

R3Si−Cl + H2O → R3Si−OH + HCl

Siloksanska vez se nato tvori prek silanol + silanol poti ali prek silanol + klorosilanol poti:

2 R3Si−OH → R3Si−O−SiR3 + H2O

R3Si−OH + R3Si−Cl → R3Si−O−SiR3 + HCl

Hidroliza silidilkloridov vodi do linearnih ali cikličnih produktov. Linearni produkti so zaključeni s silanolnimi skupinami:

n R2Si(OH)2 → H(R2SiO)nOH + (n − 1) H2O

Ciklični produkti pa nimajo silanolnih koncev:

n R2Si(OH)2 → (R2SiO)n + n H2O

Linearni produkti, polidimetilsiloksani (PDMS), so komercialno pomembni, njihova proizvodnja zahteva proizvodnjo [[dimetilsilikon diklorida]].

Pri trisilanolih so možne kletke, kot je kemijska zvrst s formulo (RSi)nO3n/2 s kubično (n=8) in heksagonalno prizmatično (n=12) strukturo. Kubične kletke so [[klastri kubanskega tipa]] s silicijevimi jedri v ogliščih kocke in kisikovimi jedri na vseh 12 robovih. [6]

=== Reakcije ===

Oksidacija organosilicijevih spojin, vključno s siloksani, poteče do [[silicijevega dioksida]]. Ta pretvorba je prikazana s primerom heksametilciklotrisiloksana:

((CH3)2SiO)3 + 12 O2 → 3 SiO2 + 6 CO2 + 9 H2O

Močne baze povzročijo razpad siloksanske skupine, kar običajno vodi do [[siloksidnih]] [[soli]]:

((CH3)3Si)2O + 2 NaOH → 2 (CH3)3SiONa + H2O

Ta reakcija se nadaljuje s tvorbo silanolov. Podobne reakcije se uporabljajo v industriji za pretvorbo cikličnih siloksanov v linearne polimere. [2]

=== Uporaba ===

Pri gorenju v inertni atmosferi [[polisiloksani (silikoni)]] pirolizirajo do silicijevega okiskarbida ali [[silicijevega karbida]] (SiC). To reakcijo se izrablja v industriji predvsem v dodajalni proizvodnji, kjer se polisiloksane uporablja kot predkeramične polimere. [[Polivinil siloksan (vinil polisiloksan)]] se uporablja za zobne in industrijske odtise. Uporaba poli-siloksanskih prekurzorjev v polimerni keramiki omogoča tvorbo keramike kompleksnih oblik, ampak pri tej uporabi je potrebno upoštevati zmanjšan izkoristek zaradi pirolize.

=== Ciklometikoni ===

Ciklometikoni so skupina metil siloksanov, razred tekočih siloksanov (ciklični polimeri polidimetilsiloksanov) z nizko [[viskoznostjo]], visoko [[hlapnostjo]] in uporabnostjo kot [[vlažilci]] kože ter v določenih razmerah čistilna topila. [7] Ciklometikoni so za razliko od [[dimetikonov]], ki so [[nehlapni]] linearni siloksani, ciklični: obe skupini vsebujeta [(CH3)2SiO]n [[skelet]]. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki (dezodoranti in spreji proti potenju), ki mora prekriti kožo, ta pa potem ne postane lepljiva. [8] [[Dow]] je en glavnih proizvajalcev ciklometikonov. [9]

Ciklometikoni, tako kot vsi siloksani, razpadejo pri hidrolizi, pri čemer nastanejo silanoli. [10] Ti silanoli nastanejo v tako majhni meri, da ne motijo hidrolitskih encimov. [11] Kljub temu, da so nekateri ciklometikoni strukturno podobni [[kronskim estrom]], slabo vežejo kovinske ione. [12]

=== Nomenklatura ===

Beseda siloksan izvira iz besed silicij, kisik (ang. oxygen) in [[alkan]] (ang. alkane). V nekaterih primerih so siloksanski materiali zgrajeni iz več različnih tipov siloksanskih skupin, te so razvrščene glede na število Si-O vezi:

M-enote: (CH3)3SiO0.5

D-enote: (CH3)2SiO

T-enote: (CH3)SiO1.5

{|
|-
!Ciklični siloksani (ciklometikoni)!! CAS !!Linearni siloksani !! CAS
|-
| || || L2, MM: heksametildisiloksan ||107-46-0
|-
|D3: [[heksametilciklotrisiloksan]] || 541-05-9|| L3, MDM: oktametiltrisiloksan|| 107-51-7
|-
|D4: [[oktometilciklotetrasiloksan]] || 556-67-2|| L4, MD2M: decametiltetrasiloksan|| 141-62-8
|-
|D5: [[dekametilciklopentasiloksan]] || 541-02-6|| L5, MD3M: dodekametilpentasiloksan|| 141-63-9
|-
||D6: dodekametilcikloheksasiloksan || 540-97-6|| L6, MD4M: tetradekametilheksasiloksan|| 107-52-8
|}

=== Varnost in okolijski vidiki ===

Toksičnost siloksanov je dobro raziskana zaradi njihove uporabe v biomedicini in kozmetiki. "Inertnost siloksanov v toplokrvnih sesalcih je pokazalo več testov." Z LD50 v podganah nad 50 g/kg so siloksani praktično nestrupeni. [13] Kronična strupenost in posledice bioakumulacije pa še niso povsem raziskane.

