<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=LebarU</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=LebarU"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/LebarU"/>
	<updated>2026-04-09T19:02:19Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcin&amp;diff=4446</id>
		<title>Levcin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcin&amp;diff=4446"/>
		<updated>2010-12-10T19:24:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;LebarU: New page: Levcin(L-Leu) ali 2-amino-4-metilpentanojska kislina je ena izmed 20 α-aminokislin z molekulsko formulo C_6 H_13 N O_2. Je razvejana esencialna aminokislina, kar pomeni da je človeš...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Levcin(L-Leu) ali 2-amino-4-metilpentanojska kislina je ena izmed 20 α-aminokislin z molekulsko formulo C_6 H_13 N O_2. Je razvejana [[esencialna aminokislina]], kar pomeni da je človeško telo ne more samo proizvesti. Razčlenjena je na maščobne strukture, kot drugi dve esencialni aminokislini [[L-Valin]] in [[L-Izolevcin]]. S [[strukturna formula|strukturne formule]] levcina lahko razberemo, da imajo [[aminokislina|aminokislilne]] dve skupini, ki lahko oddata [[proton]]. Poznamo aminokisline oblik L in D; v naravi prevladuje, tudi pri levcinu, L oblika.[http://www.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/L-Leucine.png&amp;amp;imgrefurl=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:L-Leucine.png&amp;amp;usg=__oeAjwrihISHE5ro8pbKqZ77hjfs=&amp;amp;h=310&amp;amp;w=300&amp;amp;sz=4&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=0&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=Ygqrojap2XcndM:&amp;amp;tbnh=139&amp;amp;tbnw=133&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dleucine%26um%3D1%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26biw%3D1307%26bih%3D555%26tbs%3Disch:1&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=436&amp;amp;vpy=63&amp;amp;dur=1741&amp;amp;hovh=228&amp;amp;hovw=221&amp;amp;tx=138&amp;amp;ty=126&amp;amp;ei=k30CTezkB5KGswaT6bThCQ&amp;amp;oei=k30CTezkB5KGswaT6bThCQ&amp;amp;esq=1&amp;amp;page=1&amp;amp;ndsp=22&amp;amp;ved=1t:429,r:2,s:0]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levcin spada med [[nepolarna aminokislina|nepolarne aminokisline]]. Zanj je značilno, da ima [[alifatsko]] stransko verigo, kar mu daje [[hidrofobnost|hidrofoben]] značaj. Stranska veriga so [[ogljikovodik]]i, ki kemijsko niso posebej reaktivni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Kodon]]i, ki zapisujejo za levcin so UUG, CUU, CUC, CUA in CUG.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levcin je pomemben tudi pri motivu [[levcinska zadrga|levcinske zadrge]]. To je motiv enega izmed treh motivov, ki pojasnjujejo zgradbo [[regulatorni proteini|regulatornih proteinov]]. Levcinska zadrga omogoča da se proteini povezujejo med seboj; poveže se približno 30 aminokislinskih ostankov, vsaka sedma aminokislina je levcin. Stranske verige vseh levcinskih ostankov gledajo iz vijačnice na isti strani. Dve molekuli regulatornega proteina se lahko združita preko hidrofobnih reakcij med območjema bogatima z levcinom, pri tem pa na stiku oblikujeta nekakšno zadrgo. Posebnost proteinov z levcinsko zadrgo je, da lahko vstopajo v interakcije dveh vrst: z [[deoksiribonukleinska kislina|DNA]] in z drugimi regulatornimi proteini.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levcina telo ne more samo proizvajati, zato ga moremo dovolj zaužiti preko hrane in prehranskih dopolnil.[http://www.the-nutrition.com/i-bcaa] Največ ga najdemo v rjavem rižu, oreških in polnozrnatem kruhu. Predvsem zaradi tega, ker povečuje sintezo [[beljakovina|beljakovin]] in preprečuje razgradnjo mišic, oskrbuje telo z energijo, vzdržuje ravnovesje dušika ter ohranja raven [[glikogen]]a v mišicah, je priljubljeno športno dopolnilo.[http://www.bodybuilding.com/store/lleucine.html] Levcin se porablja v jetrih, maščevju in mišičnini.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levcin ima molekulsko maso 131,17292 g/mol,pH ima 5.98, njegova gostota je 1,038 g/cm_3, temperaturo tališča ima pri 293°C.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
[1] http://www.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/L-Leucine.png&amp;amp;imgrefurl=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:L-Leucine.png&amp;amp;usg=__oeAjwrihISHE5ro8pbKqZ77hjfs=&amp;amp;h=310&amp;amp;w=300&amp;amp;sz=4&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=0&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=Ygqrojap2XcndM:&amp;amp;tbnh=139&amp;amp;tbnw=133&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dleucine%26um%3D1%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26biw%3D1307%26bih%3D555%26tbs%3Disch:1&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=436&amp;amp;vpy=63&amp;amp;dur=1741&amp;amp;hovh=228&amp;amp;hovw=221&amp;amp;tx=138&amp;amp;ty=126&amp;amp;ei=k30CTezkB5KGswaT6bThCQ&amp;amp;oei=k30CTezkB5KGswaT6bThCQ&amp;amp;esq=1&amp;amp;page=1&amp;amp;ndsp=22&amp;amp;ved=1t:429,r:2,s:0&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[2] http://www.the-nutrition.com/i-bcaa&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[3] http://www.bodybuilding.com/store/lleucine.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.lookchem.com/cas-208/20859-02-3.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Leucine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
BOYER, Rodney  F.; Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005. Knjižna zbirka Scripta/Študentska založba. Str. 70t, 71, 72s, 73s, 74s, 75, 329, 331s&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.peptideguide.com/amino-acids/leucine.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=42&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.3dchem.com/3dmolecule.asp?ID=42&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>LebarU</name></author>
	</entry>
</feed>