<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Lola+Ilievska</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Lola+Ilievska"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Lola_Ilievska"/>
	<updated>2026-04-07T03:23:22Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24631</id>
		<title>Talk:Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24631"/>
		<updated>2025-05-03T21:28:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Nina Kokalovikj (Uvod, Krožna RNA, Funkcije krožne RNA)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Lola Ilievska (Viroidi)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nejc Ljubič (Retrocimi, Zaključek)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24630</id>
		<title>Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24630"/>
		<updated>2025-05-03T21:26:56Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* Viri */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Uvod =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so poseben razred dolgih nekodirajočih RNA, ki nastanejo prek posebnega načina izrezovanja intronov in spajanja eksonov (backsplicing) pre-mRNA. Prvi znani primer circRNA so viroidi, patogeni rastlinski krožni RNA, brez DNA analogov v genomu. Druga skupina circRNA so retrocimi, ki nastanejo s transkripcijo lastnih genskih lokusov in zaradi prisotnosti ribocimov zmorejo avtokatalitično kroženje ter RNA-RNA replikacijo. Kovalentno zaprta struktura zagotavlja večjo stabilnost retrocimom in viroidom, ki, kljub temu da so razvrščeni med nekodirajoče RNA, lahko potencialno kodirajo peptide, kar širi njihov biotehnološki potencial.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Krožna RNA (circRNA) =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so kovalentno zaprte, enoverižne, nekodirajoče molekule. Lahko nastanejo s povezavo 5&#039; in 3&#039; koncev linearne RNA, kot vmesni produkti RNA-procesnih reakcij ali prek posebnega mehanizma izrezovanja intronov in spajanja eksonov, imenovanega backsplicing. Pri backsplicingu se navzdolnje 5&#039; spojitveno mesto (donor) poveže z navzgornjim 3&#039; spojitvenim mestom (akceptor).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Regije pre-mRNA, ki se bodo povezale, morajo biti prostorsko blizu, kar omogočajo obrnjena ponavljajoča se zaporedja, kot so kratki razpršeni jedrni elementi (SINE), ki se nahajajo v intronskih regijah. Zaradi komplementarnosti med njimi se RNA upogne v zanko, kar vodi do tvorbe krožne molekule.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poleg cis-regulatornih elementov pri tvorbi circRNA sodelujejo tudi trans-regulatorni elementi, kot so RNA-vezavni proteini (RBP). Ti se vežejo na specifična zaporedja znotraj intronov ter prispevajo k prostorski organizaciji pre-mRNA, ki je potrebna za učinkovito izvedbo backsplicinga in tvorbo krožne RNA.&lt;br /&gt;
Pri sesalcih je znan primer takega proteina QKI, ki se veže na specifična zaporedja (QRE) pred in za eksoni, tvori dimere ter spodbuja nastanek circRNA. V rastlini Arabidopsis thaliana so identificirali pet proteinov s KH-domensko zgradbo, ki so homologni QKI in vsebujejo tako RNA-vezavne kot dimerizacijske domene, kar nakazuje na podobno vlogo pri uravnavanju krožnih RNA.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Funkcije krožne RNA =&lt;br /&gt;
==Uravnavanje transkripcije==&lt;br /&gt;
R-zanke so strukture RNA:DNA hibridov, ki nastajajo predvsem v GC-bogatih regijah in imajo pomembno regulacijsko vlogo. Lahko upočasnijo transkripcijo z vplivom na RNA polimerazo II in transkripcijske regulacijske faktorje, usmerjajo spajanje pre-mRNA v alternativne izooblike ter preprečujejo metilacijo določenih delov DNA, s čimer ščitijo pred transkripcijskem utišanjem. Prav tako so lahko povezane s pojavljanjem prelomov v DNA in s spremembami v organizaciji kromatina.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==miRNA spužva==&lt;br /&gt;
