Wiki FKKT - User contributions [en]

2026-BNT-seminar

2026-05-18T18:48:46Z

Lea Jarm: /* Seznam seminarjev */

= Bionanotehnologija 2026- seminar =
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

== Seznam seminarjev ==
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.

{| class="wikitable"
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2
|-
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka
|-
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan
|-
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen
|-
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja
|-
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja
|-
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis
|-
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož
|-
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrejšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David
|-
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber
|-
| 01/04/2025 || Zaščitna nanoprevleka proti adheziji bakterij v prebavilih || FloraCoat || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna
|-
| 01/04/2025 || Personalizirana indukcija in moduliranje spanja z uporabo nanoteles || NanoNap || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea
|-
| 01/04/2025 || Sistem za predčasno zaznavanje cvetenja cianobakterij || BloomSense || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena
|-
| 01/04/2025 || Sistem za začasno dodatno oskrbo s kisikom pri ovirani ventilaciji || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina
|-
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid
|-
| 08/04/2025 || Pametni venski graft za regeneracijo in spremljanje žil || VitaVein || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc
|-
| 08/04/2025 || Injekcija za regeneracijo zob || ReDent || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže
|-
| 08/04/2025 || Detektor Salmonelle v jajcih (doma, male farme) || EggGuard || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija
|-
| 08/04/2025 || Zaščitna mreža za okna, ki filtrira onesnažen zrak || NanoNet || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža
|-
| 15/04/2025 || Sistemska zaščita pred komarji || DermVeil || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart
|-
| 15/04/2025 || NFC biosenzor za zaznavanje kvarjenja jagodičevja na osnovi detekcije etanola z PQQ-ADH
|| PredictaBerry || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara
|-
| 15/04/2025 || Filter za vodo, onesnaženo s težkimi kovinami || NanoFilter || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea
|-
| 15/04/2025 || Encimski reaktor za razgrajevanje nanoplastike v pitni vodi || Aquazyme || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara
|-
| 15/04/2025 ||Biosenzor za zaznavo AMH na podlagi pSi ||NovaTrace AMH || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea
|-
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Tušek, Marcel
|-
| 22/04/2025 || Lipidni nanodelci za izboljšano terapijo z iRNA proti pršici Varroa destructor || BeeOProtect || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja
|-
| 06/05/2025 || Sistem za tarčno dostavo butirata v aktivirane CAR-T celice || CAR-TNano || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja
|-
| 06/05/2025 || Nanodelci za tarčno inhibicijo spermatogeneze || Reverso || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela
|-
| 06/05/2025 || Zdravljenje Glikogenoze tip 1A z dostavo zdravila v hepatocite || GlucozymeShuttle || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja
|-
| 06/05/2025 || Hitri diagnostični test za srčni infarkt || HeartCheck || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina
|-
| 06/05/2025 || Nanodelci za razgradnjo plastike v morjih|| OceanHeal || Vogrič, Vanja || Petrovič, Filip || Titova, Varvara
|-
| 13/05/2025 || Dvofagna hidrogelna platforma za zdravljenje biofilmskih okužb kroničnih ran || PhageNanoGel || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša
|-
| 13/05/2025 || Zobna zalivka z vgrajenim sintetičnim DNA-identifikacijskim markerjem || ToothTag || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri
|-
| 13/05/2025 || Nanosenzorji za PFAS || Nanosense PFAS || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana
|-
| 13/05/2025 || dekorativni lak za nohte z vlažilnim in zaščitnim učinkom || Polite || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta
|-
| 20/05/2025 ||Zaščitni premaz za vodne senzorje ||EcoGuard || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel
|-
| 20/05/2025 || nano-biosenzorski hitri test za klope || NanoTickGard || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala
|-
| 20/05/2025 || Peroralna dostava inzulina z biorazgradljivimi nanodelci || NanoInsulin || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša
|-
| 20/05/2025 || Pametni delci za inhibicijo rasti japonskega dresnika || Sayonara || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna
|-
| 27/05/2025 || || || kratke predstavitve || ||
|}

==Naloga==
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.

Predlagana struktura teksta:
* Uvod
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze
* Literatura

Za pripravo seminarja velja naslednje: 
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura).
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte '''dva dni pred predstavitvijo,''' kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morata predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.

==Imena datotek==
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:
* 26_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 26_nano_Craik_Venter.doc
* 26_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 26_nano_Craik_Venter.ppt

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

2026-BNT-seminar

2026-05-17T21:30:23Z

Lea Jarm: /* Seznam seminarjev */

= Bionanotehnologija 2026- seminar =
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

== Seznam seminarjev ==
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.

{| class="wikitable"
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2
|-
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka
|-
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan
|-
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen
|-
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja
|-
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja
|-
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis
|-
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož
|-
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrejšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David
|-
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber
|-
| 01/04/2025 || Zaščitna nanoprevleka proti adheziji bakterij v prebavilih || FloraCoat || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna
|-
| 01/04/2025 || Personalizirana indukcija in moduliranje spanja z uporabo nanoteles || NanoNap || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea
|-
| 01/04/2025 || Sistem za predčasno zaznavanje cvetenja cianobakterij || BloomSense || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena
|-
| 01/04/2025 || Sistem za začasno dodatno oskrbo s kisikom pri ovirani ventilaciji || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina
|-
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid
|-
| 08/04/2025 || Pametni venski graft za regeneracijo in spremljanje žil || VitaVein || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc
|-
| 08/04/2025 || Injekcija za regeneracijo zob || ReDent || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže
|-
| 08/04/2025 || Detektor Salmonelle v jajcih (doma, male farme) || EggGuard || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija
|-
| 08/04/2025 || Zaščitna mreža za okna, ki filtrira onesnažen zrak || NanoNet || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža
|-
| 15/04/2025 || Sistemska zaščita pred komarji || DermVeil || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart
|-
| 15/04/2025 || NFC biosenzor za zaznavanje kvarjenja jagodičevja na osnovi detekcije etanola z PQQ-ADH
|| PredictaBerry || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara
|-
| 15/04/2025 || Filter za vodo, onesnaženo s težkimi kovinami || NanoFilter || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea
|-
| 15/04/2025 || Encimski reaktor za razgrajevanje nanoplastike v pitni vodi || Aquazyme || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara
|-
| 15/04/2025 ||Biosenzor za zaznavo AMH na podlagi pSi ||NovaTrace AMH || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea
|-
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Tušek, Marcel
|-
| 22/04/2025 || Lipidni nanodelci za izboljšano terapijo z iRNA proti pršici Varroa destructor || BeeOProtect || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja
|-
| 06/05/2025 || Sistem za tarčno dostavo butirata v aktivirane CAR-T celice || CAR-TNano || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja
|-
| 06/05/2025 || Nanodelci za tarčno inhibicijo spermatogeneze || Reverso || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela
|-
| 06/05/2025 || Zdravljenje Glikogenoze tip 1A z dostavo zdravila v hepatocite || GlucozymeShuttle || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja
|-
| 06/05/2025 || Hitri diagnostični test za srčni infarkt || HeartCheck || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina
|-
| 06/05/2025 || Nanodelci za razgradnjo plastike v morjih|| OceanHeal || Vogrič, Vanja || Petrovič, Filip || Titova, Varvara
|-
| 13/05/2025 || Dvofagna hidrogelna platforma za zdravljenje biofilmskih okužb kroničnih ran || PhageNanoGel || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša
|-
| 13/05/2025 || Zobna zalivka z vgrajenim sintetičnim DNA-identifikacijskim markerjem || ToothTag || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri
|-
| 13/05/2025 || Nanosenzorji za PFAS || Nanosense PFAS || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana
|-
| 13/05/2025 || dekorativni lak za nohte z vlažilnim in zaščitnim učinkom || Polite || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta
|-
| 20/05/2025 ||Zaščitni premaz za vodne senzorje ||EcoGuard || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel
|-
| 20/05/2025 || Test z nanobiosenzorji za TBEV || nano-TBEV || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala
|-
| 20/05/2025 || Peroralna dostava inzulina z biorazgradljivimi nanodelci || NanoInsulin || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša
|-
| 20/05/2025 || Pametni delci za inhibicijo rasti japonskega dresnika || Sayonara || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna
|-
| 27/05/2025 || || || kratke predstavitve || ||
|}

==Naloga==
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.

Predlagana struktura teksta:
* Uvod
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze
* Literatura

Za pripravo seminarja velja naslednje: 
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura).
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte '''dva dni pred predstavitvijo,''' kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morata predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.