Raziskave o bioakumulaciji so večinoma laboratorijske, terenske raziskave pa še niso privedle do zaključkov. "Četudi so koncentracije siloksanov v ribah visoke glede na klasična onesnaževala kot [[PCB-ji]], so mnoge druge raziskave v [[Oslovskem fjordu]] na Norveškem, jezeru [[Pepin]] v Ameriki in [[Eriejskem jezeru]] v Kanadi pokazale upad koncentracije siloksanov višje na prehranjevalni verigi. Ti rezultati porajajo vprašanja glede vpliva različnih faktorjev na bioakumulacijski potencial siloksanov." [14]

Ciklometikoni so vseprisotni, ker se široko uporabljajo v biomedicini in kozmetiki. V ameriških mestih so prisotni v visokih koncentracijah. Lahko so strupeni vodnim živalim v koncentracijah, ki so prisotne v naravi. [15] [16] Ciklometikoni [[D4]] in [[D5]] so [[bioakumulativni]] v nekaterih vodnih organizmih, kot poroča ena raziskava. [17]

V Evropski uniji so bili D4, D5 in D6 označeni kot nevarni po [[REACH]] regulaciji. Označeni so bili kot skrb vzbujajoče snovi ([[SVHC]]) zaradi njihovih [[PBT]] in vPvB lastnosti. [18] V Kanadi D4 regulirajo pod načrtom za preprečitev onesnaževanja.[15] Znanstvena raziskava v Kanadi leta 2011 je prišla do zaključka, da siloksani D5 ne predstavljajo nevarnosti za okolje. [19]
==Vir==
<references />
=== Viri ===

# Siloxanes, IUPAC Gold Book.
# Röshe, L.; John, P.; Reitmeier, R. "Organic Silicon Compounds" Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley and Sons: San Francisco, 2003. doi:10.1002/14356007.a24_021.
# H. Steinfink, B. Post and I. Fankuchen. "The crystal structure of octamethyl cyclotetrasiloxane". Acta Crystallogr. 1955, vol. 8, 420–424. doi:10.1107/S0365110X55001333.
# K. Vojinović, U. Losehand, N. W. Mitzel. "Dichlorosilane–dimethyl ether aggregation: a new motif in halosilane adduct formation". Dalton Trans., 2004, 2578–2581. doi:10.1039/B405684A.
# Silicon: Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2nd ed.; Wiley: New Jersey, 2005. doi:10.1002/0470862106.ia220.
# S. D. Kinrade, J. C. H. Donovan, A. S. Schach and C. T. G. Knight (2002), Two substituted cubic octameric silicate cages in aqueous solution. J. Chem. Soc., Dalton Trans., 1250–1252. doi:10.1039/b107758a.
# Barbara Kanegsberg; Edward Kanegsberg (2011). Handbook for Critical Cleaning: Cleaning Agents and Systems. CRC. p. 19. ISBN 978-1-4398-2827-4.
# Amarjit Sahota (25 November 2013). Sustainability: How the Cosmetics Industry is Greening Up. Wiley. p. 208. ISBN 978-1-118-67650-9.
# Meyer Rosen (23 September 2005). Delivery System Handbook for Personal Care and Cosmetic Products: Technology, Applications and Formulations. William Andrew. p. 693. ISBN 978-0-8155-1682-8.
# S. Varaprath, K. L. Salyers, K. P. Plotzke and S. Nanavati "Identification of Metabolites of Octamethylcyclotetrasiloxane (D4) in Rat Urine" Drug Metab Dispos 1999, 27, 1267-1273.
# R. Pietschnig, S. Spirk (2016). "The Chemistry of Organo Silanetriols". Coord. Chem. Rev. 323: 87-106. doi:10.1016/j.ccr.2016.03.010.
# F. Dankert, C. von Hänisch (2021). "Siloxane Coordination Revisited: Si−O Bond Character, Reactivity and Magnificent Molecular Shapes". Eur. J. Inorg. Chem. 2021 (29): 2907-2927. doi:10.1002/ejic.202100275. S2CID 239645449.
# Moretto, Hans-Heinrich; Schulze, Manfred; Wagner, Gebhard (2005). "Silicones". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a24_057.
# "Siloxanes: Soft, shiny -- and dangerous?" by Christine Solbakken, Science Nordic, August 28, 2015. Retrieved May 31, 2016
# Karpus, Jennifer (20 June 2014). "Exec: Silicone industry must focus on safety, environment". Rubber & Plastic News. Retrieved 8 April 2015.
# Bienkowski, Brian (30 April 2013). "Chemicals from Personal Care Products Pervasive in Chicago Air". Scientific American. Retrieved 8 April 2015.
# Wang, De-Gao; Norwood, Warren; Alaee, Mehran; Byer, Jonatan D.; Brimble, Samantha (October 2013). "Review of recent advances in research on the toxicity, detection, occurrence and fate of cyclic volatile methyl siloxanes in the environment". Chemosphere. 93 (5): 711–725. Bibcode:2013Chmsp..93..711W. doi:10.1016/j.chemosphere.2012.10.041. PMID 23211328.
# "Candidate List of substances of very high concern for Authorisation". ECHA. Retrieved 2019-12-18.
# Report of the Board of Review for Decamethylcyclopentasiloxane (Siloxane D5) established under Section 333(1) of the Canadian Environmental Protection Act of 1999, October 20, 2011