Nekatere circRNA vsebujejo specifična zaporedja, znana kot miRNA odzivni elementi (MRE - microRNA response elements), ki so komplementarna določenim mikroRNA. Ko se mikroRNA veže na ta element, se ne more več vezati na svojo ciljno mRNA, kar prepreči njeno inhibicijo in omogoči večje izražanje te mRNA. &lt;br /&gt;
Na primer, ath-circ032768 iz Arabidopsisa ima več MRE za miR472, ki sicer cilja na mRNA receptorja RPS5, pomembnega za imunski odziv. Ob stresu zaradi suše se izražanje circRNA in RPS5 poveča, miR472 pa se zmanjša. To izboljša odpornost na sušo in poveča izražanje stresno odzivnih genov, kot so RD29A in RD29B.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interakcije s proteini==&lt;br /&gt;
Pri Arabidopsis thaliana so določene zunajcelične krožne RNA (circRNA) označene z metiladenozinskimi (m⁶A) modifikacijami, ki služijo kot signalne oznake za prepoznavanje s specifičnimi proteini. Med temi so m⁶A-vezavni protein GRP7 ter protein ARGONAUTE2 (AGO2), ki ima ključno vlogo v regulaciji z majhnimi RNA. Prisotnost m⁶A modifikacij omogoča vezavo circRNA na omenjene proteine, kar prispeva k njihovi stabilnosti, saj jo zaščitijo pred razgradnjo z encimi ali usmerijo v izločanje iz celice v apoplast.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Viroidi =&lt;br /&gt;
Viroidi so majhne, krožne RNA molekule, ki povzročajo bolezni pri rastlinah. Ker ne kodirajo proteinov, so za svojo replikacijo in patogenezo popolnoma odvisni od encimov gostiteljske rastline. Glede na njihovo zgradbo in biološke lastnosti so viroidi razdeljeni v dve glavni družini. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Glavne strukturne značilnosti viroidov iz družin Pospiviroidae in Avsunviroidae==&lt;br /&gt;
Večina znanih viroidov spada v družino Pospiviroidae, za katero je značilna paličasta RNA struktura s petimi funkcionalnimi domenami. V osrednji domeni (C) se nahajata centralno ohranjena regija (CCR), značilna za strukturo viroida, in notranja zanka, ki je ključna za njegovo replikacijo in določitvi gostiteljskega območja okužbe. Med replikacijo RNA nastajata tudi metastabilni strukturi lasnic Hairpin I in Hairpin II. Na drugi strani, viroidi iz družine Avsunviroidae imajo kompleksno razvejano strukturo, za kateri je značilno da vsebujejo &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribocime (HHR), ki omogočajo samorazrez RNA med replikacijo. Njihovo strukturno stabilnost pa zagotavljajo specifične interakcije med zankami. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Replikacija viroide==&lt;br /&gt;
Pri viroidih iz družine Pospiviroidae se replikacija odvija v jedru, kjer asimetrični mehanizem krožnega podvojevanja (rolling-circle) najprej omogoča sintezo negativne RNA, nato pa še pozitivne RNA. Pozitivne oligomere razcepi gostiteljska RNaza III, nato pa se sklenejo v krožno obliko s pomočjo DNA ligaze I. Viroidi iz družine Avsunviroidae se razmnožujejo v kloroplastu s pomočjo simetričnega mehanizma krožnega podvojevanja, pri čemer njihova RNA vsebuje &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribocime (HHR), ki omogočajo samorazrez verige. Za sklenitev monomerov skrbi kloroplastna tRNA ligaza, sintezo RNA pa omogoča jedrno-kodirana RNA polimeraza (NEP). Zaradi odsotnosti popravljalnih mehanizmov pri NEP imajo viroidi iz te družine najvišjo znano mutacijsko stopnjo med vsemi znanimi biološkimi organizmi. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Medcelični transport in transport viroidov na dolge razdalje==&lt;br /&gt;
Za sistemsko okužbo rastlin, viroidi prehajajo med celicami preko plazmodezem in se nato preko floemom širijo na dolge razdalje. Njihova RNA vsebuje specifične 3D strukture, ki omogočajo specifično vezavo z rastlinskimi proteini, ki sodelujejo pri tem transportu. Pri viroidu PSTVd posamezni strukturni elementi, kot so zanke 27,6 in 19, omogočajo prehode med različnimi tipi celic v listnem tkivu. CsPP2, Nt-4/1 in drugi floemski proteini, se lahko vežejo na viroidno RNA in omogočijo njen transport skozi rastlino. Poleg neposredne interakcije viroidov z gostiteljskimi proteini, viroidno izvorne majhne RNA regulirajo izražanje encimov, kot sta CalS11 in CalS12, kar vpliva na prepustnost plazmodezem. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Sposobnost viroidne RNA za kodiranje proteinov==&lt;br /&gt;