==Imena datotek==
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:
* 26_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 26_nano_Craik_Venter.doc
* 26_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 26_nano_Craik_Venter.ppt

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA

2026-04-20T19:17:43Z

Lea Jarm:

Izhodiščni članek: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00824

== Uvod ==

Sintetična mRNA omogoča učinkovit pristop vnosa genetske informacije za tvorbo terapevtskih proteinov in vivo. Uspeh mRNA cepiv proti COVID-19 je dodatno potrdil, da gre za izjemno obetaven pristop pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Molekule mRNA so za terapevtsko uporabo enkapsulirane v lipidnih nanodelcih (LNP). Zaradi vseh svojih prednosti, ki jih imajo mRNA terapevtik, je široka možnost njihove uporabe (npr.; za celično reprogramiranje, imunoterapija raka ter urejanje genoma). Vendar po ima uporaba mRNA določene omejitve zaradi nizke kemične stabilnosti molekule in njene enostavne razgradljivosti, kar vodi do krajšega obstoja molekule v celici in zmanjšanju nivoja proteinov ter posledično do zmanjšane učinkovitosti.
Obstaja več strategij, s katerimi je možno podaljšati stabilnost mRNA, kot so optimizacija kodona, kemijske modifikacije (npr. nukleozidna substitucija), uporaba krožne RNA ter uporaba samo-pomnoževalne RNA tehnologije. Vendar ima vsaka od strategiji svoje pomanjkljivosti in omejitev, zato so potrebne alternativne strategije za izboljšanje stabilnosti mRNA, ki bi omogočile razširitev uporabe mRNA terapevtikov.
3' neprevedena regija (UTR) vsebuje številne regulatorne elemente, ki imajo ključno vlogo pri kontroli izražanja genov, tako da uravnavajo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije. Do sedaj uporabljeni 3' UTR-ji niso uspeli dovolj povečati stabilnosti molekul mRNA, da bi zadostili zahtevam različnih aplikacij. Odkritje novih, učinkovitejših 3' UTR-jev bi pomembno prispevalo k razvoju mRNA terapevtikov.

== Rezultati ==

V predhodno izvedeni študiji, kjer je bila izvedena sistematična kvantifikacija regulatornih efektov 27 tisoč človeških 3' UTR fragmentov, so raziskovalci odkrili pri mRNA za protein ARF6 160 nukleotidov dolg 3'UTR, ki je imel večjo sposobnost povečanja ravni izražanja genoa v primerjavi z do zdaj najbolj splošno uporabljenim 3′ UTR iz mRNA za globin. V tej študiji so na začetku potrdili povečane ravni izražanja reporterskega gena za protein EGFP s 3′ UTR-jem iz ARF pri treh različnih celičnih linijah. S razdelitvijo 160 nukleotidov dolge regije na prekrivajoče se segmente, določitvijo sposobnosti povečanja izražanja genov posameznega segmenta ter krajšanjem izbranega segmenta so identificirali 40 nukleotidov dolgo regijo (ARF6.40), ki je odgovorna za povečano stabilnost mRNA molekule in določili, da ta prestavlja osrednjo funkcionalno regijo.

S pregledom nukleotidnega zaporedja ARF6.40, so raziskovalci odkrili dve s CU bogati ponovitvi (CURE). Uvedba mutacij v te ponovitvi je vodila k znižanju ekspresije, izbris pa v izgubo sposobnosti povečanja ekspresije reporterskega gena, kar nakazuje, da CURE predstavljale funkcionalni element, ki je potreben da ARF6.40 ohrani svoje sposobnosti izboljšanja ekspresije. Pri primerjavi 3' UTR mRNA ARF6 različnih vrst sesalcev so odkrili, da sta prisotna CURE izredno evolucijsko ohranjena. Raziskovalci so to regijo za poimenovali nCURE (the novel CURE). Pri primerjavi ARF6.40 in 3' UTR globina, ki se pogosto uporablja v mRNA cepivih za povečanje izražanja genov, je bil pri ARF6.40 nivo mRNA za EGFP ter tudi nivo proteina EGFP višji kot pri 3' UTR globina. Nivo izločenih receptor vezavnih domen (RBD) v supernatant po transvekciji s LNP-mRNA je bil pri uporabi ARF6.40 ves čas (8, 12, 48 ur po transfekciji) višji kot pri uporabi 3' UTR globina. Pridobljeni podatki nakazuje, da ima ARF.40 boljšo sposobnost povečanja izražanja eksogene mRNA v celicah kot jo ima 3' UTR globina.

Z uporabo uporabo računalniškega orodja RBPmap so našli pet proteinov, s potencialom za vezavo na nCURE. V celicah so zbili posamične gene za vsakega od teh proteinov. Znižanje ekspresije so opazili samo pri proteinu U2AF2, enake rezultate so dobili s istim poskusom na drugi celični liniji. Z uporabo RNA imunoprecipitacije in kvantitativnim PCR v realnem času (RIP-qPCR) so prišli do ugotovitve, da je U2AF2 tisti protein, ki se veže na nCURE. S določanjem količine razpada mRNA v celici so opazili, da je mRNA s ARF6.40 imela daljšo razpolovno dobo kot mRNA s 3' UTR globina. Rezultati nakazujejo na sposobnost ARF6.40 za povečanje stabilnosti mRNA ter da je povečana stabilnost mRNA je posredovana z vezavo U2AF2 na nCURE.

Za ocenitev uporabe ARF6.40 za izboljšanje učinkovitosti mRNA terapevtikov so v miši inicirali mRNA, za zapisom za kresničkino luciferazo (FLuc) in ARF6.40 ali 3' UTR globina. Ta je bila enkapsulirana v lipidnihe nanodelce inicirana intravensko. 5 ur po iniciranju je bila prisotna ekspresija FLuc, vendar ni bilo statistične razlike med obema skupinama miši. Opazna razlika je bila prisotna 10 ur po iniciranju. Takrat je bila količina FLuc večja pri mišjih s LNP-mRNA, ki so vsebovale ARF6.40. Ti rezultati so pokazali, da ARF6.40 lahko izboljša izražanje eksogene mRNA in vivo.

== Razprava ==

3′ UTR-ji so funkcionalno raznoliki in kompleksni, saj se med seboj razlikujejo po dolžini in nukleotidnem zaporedju. Glede na cis-regulatorne elemente, ki jih vsebujejo, lahko bodisi zmanjšujejo bodisi povečujejo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije.
Razumevanje funkcionalnih elementov v človeškem genomu je eden temeljnih ciljev sodobne medicine, biologije in sorodnih ved. Ti elementi nam omogočajo vpogled v kako natančno in dinamično uravnavane so genske regulacijske mreže. Po drugi strani pa jih lahko uporabimo za gradnjo sintetičnih genomov v okviru sintezne biologije ter za načrtovanje terapevtskih mRNA za zdravila.
Ko že večkrat omenjeno ARF6.40 izvira iz gena ARF6, ki kodira majhno GTP-azo iz družine Ras. ARF6 je vključeno v uravnavanje celične signalizacije in dinamike celične membrane in je ključnega pomena za celično proliferacijo, invazijo in metastaziranje. Prekomerna ekspresija ARF6 je povezana z več agresivnimi raki. Klinično so visoke ravni ARF6 in njegovo sodelovanje z več onkogeni, povezani s slabšim celokupnim preživetjem pri različnih rakih. Vendar pa še vedno ni povsem jasno, kaj vzdržuje visoko ekspresijo ARF6 v rakavih celicah.

Izboljšana stabilnost mRNA in učinkovitost translacije je koristna za razvoj mRNA terapevtikov. Z uporabo BTV poročevalskega sistema so v študiji dokazali, da vključitev fragmenta ARF6.40 v 3′ UTR izrazito poveča produkcijo reporterskega proteina v več različnih celičnih linijah. Nadaljnji testi izločanja z mRNA za RBD SARS-CoV-2, so pokazali, da ARF6.40 vodi do bistveno višjega in dolgotrajnejšega izločanja proteina RBD v primerjavi s pogosto uporabljenim 3′ UTR globina. In vivo aplikacija mRNA za kresničkino luciferazo, enkapsulirane v lipidne nanodelce in združene z ARF6.40, pri miših povzročila izrazito in dolgotrajno povečanje izražanja luciferaze, kar poudarja njegov močan potencial za izboljšanje biološke razpoložljivosti proteinov v terapevtskem kontekstu dostave. Te ugotovitve izpostavljajo velik potencial ARF6.40 za široko uporabo v mRNA terapevtikih, vključno z genskimi terapijami, cepivi proti nalezljivim boleznim in zdravljenjem raka. Dodatna dobra lastnost pri mRNA je, da je regulacijska aktivnost RNA-elementov lahko specifična glede na tip celic.

Odkritje, da nCURE v 3′ UTR posreduje izrazito povečano izražanje gena prek specifične interakcije z RNA-vezavnim proteinom U2AF2, ponuja nove vpoglede v njegov regulacijski mehanizem in odpira nove smeri za raziskovanje regulacijske mreže gena ARF6. Znano je dejstvo, da ima U2AF2 ključno vlogo pri izrezovanje intronov, saj prepoznava signale polipirimidinskega trakta v nastajajočih transkriptih, pri čemer preferenčno veže na RNA z veliko uracila. Ta ugotovitev skupaj z pridobljenimi podatki kaže na dvojno regulativno vlogo U2AF2 pri pri izrezovanje intronov in uravnavanju stabilnosti mRNA.

Za boljše razumevanje, kako U2AF2 stabilizira mRNA preko interakcijo, so potrebne nadaljnje raziskave. Razumevanje, kako interakcije nCURE–U2AF2 uravnavajo izražanje ARF6, bi lahko razkrilo nove terapevtske tarče pri rakih, kjer ima ARF6 ključno onkogeno vlogo, ter potencialno vodilo k razvoju strategij za uravnavanje njegove ravni v terapevtske namene. Kljub pridobljenim informacijam bi dodatne raziskave, zagotovile dodatne informacije o aplikativnem potencialu ARF6.40.

== Metode ==

Za določitev nivoja proteinov so uporabili poročevalski test, pri katerem sta s dvosmernim tetraciklinskim promotorjem (BTV) regulirana kontroli gen (gen za LNGFR) in poročevalski gen (gen za EGFP). Promotor je aktiviran s tetraciklinskim transaktivatorjem (tTA), ki se ob dodatku doksicikilina veže na DNA in onemogoči trasnkripcijo genov. Celice so nato analizirali s ločevalnikom fluorescenčno označenih celic (FACS). LNGFR je bil označen s protitelesi, konjugiranimi z barvilom APC. Količino mRNA so določili s RTq-PCR.
Pri preverjanju izražanja eksogene mRNA v celicah so naredili transfekcijo celic z lentavirusi, ki so vsebovali in vitro sintetiziran SARS-CoV-2 RBD mRNA z AFF6.40 ali 3' UTR globina. Koncentracije RBD so bile kvantificirane z uporabo komercialnega kompleta.
Ustvarili so usmerjevalne RNA, ki ciljajo gene za proteine z potencialno možnostjo vezave na nCURE. Ta zaporedja so bila klonirana v lentiCRISPRv2, ki je bil zasnovan na osnovi CRISPR-Cas9 sistema. Celice so transficirali s pridobljenimi lentivirusi in preverili učinkovitost izbitja posamičnega gena. Nato je bil v modificirane celice vnesen poročevalsi BTV sistem, ki je vseboval ARF6.40.
In vitro ekspesija LPN-mRNA je bila analizirana iz podatkov o bioiluminiscenci (BLI).

== Viri ==
J. Tang, M. Li, B. Liu, C. Wu, F. Dai, H. Kang, K. He, W. Zhao, Incorporation of a Human-Derived CU-Rich Element in the 3′ UTR Improves Synthetic mRNA Stability and Expression In Vivo, ACS Synth. Biol. 15(3) (2026) 993–1000.
https://doi.org/10.1021/acssynbio.5c00824

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo

2026-04-20T19:16:48Z

Lea Jarm:

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA

2026-04-19T14:47:10Z

Lea Jarm:

Izhodiščni članek: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00824

== Uvod ==

Sintetična mRNA omogoča učinkovit pristop vnosa genetske informacije za tvorbo terapevtskih proteinov in vivo. Uspeh mRNA cepiv proti COVID-19 je dodatno potrdil, da gre za izjemno obetaven pristop pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Molekule mRNA so za terapevtsko uporabo enkapsulirane v lipidnih nanodelcih (LNP). Zaradi vseh svojih prednosti, ki jih imajo mRNA terapevtik, je široka možnost njihove uporabe (npr.; za celično reprogramiranje, imunoterapija raka ter urejanje genoma). Vendar po ima uporaba mRNA določene omejitve zaradi nizke kemične stabilnosti molekule in njene enostavne razgradljivosti, kar vodi do krajšega obstoja molekule v celici in zmanjšanju ravni proteinov ter posledično do zmanjšane učinkovitosti.
Obstaja več strategij, s katerimi je možno podaljšati stabilnost mRNA, kot so optimizacija kodona, kemijske modifikacije (npr. nukleozidna substitucija), uporaba krožne RNA ter uporaba samo-pomnoževalne RNA tehnologije. Vendar ima vsaka od strategiji svoje pomanjkljivosti in omejitev, zato so potrebne alternativne strategije za izboljšanje stabilnosti mRNA, ki bi omogočile razširitev uporabe mRNA terapevtikov.
3' neprevedena regija (UTR) vsebuje številne regulatorne elemente, ki imajo ključno vlogo pri kontroli izražanja genov, tako da uravnavajo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije. Do sedaj uporabljeni 3' UTR-ji niso uspeli dovolj povečati stabilnosti molekul mRNA, da bi zadostili zahtevam različnih aplikacij. Odkritje novih, učinkovitejših 3' UTR-jev bi pomembno prispevalo k razvoju mRNA terapevtikov.

== Rezultati ==

V predhodno izvedeni študiji, kjer je bila izvedena sistematična kvantifikacija regulatornih efektov 27 tisoč človeških 3' UTR fragmentov, so raziskovalci odkrili pri mRNA za protein ARF6 160 nukleotidov dolg 3'UTR, ki je imel večjo sposobnost povečanja ravni izražanja proteina v primerjavi z do zdaj najbolj splošno uporabljenim 3′ UTR iz mRNA za globin. V tej študiji so na začetku potrdili povečane ravni izražanja reporterskega proteina EGFP s 3′ UTR-jem iz ARF pri treh različnih celičnih linijah. S razdelitvijo 160 nukleotidov dolge regije na prekrivajoče se segmente, določitvijo sposobnosti povečanja izražanja protinov posameznega segmenta ter krajšanjem izbranega segmenta so identificirali 40 nukleotidov dolgo regijo (ARF6.40), ki je odgovorna za povečano stabilnost mRNA molekule in določili, da ta prestavlja osrednjo funkcionalno regijo.

S pregledom nukleotidnega zaporedja ARF6.40, so raziskovalci odkrili dve s CU bogati ponovitvi (CURE). Uvedba mutacij v te ponovitvi je vodila k znižanju ekspresije, izbris pa v izgubo sposobnosti povečanja ekspresije reporterskega gena, kar nakazuje, da CURE predstavljale funkcionalni element, ki je potreben da ARF6.40 ohrani svoje sposobnosti izboljšanja ekspresije. Pri primerjavi 3' UTR mRNA ARF6 različnih vrst sesalcev so odkrili, da sta prisotna CURE evolucijsko izredno ohranjena. Raziskovalci so to regijo za poimenovali nCURE (the novel CURE). Pri primerjavi ARF6.40 in 3' UTR globina, ki se pogosto uporablja v mRNA cepivih za povečanje izražanja genov, je bil pri ARF6.40 nivo mRNA za EGFP ter tudi nivo proteina EGFP višji kot pri 3' UTR globina. Nivo izločenih receptorj vezavnih domen (RBD) v supernatant po transvekciji s LNP-mRNA je bil pri uporabi ARF6.40 ves čas (8, 12, 48 ur po transfekciji) višji kot pri uporabi 3' UTR globina. Pridobljeni podatki nakazuje, da ima ARF.40 boljšo sposobnost povečanja izražanja eksogene mRNA v celicah kot jo ima 3' UTR globina.

Z uporabo uporabo računalniškega orodja RBPmap so našli pet proteinov, ki bi se potencialno lahko vezali na nCURE. V celicah so zbili posamične gene za vsakega od teh proteinov. Znižanje ekspresije reporterskega proteina so opazili pri proteinu U2AF2, ugotovite so potrdili s istim poskusom na drugi celični liniji. Z uporabo RNA imunoprecipitacije in kvantitativnim PCR v realnem času (RIP-qPCR) so zaključil, da je U2AF2 vezavni protein za nCURE. S določanjem količine razpada mRNA v celici so opazili, da je poročevalska mRNA s ARF6.40 imela daljšo razpolovno dobo kot mRNA s 3' UTR globina. Rezultati nakazujejo na sposobnost ARF6.40 za povečanje stabilnosti mRNA ter da je povečana stabilnost mRNA je posredovana z vezavo U2AF2 na nCURE.

Za ocenitev uporabe ARF6.40 za izboljšanje učinkovitosti mRNA terapevtikov so v miši inicirali mRNA, za zapisom za kresničkino luciferazo (FLuc) in ARF6.40 ali 3' UTR globina. Ta je bila enkapsulirana v lipidnihe nanodelce inicirana intravensko. 5 ur po iniciranju je bila prisotna ekspresija FLuc, vendar ni bilo statistične razlike med obema skupinama miši. Opazna razlika se je naredila 10 ur po iniciranju. Takrat je bila količina FLuc večja pri mišjih s LNP-mRNA, ki so vsebovale ARF6.40. Ti rezultati so pokazali, da ARF6.40 lahko izboljša izražanje eksogene mRNA in vivo.