Čeprav viroidi veljajo za nekodirajoče RNA molekule, številne raziskave kažejo, da vplivajo na translacijski mehanizem rastlinskih celic. Na primer, okužba z viroidom CEVd spreminja izražanje ribosomskih proteinov S3,S5 in L10 in translacijskih faktorjev eEF2, eIF5A in eEF1A, ter povzroča ribosomski stres. Nekateri viroidi, kot sta HSVd in ELVd, vsebujejo ohranjene odprte bralne okvirje (ORF), ki bi lahko kodirali kratke peptide. Eksperimenti z umetnim izražanjem viroidnih ORF-jev, so nakazali ciljno lokalizacijo peptidov v celičnih organelih, vendar teh peptidov v naravno okuženih rastlinskih tkivih niso uspeli zaznati. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Molekularni mehanizmi viroidne patogeneze==&lt;br /&gt;
Viroidne okužbe lahko pri rastlinah povzročijo hude simptome, kot so zakrnela rast in deformacije, z aktivacijo mehanizma utišanja RNA (RNA silencing), pri čemer se tvorijo viroidno izvorne majhne RNA (vd-sRNA), ki ciljno razgrajujejo pomembne rastlinske mRNA. V primeru okužbe s HSVd, viroid dodatno vpliva na epigenetsko regulacijo z zmanjšanjem metilacije DNA ter z zaviranjem histonske deacetilaze HDA6, kar povzroči, da RNA polimeraza II napačno prepozna viroidno RNA kot predlogo in s tem spodbuja njeno replikacijo. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viroidom podobne RNA==&lt;br /&gt;
Majhne krožne satelitske RNA (sc-satRNA) so viroidom podobne molekule, ki za replikacijo potrebujejo pomožni virus. Druga vrsta takšnih molekul je retroviroid CarSV, ki obstaja tako v RNA kot DNA obliki. Njegova RNA oblika nastane kot prepis iz DNA v okuženi rastlini. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Retrocimi=&lt;br /&gt;
Retrocim je neavtonomen retroelement, velikosti pribljižno do 1,5 kbp. Načeloma jih asociiramo z rastlinami, čeprav so tudi del živalskega genoma, pri rastlinah so daljši kot pri živalih. Samo ime retrocim, ang. »retrozyme« izvira iz njegovih dveh strukturnih lasnosti. Beseda retrocim je sestavljena iz ang. »hammerhead ribozyme« (ribocim z HHR motivom) in iz ang. »retrotransposon« (retrotranspozon). Na splošno ima rastlinski retrocim (dvokaličnic) dve tarčni mesti z podvojitvami (ang. »target site duplication«,TSD) z dvema dolgima terminalnima podvojitvenima nizoma (ang. »long terminal repeat, LTR), v katera je vključen HHR motiv (ang. »hammerhead ribozyme«, HHR) tipa 3, mesto za začetni oligonukleotid (PBS) ter polipurinski trak (PPT).[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Replikacija retrocimov==&lt;br /&gt;
Retrocimska mobilnost je pogojena reverzni transkriptazi, ki jo kodirajo avtonomni retrotranspozoni, najvrjetneje iz družine Ty3-gypsy, ter tudi integrazi, ki jo prav tako kodirajo avtonomni retrotranspozoni. Po transkripciji retrocima, nastane linearna RNA z 5&#039;-hidroksidnim in 2&#039;,3&#039;-ciklofosfatnim koncem. Ta se nato z tRNA ligazo ligira v circRNA. Ta pa se nato razmnožuje na podlagi mehanizma krožnega podvojevanja (ang. »rolling circle mechanism«), te produkti pa se nadalno koristijo za sintezo cDNA, replikacijo circRNA, morebitno sintezo sRNA, ter morebitno translacijo. Sama lokacija replikacije retrocimske circRNA ni poznana, predpostavljeni sta dve lokaciji – jedro in kloroplast. V primeru replikacije v jedru je predpostavljena analogija z Pospiviroidi, replikacija z RNA polimerazo II. V primeru kloroplasta pa je predpostavljena analogija z Avsunviroidih, replikacija z NEP (ang. »nuclear-encoded plastid«) RNA polimerazo.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije retrocimov==&lt;br /&gt;