== Razprava in zaključek ==

3′ UTR-ji so funkcionalno raznoliki in kompleksni, saj se med seboj razlikujejo po dolžini in nukleotidnem zaporedju. Glede na cis-regulatorne elemente, ki jih vsebujejo, lahko bodisi zmanjšujejo bodisi povečujejo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije.
Razumevanje funkcionalnih elementov v človeškem genomu je eden temeljnih ciljev sodobne medicine, biologije in sorodnih ved. Ti elementi nam omogočajo vpogled v kako natančno in dinamično uravnavane so genske regulacijske mreže. Po drugi strani pa jih lahko uporabimo za gradnjo sintetičnih genomov v okviru sintezne biologije ter za načrtovanje terapevtskih mRNA za zdravila.
Ko že večkrat omenjeno ARF6.40 izvira iz gena ARF6, ki kodira majhno GTP-azo iz družine Ras. ARF6 je vključeno v uravnavanje celične signalizacije in dinamike celične membrane in je ključnega pomena za celično proliferacijo, invazijo in metastaziranje. Prekomerna ekspresija ARF6 je povezana z več agresivnimi raki. Klinično so visoke ravni ARF6 in njegovo sodelovanje z več onkogeni, povezani s slabšim celokupnim preživetjem pri različnih rakih. Vendar pa še vedno ni povsem jasno, kaj vzdržuje visoko ekspresijo ARF6 v rakavih celicah.

Izboljšana stabilnost mRNA in učinkovitost translacije je koristna za razvoj mRNA terapevtikov. Z uporabo poročevalskega sistema BTV so v študiji potrdili, da vključitev fragmenta ARF6.40 v 3′ UTR izrazito poveča produkcijo reporterskega proteina v več različnih celičnih linijah. Nadaljnji testi izločanja z mRNA za RBD SARS-CoV-2, so pokazali, da ARF6.40 vodi do bistveno višjega in dolgotrajnejšega izločanja proteina RBD v primerjavi s pogosto uporabljenim 3′ UTR globina. In vivo aplikacija mRNA za kresničkino luciferazo, enkapsulirane v lipidne nanodelce in združene z ARF6.40, pri miših povzročila izrazito in dolgotrajno povečanje izražanja luciferaze, kar poudarja njegov močan potencial za izboljšanje biološke razpoložljivosti proteinov v terapevtskem kontekstu dostave. Te ugotovitve izpostavljajo velik potencial ARF6.40 za široko uporabo v mRNA terapevtikih, vključno z genskimi terapijami, cepivi proti nalezljivim boleznim in zdravljenjem raka. Dodatna dobra lastnost pri mRNA je, da je regulacijska aktivnost RNA-elementov lahko specifična glede na tip celic.

Naše odkritje, da nCURE v 3′ UTR posreduje izrazito povečano ekspresijo gena prek specifične interakcije z RNA-vezavnim proteinom U2AF2, ponuja nove vpoglede v njegov regulacijski mehanizem in odpira nove smeri za raziskovanje regulacijske mreže gena ARF6. Znano je dejstvo, da ima U2AF2 ključno vlogo pri izrezovanje intronov, saj prepoznava signale polipirimidinskega (Py) trakta v nastajajočih transkriptih, pri čemer preferenčno veže na RNA z veliko uridina. Ta ugotovitev skupaj z našimi podatki kaže na dvojno regulativno vlogo U2AF2 pri pri izrezovanje intronov in uravnavanju stabilnosti mRNA.

Za boljše razumevanje, kako U2AF2 stabilizira mRNA preko interakcijo, so potrebne nadaljnje raziskave. Razumevanje, kako interakcije nCURE–U2AF2 uravnavajo izražanje ARF6, bi lahko razkrilo nove terapevtske tarče pri rakih, kjer ima ARF6 ključno onkogeno vlogo, ter potencialno vodilo k razvoju strategij za uravnavanje njegove ravni v terapevtske namene. Kljub pridobljenim informacijam bi dodatne raziskave, zagotovile dodatne informacije o aplikativnem potencialu ARF6.40.

== Metode ==

Za določitev nivoja proteinov so uporabili poročevalski test, pri katerem sta s dvosmernim tetraciklinskim promotorjem (BTV) regulirana kontroli gen (gen za LNGFR) in poročevalski gen (gen za EGFP). Promotor je aktiviran s tetraciklinskim transaktivatorjem (tTA), ki se ob dodatku doksicikilina veže na DNA in onemogoči trasnkripcijo genov. Celice so nato analizirali s ločevalnikom fluorescenčno označenih celic (FACS). LNGFR je bil označen s protitelesi, konjugiranimi z barvilom APC. Količino mRNA so določili s RTq-PCR.
Pri preverjanju izražanja eksogene mRNA v celicah so naredili transfekcijo celic z lentavirusi, ki so vsebovali in vitro sintetiziran SARS-CoV-2 RBD mRNA z AFF6.40 ali 3' UTR globina. Koncentracije RBD so bile kvantificirane z uporabo komercialnega kompleta.
Ustvarili so usmerjevalne RNA, ki ciljajo gene za proteine z potencialno možnostjo vezave na nCURE. Ta zaporedja so bila klonirana v lentiCRISPRv2, ki je bil zasnovan na osnovi CRISPR-Cas9 sistema. Celice so transficirali s pridobljenimi lentivirusi in preverili učinkovitost izbitja posamičnega gena. Nato je bil v modificirane celice vnesen poročevalsi BTV sistem, ki je vseboval ARF6.40.
In vitro ekspesija LPN-mRNA je bila analizirana iz podatkov o bioiluminiscenci (BLI).

== Viri ==
J. Tang, M. Li, B. Liu, C. Wu, F. Dai, H. Kang, K. He, W. Zhao, Incorporation of a Human-Derived CU-Rich Element in the 3′ UTR Improves Synthetic mRNA Stability and Expression In Vivo, ACS Synth. Biol. 15(3) (2026) 993–1000.
https://doi.org/10.1021/acssynbio.5c00824

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo

2026-04-19T14:44:49Z

Lea Jarm:

Izhodiščni članek: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00824

== Uvod ==

Sintetična mRNA omogoča učinkovit pristop vnosa genetske informacije za tvorbo terapevtskih proteinov in vivo. Uspeh mRNA cepiv proti COVID-19 je dodatno potrdil, da gre za izjemno obetaven pristop pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Molekule mRNA so za terapevtsko uporabo enkapsulirane v lipidnih nanodelcih (LNP). Zaradi vseh svojih prednosti, ki jih imajo mRNA terapevtik, je široka možnost njihove uporabe (npr.; za celično reprogramiranje, imunoterapija raka ter urejanje genoma). Vendar po ima uporaba mRNA določene omejitve zaradi nizke kemične stabilnosti molekule in njene enostavne razgradljivosti, kar vodi do krajšega obstoja molekule v celici in zmanjšanju ravni proteinov ter posledično do zmanjšane učinkovitosti.
Obstaja več strategij, s katerimi je možno podaljšati stabilnost mRNA, kot so optimizacija kodona, kemijske modifikacije (npr. nukleozidna substitucija), uporaba krožne RNA ter uporaba samo-pomnoževalne RNA tehnologije. Vendar ima vsaka od strategiji svoje pomanjkljivosti in omejitev, zato so potrebne alternativne strategije za izboljšanje stabilnosti mRNA, ki bi omogočile razširitev uporabe mRNA terapevtikov.
3' neprevedena regija (UTR) vsebuje številne regulatorne elemente, ki imajo ključno vlogo pri kontroli izražanja genov, tako da uravnavajo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije. Do sedaj uporabljeni 3' UTR-ji niso uspeli dovolj povečati stabilnosti molekul mRNA, da bi zadostili zahtevam različnih aplikacij. Odkritje novih, učinkovitejših 3' UTR-jev bi pomembno prispevalo k razvoju mRNA terapevtikov.

== Rezultati ==

V predhodno izvedeni študiji, kjer je bila izvedena sistematična kvantifikacija regulatornih efektov 27 tisoč človeških 3' UTR fragmentov, so raziskovalci odkrili pri mRNA za protein ARF6 160 nukleotidov dolg 3'UTR, ki je imel večjo sposobnost povečanja ravni izražanja proteina v primerjavi z do zdaj najbolj splošno uporabljenim 3′ UTR iz mRNA za globin. V tej študiji so na začetku potrdili povečane ravni izražanja reporterskega proteina EGFP s 3′ UTR-jem iz ARF pri treh različnih celičnih linijah. S razdelitvijo 160 nukleotidov dolge regije na prekrivajoče se segmente, določitvijo sposobnosti povečanja izražanja protinov posameznega segmenta ter krajšanjem izbranega segmenta so identificirali 40 nukleotidov dolgo regijo (ARF6.40), ki je odgovorna za povečano stabilnost mRNA molekule in določili, da ta prestavlja osrednjo funkcionalno regijo.

S pregledom nukleotidnega zaporedja ARF6.40, so raziskovalci odkrili dve s CU bogati ponovitvi (CURE). Uvedba mutacij v te ponovitvi je vodila k znižanju ekspresije, izbris pa v izgubo sposobnosti povečanja ekspresije reporterskega gena, kar nakazuje, da CURE predstavljale funkcionalni element, ki je potreben da ARF6.40 ohrani svoje sposobnosti izboljšanja ekspresije. Pri primerjavi 3' UTR mRNA ARF6 različnih vrst sesalcev so odkrili, da sta prisotna CURE evolucijsko izredno ohranjena. Raziskovalci so to regijo za poimenovali nCURE (the novel CURE). Pri primerjavi ARF6.40 in 3' UTR globina, ki se pogosto uporablja v mRNA cepivih za povečanje izražanja genov, je bil pri ARF6.40 nivo mRNA za EGFP ter tudi nivo proteina EGFP višji kot pri 3' UTR globina. Nivo izločenih receptorj vezavnih domen (RBD) v supernatant po transvekciji s LNP-mRNA je bil pri uporabi ARF6.40 ves čas (8, 12, 48 ur po transfekciji) višji kot pri uporabi 3' UTR globina. Pridobljeni podatki nakazuje, da ima ARF.40 boljšo sposobnost povečanja izražanja eksogene mRNA v celicah kot jo ima 3' UTR globina.

Z uporabo uporabo računalniškega orodja RBPmap so našli pet proteinov, ki bi se potencialno lahko vezali na nCURE. V celicah so zbili posamične gene za vsakega od teh proteinov. Znižanje ekspresije reporterskega proteina so opazili pri proteinu U2AF2, ugotovite so potrdili s istim poskusom na drugi celični liniji. Z uporabo RNA imunoprecipitacije in kvantitativnim PCR v realnem času (RIP-qPCR) so zaključil, da je U2AF2 vezavni protein za nCURE. S določanjem količine razpada mRNA v celici so opazili, da je poročevalska mRNA s ARF6.40 imela daljšo razpolovno dobo kot mRNA s 3' UTR globina. Rezultati nakazujejo na sposobnost ARF6.40 za povečanje stabilnosti mRNA ter da je povečana stabilnost mRNA je posredovana z vezavo U2AF2 na nCURE.

Za ocenitev uporabe ARF6.40 za izboljšanje učinkovitosti mRNA terapevtikov so v miši inicirali mRNA, za zapisom za kresničkino luciferazo (FLuc) in ARF6.40 ali 3' UTR globina. Ta je bila enkapsulirana v lipidnihe nanodelce inicirana intravensko. 5 ur po iniciranju je bila prisotna ekspresija FLuc, vendar ni bilo statistične razlike med obema skupinama miši. Opazna razlika se je naredila 10 ur po iniciranju. Takrat je bila količina FLuc večja pri mišjih s LNP-mRNA, ki so vsebovale ARF6.40. Ti rezultati so pokazali, da ARF6.40 lahko izboljša izražanje eksogene mRNA in vivo.

== Razprava ==

3′ UTR-ji so funkcionalno raznoliki in kompleksni, saj se med seboj razlikujejo po dolžini in nukleotidnem zaporedju. Glede na cis-regulatorne elemente, ki jih vsebujejo, lahko bodisi zmanjšujejo bodisi povečujejo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije.
Razumevanje funkcionalnih elementov v človeškem genomu je eden temeljnih ciljev sodobne medicine, biologije in sorodnih ved. Ti elementi nam omogočajo vpogled v kako natančno in dinamično uravnavane so genske regulacijske mreže. Po drugi strani pa jih lahko uporabimo za gradnjo sintetičnih genomov v okviru sintezne biologije ter za načrtovanje terapevtskih mRNA za zdravila.
Ko že večkrat omenjeno ARF6.40 izvira iz gena ARF6, ki kodira majhno GTP-azo iz družine Ras. ARF6 je vključeno v uravnavanje celične signalizacije in dinamike celične membrane in je ključnega pomena za celično proliferacijo, invazijo in metastaziranje. Prekomerna ekspresija ARF6 je povezana z več agresivnimi raki. Klinično so visoke ravni ARF6 in njegovo sodelovanje z več onkogeni, povezani s slabšim celokupnim preživetjem pri različnih rakih. Vendar pa še vedno ni povsem jasno, kaj vzdržuje visoko ekspresijo ARF6 v rakavih celicah.

Izboljšana stabilnost mRNA in učinkovitost translacije je koristna za razvoj mRNA terapevtikov. Z uporabo poročevalskega sistema BTV so v študiji potrdili, da vključitev fragmenta ARF6.40 v 3′ UTR izrazito poveča produkcijo reporterskega proteina v več različnih celičnih linijah. Nadaljnji testi izločanja z mRNA za RBD SARS-CoV-2, so pokazali, da ARF6.40 vodi do bistveno višjega in dolgotrajnejšega izločanja proteina RBD v primerjavi s pogosto uporabljenim 3′ UTR globina. In vivo aplikacija mRNA za kresničkino luciferazo, enkapsulirane v lipidne nanodelce in združene z ARF6.40, pri miših povzročila izrazito in dolgotrajno povečanje izražanja luciferaze, kar poudarja njegov močan potencial za izboljšanje biološke razpoložljivosti proteinov v terapevtskem kontekstu dostave. Te ugotovitve izpostavljajo velik potencial ARF6.40 za široko uporabo v mRNA terapevtikih, vključno z genskimi terapijami, cepivi proti nalezljivim boleznim in zdravljenjem raka. Dodatna dobra lastnost pri mRNA je, da je regulacijska aktivnost RNA-elementov lahko specifična glede na tip celic.

Naše odkritje, da nCURE v 3′ UTR posreduje izrazito povečano ekspresijo gena prek specifične interakcije z RNA-vezavnim proteinom U2AF2, ponuja nove vpoglede v njegov regulacijski mehanizem in odpira nove smeri za raziskovanje regulacijske mreže gena ARF6. Znano je dejstvo, da ima U2AF2 ključno vlogo pri izrezovanje intronov, saj prepoznava signale polipirimidinskega (Py) trakta v nastajajočih transkriptih, pri čemer preferenčno veže na RNA z veliko uridina. Ta ugotovitev skupaj z našimi podatki kaže na dvojno regulativno vlogo U2AF2 pri pri izrezovanje intronov in uravnavanju stabilnosti mRNA.

Za boljše razumevanje, kako U2AF2 stabilizira mRNA preko interakcijo, so potrebne nadaljnje raziskave. Razumevanje, kako interakcije nCURE–U2AF2 uravnavajo izražanje ARF6, bi lahko razkrilo nove terapevtske tarče pri rakih, kjer ima ARF6 ključno onkogeno vlogo, ter potencialno vodilo k razvoju strategij za uravnavanje njegove ravni v terapevtske namene. Kljub pridobljenim informacijam bi dodatne raziskave, zagotovile dodatne informacije o aplikativnem potencialu ARF6.40.

== Metode ==

Za določitev nivoja proteinov so uporabili poročevalski test, pri katerem sta s dvosmernim tetraciklinskim promotorjem (BTV) regulirana kontroli gen (gen za LNGFR) in poročevalski gen (gen za EGFP). Promotor je aktiviran s tetraciklinskim transaktivatorjem (tTA), ki se ob dodatku doksicikilina veže na DNA in onemogoči trasnkripcijo genov. Celice so nato analizirali s ločevalnikom fluorescenčno označenih celic (FACS). LNGFR je bil označen s protitelesi, konjugiranimi z barvilom APC. Količino mRNA so določili s RTq-PCR.
Pri preverjanju izražanja eksogene mRNA v celicah so naredili transfekcijo celic z lentavirusi, ki so vsebovali in vitro sintetiziran SARS-CoV-2 RBD mRNA z AFF6.40 ali 3' UTR globina. Koncentracije RBD so bile kvantificirane z uporabo komercialnega kompleta.
Ustvarili so usmerjevalne RNA, ki ciljajo gene za proteine z potencialno možnostjo vezave na nCURE. Ta zaporedja so bila klonirana v lentiCRISPRv2, ki je bil zasnovan na osnovi CRISPR-Cas9 sistema. Celice so transficirali s pridobljenimi lentivirusi in preverili učinkovitost izbitja posamičnega gena. Nato je bil v modificirane celice vnesen poročevalsi BTV sistem, ki je vseboval ARF6.40.
In vitro ekspesija LPN-mRNA je bila analizirana iz podatkov o bioiluminiscenci (BLI).

== Viri ==
J. Tang, M. Li, B. Liu, C. Wu, F. Dai, H. Kang, K. He, W. Zhao, Incorporation of a Human-Derived CU-Rich Element in the 3′ UTR Improves Synthetic mRNA Stability and Expression In Vivo, ACS Synth. Biol. 15(3) (2026) 993–1000.
https://doi.org/10.1021/acssynbio.5c00824

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo

2026-04-19T14:43:22Z

Lea Jarm:

Izhodiščni članek: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00824

== Uvod ==

Sintetična mRNA omogoča učinkovit pristop vnosa genetske informacije za tvorbo terapevtskih proteinov in vivo. Uspeh mRNA cepiv proti COVID-19 je dodatno potrdil, da gre za izjemno obetaven pristop pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Molekule mRNA so za terapevtsko uporabo enkapsulirane v lipidnih nanodelcih (LNP). Zaradi vseh svojih prednosti, ki jih imajo mRNA terapevtik, je široka možnost njihove uporabe (npr.; za celično reprogramiranje, imunoterapija raka ter urejanje genoma). Vendar po ima uporaba mRNA določene omejitve zaradi nizke kemične stabilnosti molekule in njene enostavne razgradljivosti, kar vodi do krajšega obstoja molekule v celici in zmanjšanju ravni proteinov ter posledično do zmanjšane učinkovitosti.
Obstaja več strategij, s katerimi je možno podaljšati stabilnost mRNA, kot so optimizacija kodona, kemijske modifikacije (npr. nukleozidna substitucija), uporaba krožne RNA ter uporaba samo-pomnoževalne RNA tehnologije. Vendar ima vsaka od strategiji svoje pomanjkljivosti in omejitev, zato so potrebne alternativne strategije za izboljšanje stabilnosti mRNA, ki bi omogočile razširitev uporabe mRNA terapevtikov.
3' neprevedena regija (UTR) vsebuje številne regulatorne elemente, ki imajo ključno vlogo pri kontroli izražanja genov, tako da uravnavajo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije. Do sedaj uporabljeni 3' UTR-ji niso uspeli dovolj povečati stabilnosti molekul mRNA, da bi zadostili zahtevam različnih aplikacij. Odkritje novih, učinkovitejših 3' UTR-jev bi pomembno prispevalo k razvoju mRNA terapevtikov.

== Rezultati ==

V predhodno izvedeni študiji, kjer je bila izvedena sistematična kvantifikacija regulatornih efektov 27 tisoč človeških 3' UTR fragmentov, so raziskovalci odkrili pri mRNA za protein ARF6 160 nukleotidov dolg 3'UTR, ki je imel večjo sposobnost povečanja ravni izražanja proteina v primerjavi z do zdaj najbolj splošno uporabljenim 3′ UTR iz mRNA za globin. V tej študiji so na začetku potrdili povečane ravni izražanja reporterskega proteina EGFP s 3′ UTR-jem iz ARF pri treh različnih celičnih linijah. S razdelitvijo 160 nukleotidov dolge regije na prekrivajoče se segmente, določitvijo sposobnosti povečanja izražanja protinov posameznega segmenta ter krajšanjem izbranega segmenta so identificirali 40 nukleotidov dolgo regijo (ARF6.40), ki je odgovorna za povečano stabilnost mRNA molekule in določili, da ta prestavlja osrednjo funkcionalno regijo.

S pregledom nukleotidnega zaporedja ARF6.40, so raziskovalci odkrili dve s CU bogati ponovitvi (CURE). Uvedba mutacij v te ponovitvi je vodila k znižanju ekspresije, izbris pa v izgubo sposobnosti povečanja ekspresije reporterskega gena, kar nakazuje, da CURE predstavljale funkcionalni element, ki je potreben da ARF6.40 ohrani svoje sposobnosti izboljšanja ekspresije. Pri primerjavi 3' UTR mRNA ARF6 različnih vrst sesalcev so odkrili, da sta prisotna CURE evolucijsko izredno ohranjena. Raziskovalci so to regijo za poimenovali nCURE (the novel CURE). Pri primerjavi ARF6.40 in 3' UTR globina, ki se pogosto uporablja v mRNA cepivih za povečanje izražanja genov, je bil pri ARF6.40 nivo mRNA za EGFP ter tudi nivo proteina EGFP višji kot pri 3' UTR globina. Nivo izločenih receptorj vezavnih domen (RBD) v supernatant po transvekciji s LNP-mRNA je bil pri uporabi ARF6.40 ves čas (8, 12, 48 ur po transfekciji) višji kot pri uporabi 3' UTR globina. Pridobljeni podatki nakazuje, da ima ARF.40 boljšo sposobnost povečanja izražanja eksogene mRNA v celicah kot jo ima 3' UTR globina.

Z uporabo uporabo računalniškega orodja RBPmap so našli pet proteinov, ki bi se potencialno lahko vezali na nCURE. V celicah so zbili posamične gene za vsakega od teh proteinov. Znižanje ekspresije reporterskega proteina so opazili pri proteinu U2AF2, ugotovite so potrdili s istim poskusom na drugi celični liniji. Z uporabo RNA imunoprecipitacije in kvantitativnim PCR v realnem času (RIP-qPCR) so zaključil, da je U2AF2 vezavni protein za nCURE. S določanjem količine razpada mRNA v celici so opazili, da je poročevalska mRNA s ARF6.40 imela daljšo razpolovno dobo kot mRNA s 3' UTR globina. Rezultati nakazujejo na sposobnost ARF6.40 za povečanje stabilnosti mRNA ter da je povečana stabilnost mRNA je posredovana z vezavo U2AF2 na nCURE.

Za ocenitev uporabe ARF6.40 za izboljšanje učinkovitosti mRNA terapevtikov so v miši inicirali mRNA, za zapisom za kresničkino luciferazo (FLuc) in ARF6.40 ali 3' UTR globina. Ta je bila enkapsulirana v lipidnihe nanodelce inicirana intravensko. 5 ur po iniciranju je bila prisotna ekspresija FLuc, vendar ni bilo statistične razlike med obema skupinama miši. Opazna razlika se je naredila 10 ur po iniciranju. Takrat je bila količina FLuc večja pri mišjih s LNP-mRNA, ki so vsebovale ARF6.40. Ti rezultati so pokazali, da ARF6.40 lahko izboljša izražanje eksogene mRNA in vivo.

== Razprava ==

3′ UTR-ji so funkcionalno raznoliki in kompleksni, saj se med seboj razlikujejo po dolžini in nukleotidnem zaporedju. Glede na cis-regulatorne elemente, ki jih vsebujejo, lahko bodisi zmanjšujejo bodisi povečujejo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije.
Razumevanje funkcionalnih elementov v človeškem genomu je eden temeljnih ciljev sodobne medicine, biologije in sorodnih ved. Ti elementi nam omogočajo vpogled v kako natančno in dinamično uravnavane so genske regulacijske mreže. Po drugi strani pa jih lahko uporabimo za gradnjo sintetičnih genomov v okviru sintezne biologije ter za načrtovanje terapevtskih mRNA za zdravila.
Ko že večkrat omenjeno ARF6.40 izvira iz gena ARF6, ki kodira majhno GTP-azo iz družine Ras. ARF6 je vključeno v uravnavanje celične signalizacije in dinamike celične membrane in je ključnega pomena za celično proliferacijo, invazijo in metastaziranje. Prekomerna ekspresija ARF6 je povezana z več agresivnimi raki. Klinično so visoke ravni ARF6 in njegovo sodelovanje z več onkogeni, povezani s slabšim celokupnim preživetjem pri različnih rakih. Vendar pa še vedno ni povsem jasno, kaj vzdržuje visoko ekspresijo ARF6 v rakavih celicah.

Izboljšana stabilnost mRNA in učinkovitost translacije je koristna za razvoj mRNA terapevtikov. Z uporabo poročevalskega sistema BTV so v študiji potrdili, da vključitev fragmenta ARF6.40 v 3′ UTR izrazito poveča produkcijo reporterskega proteina v več različnih celičnih linijah. Nadaljnji testi izločanja z mRNA za RBD SARS-CoV-2, so pokazali, da ARF6.40 vodi do bistveno višjega in dolgotrajnejšega izločanja proteina RBD v primerjavi s pogosto uporabljenim 3′ UTR globina. In vivo aplikacija mRNA za kresničkino luciferazo, enkapsulirane v lipidne nanodelce in združene z ARF6.40, pri miših povzročila izrazito in dolgotrajno povečanje izražanja luciferaze, kar poudarja njegov močan potencial za izboljšanje biološke razpoložljivosti proteinov v terapevtskem kontekstu dostave. Te ugotovitve izpostavljajo velik potencial ARF6.40 za široko uporabo v mRNA terapevtikih, vključno z genskimi terapijami, cepivi proti nalezljivim boleznim in zdravljenjem raka. Dodatna dobra lastnost pri mRNA je, da je regulacijska aktivnost RNA-elementov lahko specifična glede na tip celic.

Naše odkritje, da nCURE v 3′ UTR posreduje izrazito povečano ekspresijo gena prek specifične interakcije z RNA-vezavnim proteinom U2AF2, ponuja nove vpoglede v njegov regulacijski mehanizem in odpira nove smeri za raziskovanje regulacijske mreže gena ARF6. Znano je dejstvo, da ima U2AF2 ključno vlogo pri izrezovanje intronov, saj prepoznava signale polipirimidinskega (Py) trakta v nastajajočih transkriptih, pri čemer preferenčno veže na RNA z veliko uridina. Ta ugotovitev skupaj z našimi podatki kaže na dvojno regulativno vlogo U2AF2 pri pri izrezovanje intronov in uravnavanju stabilnosti mRNA.

Za boljše razumevanje, kako U2AF2 stabilizira mRNA preko interakcijo, so potrebne nadaljnje raziskave. Razumevanje, kako interakcije nCURE–U2AF2 uravnavajo izražanje ARF6, bi lahko razkrilo nove terapevtske tarče pri rakih, kjer ima ARF6 ključno onkogeno vlogo, ter potencialno vodilo k razvoju strategij za uravnavanje njegove ravni v terapevtske namene. Kljub pridobljenim informacijam bi dodatne raziskave, zagotovile dodatne informacije o aplikativnem potencialu ARF6.40.

== Metode ==

Za določitev nivoja proteinov so uporabili poročevalski test, pri katerem sta s dvosmernim tetraciklinskim promotorjem (BTV) regulirana kontroli gen (gen za LNGFR) in poročevalski gen (gen za EGFP). Promotor je aktiviran s tetraciklinskim transaktivatorjem (tTA), ki se ob dodatku doksicikilina veže na DNA in onemogoči trasnkripcijo genov. Celice so nato analizirali s ločevalnikom fluorescenčno označenih celic (FACS). LNGFR je bil označen s protitelesi, konjugiranimi z barvilom APC. Količino mRNA so določili s RTq-PCR.
Pri preverjanju izražanja eksogene mRNA v celicah so naredili transfekcijo celic z lentavirusi, ki so vsebovali in vitro sintetiziran SARS-CoV-2 RBD mRNA z AFF6.40 ali 3' UTR globina. Koncentracije RBD so bile kvantificirane z uporabo komercialnega kompleta.
Ustvarili so usmerjevalne RNA, ki ciljajo gene za proteine z potencialno možnostjo vezave na nCURE. Ta zaporedja so bila klonirana v lentiCRISPRv2, ki je bil zasnovan na osnovi CRISPR-Cas9 sistema. Celice so transficirali s pridobljenimi lentivirusi in preverili učinkovitost izbitja posamičnega gena. Nato je bil v modificirane celice vnesen poročevalsi BTV sistem, ki je vseboval ARF6.40.
In vitro ekspesija LPN-mRNA je bila analizirana iz podatkov o bioiluminiscenci (BLI).

== Povzetek ==

V tej študiji so raziskovalci identificirali 40 nukleotidov dolg fragment v 3′ UTR mRNA za človeški protein ARF6, ki je izrazito izboljšala stabilnost eksogenih mRNA v človeških celicah in pri miših. Učinek tega fragmenta, poimenovanega ARF6.40, je boljši od do sedaj uporabljenih elementov (npr. 3' UTR mRNA za globin). Sposobnost povečuje ekspresije te regije, je odvisna od na novo odkritega s CU bogatega elementa (nCURE), ki je evolucijsko zelo ohranjen in interagira s U2AF2 proteinom. Da bi preizkusili možnost uporabe ARF6.40 v mRNA terapevtikih, je bila izvedena in vitro transkripcija mRNA, ki kodira RBD proteina SARS-CoV-2, združeno s 3′ UTR ARF6.40. Transfekcija celic z mRNA RBD-ARF6.40 je povzročila znatno višje izločanje RBD kot pri globinski 3′ UTR. Dodatno je bila mRNA, ki kodira luciferazo kresničke, združena z ARF6.40 ter enkapsulirana v lipidne nanodelce in pri miših injicirana v repno veno za spremljanje ekspresije in vivo. Sprotno zaznavanje luminiscenčnega signala je pokazalo, da je skupina ARF6.40 imela znatno višjo ekspresijo luciferaze kot skupina z 3' UTR regijo iz mRNA globina.

== Viri ==
J. Tang, M. Li, B. Liu, C. Wu, F. Dai, H. Kang, K. He, W. Zhao, Incorporation of a Human-Derived CU-Rich Element in the 3′ UTR Improves Synthetic mRNA Stability and Expression In Vivo, ACS Synth. Biol. 15(3) (2026) 993–1000.
https://doi.org/10.1021/acssynbio.5c00824

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo

2026-04-19T13:56:39Z

Lea Jarm:

Izhodiščni članek: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00824

== Uvod ==
Sintetična mRNA omogoča učinkovit pristop vnosa genetske informacije za tvorbo terapevtskih proteinov in vivo. Uspeh mRNA cepiv proti COVID-19 je dodatno potrdil, da gre za izjemno obetaven pristop pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Molekule mRNA so za terapevtsko uporabo enkapsulirane v lipidnih nanodelcih (LNP). Zaradi vseh svojih prednosti, ki jih imajo mRNA terapevtik, je široka možnost njihove uporabe (npr.; za celično reprogramiranje, imunoterapija raka ter urejanje genoma). Vendar po ima uporaba mRNA določene omejitve zaradi nizke kemične stabilnosti molekule in njene enostavne razgradljivosti, kar vodi do krajšega obstoja molekule v celici in zmanjšanju ravni proteinov ter posledično do zmanjšane učinkovitosti.
Obstaja več strategij, s katerimi je možno podaljšati stabilnost mRNA, kot so optimizacija kodona, kemijske modifikacije (npr. nukleozidna substitucija), uporaba krožne RNA ter uporaba samo-pomnoževalne RNA tehnologije. Vendar ima vsaka od strategiji svoje pomanjkljivosti in omejitev, zato so potrebne alternativne strategije za izboljšanje stabilnosti mRNA, ki bi omogočile razširitev uporabe mRNA terapevtikov.
3' neprevedena regija (UTR) vsebuje številne regulatorne elemente, ki imajo ključno vlogo pri kontroli izražanja genov, tako da uravnavajo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije. Do sedaj uporabljeni 3' UTR-ji niso uspeli dovolj povečati stabilnosti molekul mRNA, da bi zadostili zahtevam različnih aplikacij. Odkritje novih, učinkovitejših 3' UTR-jev bi pomembno prispevalo k razvoju mRNA terapevtikov.

== Rezultati ==

V predhodno izvedeni študiji, kjer je bila izvedena sistematična kvantifikacija regulatornih efektov 27 tisoč človeških 3' UTR fragmentov, so raziskovalci odkrili pri mRNA za protein ARF6 160 nukleotidov dolg 3'UTR, ki je imel večjo sposobnost povečanja ravni izražanja proteina v primerjavi z do zdaj najbolj splošno uporabljenim 3′ UTR iz mRNA za globin. V tej študiji so na začetku potrdili povečane ravni izražanja reporterskega proteina EGFP s 3′ UTR-jem iz ARF pri treh različnih celičnih linijah. S razdelitvijo 160 nukleotidov dolge regije na prekrivajoče se segmente, določitvijo sposobnosti povečanja izražanja protinov posameznega segmenta ter krajšanjem izbranega segmenta so identificirali 40 nukleotidov dolgo regijo (ARF6.40), ki je odgovorna za povečano stabilnost mRNA molekule in določili, da ta prestavlja osrednjo funkcionalno regijo.

S pregledom nukleotidnega zaporedja ARF6.40, so raziskovalci odkrili dve s CU bogati ponovitvi (CURE). Uvedba mutacij v te ponovitvi je vodila k znižanju ekspresije, izbris pa v izgubo sposobnosti povečanja ekspresije reporterskega gena, kar nakazuje, da CURE predstavljale funkcionalni element, ki je potreben da ARF6.40 ohrani svoje sposobnosti izboljšanja ekspresije. Pri primerjavi 3' UTR mRNA ARF6 različnih vrst sesalcev so odkrili, da sta prisotna CURE evolucijsko izredno ohranjena. Raziskovalci so to regijo za poimenovali nCURE (the novel CURE). Pri primerjavi ARF6.40 in 3' UTR globina, ki se pogosto uporablja v mRNA cepivih za povečanje izražanja genov, je bil pri ARF6.40 nivo mRNA za EGFP ter tudi nivo proteina EGFP višji kot pri 3' UTR globina. Nivo izločenih RBD v supernatant po transvekciji je bil pri uporabi ARF6.40 ves čas (8, 12, 48 ur po transfekciji) višji kot pri uporabi 3' UTR globina. Pridobljeni podatki nakazuje, da ima ARF.40 boljšo sposobnost povečanja izražanja eksogene mRNA v celicah kot jo ima 3' UTR globina.

Z uporabo uporabo računalniškega orodja RBPmap so našli pet proteinov, ki bi se potencialno lahko vezali na nCURE. V celicah so zbili posamične gene za vsakega od teh proteinov. Znižanje ekspresije reporterskega proteina so opazili pri proteinu U2AF2, ugotovite so potrdili s istim poskusom na drugi celični liniji. Z uporabo RNA imunoprecipitacije in kvantitativnim PCR v realnem času (RIP-QPCR) so zaključil, da je U2AF2 vezavni protein za nCURE. S določanjem količine razpada mRNA v celici so opazili, da je poročevalska mRNA s ARF6.40 imela daljšo razpolovno dobo kot mRNA s 3' UTR globina. Rezultati nakazujejo na sposobnost ARF6.40 za povečanje stabilnosti mRNA ter da je povečana stabilnost mRNA je posredovana z vezavo U2AF2 na nCURE.

Za ocenitev uporabe ARF6.40 za izboljšanje učinkovitosti mRNA terapevtikov so v miši inicirali mRNA, za zapisom za kresničkino luciferazo (FLuc) in ARF6.40 ali 3' UTR globina. Ta je bila enkapsulirana v lipidnihe nanodelce inicirana intravensko. 5 ur po iniciranju je bila prisotna ekspresija FLuc, vendar ni bilo statistične razlike med obema skupinama miši. Opazna razlika se je naredila 10 ur po iniciranju. Takrat je bila količina FLuc večja pri mišjih s LNP-mRNA, ki so vsebovale ARF6.40. Ti rezultati so pokazali, da ARF6.40 lahko izboljša izražanje eksogene mRNA in vivo.

== Razprava ==

3′ UTR-ji so funkcionalno raznoliki in kompleksni, saj se med seboj razlikujejo po dolžini in nukleotidnem zaporedju. Glede na cis-regulatorne elemente, ki jih vsebujejo, lahko bodisi zmanjšujejo bodisi povečujejo stabilnost mRNA in učinkovitost translacije.
Razumevanje funkcionalnih elementov v človeškem genomu je eden temeljnih ciljev sodobne medicine, biologije in sorodnih ved. Ti elementi nam omogočajo vpogled v kako natančno in dinamično uravnavane so genske regulacijske mreže. Po drugi strani pa jih lahko uporabimo za gradnjo sintetičnih genomov v okviru sintezne biologije ter za načrtovanje terapevtskih mRNA za zdravila.

== Metode ==

Za določitev nivoja proteinov so uporabili poročevalski test, pri katerem sta s dvosmernim tetraciklinskim promotorjem (BTV) regulirana kontroli gen (gen za LNGFR) in poročevalski gen (gen za EGFP). Promotor je aktiviran s tetraciklinskim transaktivatorjem (tTA), ki se ob dodatku doksicikilina veže na DNA in onemogoči trasnkripcijo genov. Celice so nato analizirali s ločevalnikom fluorescenčno označenih celic (FACS). LNGFR je bil označen s protitelesi, konjugiranimi z barvilom APC. Količino mRNA so določili s RTq-PCR.
Pri preverjanju izražanja eksogene mRNA v celicah so naredili transfekcijo celic z lentavirusi, ki so vsebovali in vitro sintetiziran SARS-CoV-2 RBD mRNA z AFF6.40 ali 3' UTR globina. Koncentracije RBD so bile kvantificirane z uporabo komercialnega kompleta.
Ustvarili so usmerjevalne RNA, ki ciljajo gene za proteine z potencialno možnostjo vezave na nCURE. Ta zaporedja so bila klonirana v lentiCRISPRv2, ki je bil zasnovan na osnovi CRISPR-Cas9 sistema. Celice so transficirali s pridobljenimi lentivirusi in preverili učinkovitost izbitja posamičnega gena. Nato je bil v modificirane celice vnesen poročevalsi BTV sistem, ki je vseboval ARF6.40.
In vitro ekspesija LPN-mRNA je bila analizirana iz podatkov o bioiluminiscenci (BLI).

== Povzetek ==

V tej študiji so raziskovalci identificirali 40 nukleotidov dolg fragment v 3′ UTR mRNA za človeški protein ARF6, ki je izrazito izboljšala stabilnost eksogenih mRNA v človeških celicah in pri miših. Učinek tega fragmenta, poimenovanega ARF6.40, je boljši od do sedaj uporabljenih elementov (npr. 3' UTR mRNA za globin). Sposobnost povečuje ekspresije te regije, je odvisna od na novo odkritega s CU bogatega elementa (nCURE), ki je evolucijsko zelo ohranjen in interagira s U2AF2 proteinom. Da bi preizkusili možnost uporabe ARF6.40 v mRNA terapevtikih, je bila izvedena in vitro transkripcija mRNA, ki kodira receptorju vezavno domeno (RBD) proteina SARS-CoV-2, združeno s 3′ UTR ARF6.40. Transfekcija celic z mRNA RBD-ARF6.40 je povzročila znatno višje izločanje RBD kot pri globinski 3′ UTR. Dodatno je bila mRNA, ki kodira luciferazo kresničke, združena z ARF6.40 ter enkapsulirana v lipidne nanodelce in pri miših injicirana v repno veno za spremljanje ekspresije in vivo. Sprotno zaznavanje luminiscenčnega signala je pokazalo, da je skupina ARF6.40 imela znatno višjo ekspresijo luciferaze kot skupina z 3' UTR regijo iz mRNA globina.

== Viri ==
J. Tang, M. Li, B. Liu, C. Wu, F. Dai, H. Kang, K. He, W. Zhao, Incorporation of a Human-Derived CU-Rich Element in the 3′ UTR Improves Synthetic mRNA Stability and Expression In Vivo, ACS Synth. Biol. 15(3) (2026) 993–1000.
https://doi.org/10.1021/acssynbio.5c00824

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo

2026-04-19T13:10:53Z

Lea Jarm:

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo

2026-04-19T12:49:36Z

Lea Jarm:

Vnos

2026-04-19T08:45:01Z

Lea Jarm: Lea Jarm moved page Vnos to Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA

#REDIRECT [[Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA]]

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA

2026-04-19T08:45:01Z

Lea Jarm: Lea Jarm moved page Vnos to Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA

2026-04-19T08:42:25Z

Lea Jarm: Created page with "Izhodiščni članek: https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.5c00824 == Uvod == Sintetična mRNA omogoča učinkovit pristop vnosa genetske informacije za tvorbo terapevtskih proteinov in vivo. Uspeh mRNA cepiv proti COVID-19 je dodatno potrdil, da gre za izjemno obetaven pristop pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Zaradi vseh svojih prednosti, ki jih imajo mRNA terapevtik, je široka možnost njihove uporabe; npr.; za celično reprogramiranje, imunoterapija..."

Seminarji SB 2025/26

2026-04-19T08:36:15Z

Lea Jarm:

V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme:

RAZISKOVALNI ČLANKI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) 
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzor_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov] (Vanja Vogrič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Komunikacije_na_podlagi_RNA_v_heterogenih_populacijah_mimetičnih_celic Komunikacije na podlagi RNA v heterogenih populacijah mimetičnih celic] (Marcel Tušek)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Drtovanje_oscilatorjev_proteinov_na_membrani_vodenih_s_%C5%A1umom_v_%C5%BEivih_celicah Načrtovanje oscilatorjev proteinov na membrani vodenih s šumom v živih celicah] (Varvara Titova)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Samoinducibilno_molekulsko_stikalo_za_biosintezo_hialuronske_kisline_z_nizko_molekulsko_maso Samoinducibilno molekulsko stikalo za biosintezo hialuronske kisline z nizko molekulsko maso] (Nejc Horvat)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reprogramiranje_metabolizma_bakterije_E.coli_za_fiksacijo_CO₂ Reprogramiranje metabolizma bakterije E. coli za fiksacijo CO₂] (Ana Kastelic)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Organokataliziran_nastanek_protocelic_od_spodaj_navzgor Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj navzgor] (Maruša Kristan)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Programabilen_ribocim_za_prenos_signala_RNA Programabilen ribocim za prenos signala RNA] (Klemen Klopčič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo] (Lea Jarm)

NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)

(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)

Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.

Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).

Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].

Seminarji SB 2025/26

2026-04-19T08:21:04Z

Lea Jarm:

V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme:

RAZISKOVALNI ČLANKI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) 
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzor_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov] (Vanja Vogrič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Komunikacije_na_podlagi_RNA_v_heterogenih_populacijah_mimetičnih_celic Komunikacije na podlagi RNA v heterogenih populacijah mimetičnih celic] (Marcel Tušek)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Drtovanje_oscilatorjev_proteinov_na_membrani_vodenih_s_%C5%A1umom_v_%C5%BEivih_celicah Načrtovanje oscilatorjev proteinov na membrani vodenih s šumom v živih celicah] (Varvara Titova)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Samoinducibilno_molekulsko_stikalo_za_biosintezo_hialuronske_kisline_z_nizko_molekulsko_maso Samoinducibilno molekulsko stikalo za biosintezo hialuronske kisline z nizko molekulsko maso] (Nejc Horvat)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reprogramiranje_metabolizma_bakterije_E.coli_za_fiksacijo_CO₂ Reprogramiranje metabolizma bakterije E. coli za fiksacijo CO₂] (Ana Kastelic)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Organokataliziran_nastanek_protocelic_od_spodaj_navzgor Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj navzgor] (Maruša Kristan)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Programabilen_ribocim_za_prenos_signala_RNA Programabilen ribocim za prenos signala RNA] (Klemen Klopčič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vnos_CU-bogatega_elementa_v_3%E2%80%B2_UTR_pove%C4%8Da_stabilnost_in_izra%C5%BEanje_sinteti%C4%8Dne_mRNA_In_Vivo] (Lea Jarm)

NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)

(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)

Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.

Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).

Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].

Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo

2026-04-19T02:10:19Z