Dokazano je, da ima retrocimska circRNA možnost kodiranja proteinov. Vendar translacijski mehanizmi niso v celoti raziskani. Mehanizmi morajo biti CAP-neodvisni, saj je kovaletno povezana ciklična RNA. Najvrjetneje translacija poteka na osnovi m6A translacije ali pa je tudi možna translacija na podlagi IRES (ang. »internal ribosome entry sites«), ki se prav tako izogne translaciji s pomočjo 5&#039;-CAP proteina, saj se ribosom veže neposredno na RNA. Čeprav je dokazano, da ima retrocimska RNA možnost kodiranja proteinov, njihova translacija ni dokazana (z izjemo genus Sobemovirus).&lt;br /&gt;
Ena izmed funkcij retrocimske RNA je sistemska signalizacija (ang. »systemic signaling«), vendar končno tarčno mesto RNA ni poznano. Čeprav poznamo dva načina sistemske signalizacije, s pomočjo polipirimidinskih trakov in ali na podlagi specifičnih sekundarnih in terciarnih struktur same RNA. Na ta prepoznavna mesta RNA se vežejo proteini, kateri nadalno usmerjajo transport, premik RNA po organizmu do tarčnega mesta. Sam mehanizem signalizacije z retrocimsko RNA pa ni poznan, vendar glede na podobnosti med retrocimi in viroidi lahko predpostavimo, sklepamo, da se retrocimska RNA transportira na podoben način, kot viroidna RNA, se pravi na podlagi specifičnih sekundarnih in terciarnih struktur.&lt;br /&gt;
Predpostavljeno je tudi, da retrocimi lahko delujejo kot nekakšne »miRNA spužve«. V živalskih in rastlinskih modelih je bilo dokazano, da circRNA deluje kot miRNA spužva, s čimer regulira akumulacijo in razgradnjo raznih mRNA. Možno pa je tudi, da so steblo-zanka strukture in dvoverižni intermediati retroelementov vir siRNA, ki nadalno regulirajo nekatere procese.&lt;br /&gt;
[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Zaključek=&lt;br /&gt;
Čeprav so nam viroidi že dokaj dolgo znani, o njih vemo relativno malo. Prav tako so retrocimi kot viroidi slabo raziskani, čeprav imajo tako eni kot drugi veliko potenciala v biotehnologiji. Ker circRNA vpliva na gensko izražanje je potencialno zelo primerna za spreminjanje rastlinske fiziologije. Prav tako pa je tudi circRNA pomembna zaradi svoje stabilnosti (kovalentne ciklizacije), uporabi se jo lahko v sistemih za izražanje proteinov. Prav tako pa circRNA lahko deluje kot miRNA spužva. Vendar, če želimo koristiti circRNA moramo najprej podrobneje raziskati njene mehanizme in razviti njim primerne tehnike za samo uporabo.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Viri=&lt;br /&gt;
[1] Lezzhov, A. A., Atabekova, A. K., Chergintsev, D. A., Lazareva, E. A., Solovyev, A. G., &amp;amp; Morozov, S. Y. (2025). Viroids and retrozymes: Plant circular RNAs capable of autonomous replication. Plants, 14(1), 61. https://doi.org/10.3390/plants14010061&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[2] Zhou, W. Y., Cai, Z. R., Liu, J., et al. (2020). Circular RNA: Metabolism, functions and interactions with proteins. Molecular Cancer, 19, 172. https://doi.org/10.1186/s12943-020-01286-3&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[3] Venkataraman, S., Badar, U., Shoeb, E., Hashim, G., AbouHaidar, M., &amp;amp; Hefferon, K. (2021). An Inside Look into Biological Miniatures: Molecular Mechanisms of Viroids. International Journal of Molecular Sciences, 22(6), 2795. https://doi.org/10.3390/ijms22062795&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24588</id>
		<title>Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24588"/>
		<updated>2025-05-03T14:02:02Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* Sposobnost viroidne RNA za kodiranje proteinov */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Uvod =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so poseben razred dolgih nekodirajočih RNA, ki nastanejo prek posebnega načina izrezovanja intronov in spajanja eksonov (backsplicing) pre-mRNA. Prvi znani primer circRNA so viroidi, patogeni rastlinski krožni RNA, brez DNA analogov v genomu. Druga skupina circRNA so retrocimi, ki nastanejo s transkripcijo lastnih genskih lokusov in zaradi prisotnosti ribocimov zmorejo avtokatalitično kroženje ter RNA-RNA replikacijo. Kovalentno zaprta struktura zagotavlja večjo stabilnost retrocimom in viroidom, ki, kljub temu da so razvrščeni med nekodirajoče RNA, lahko potencialno kodirajo peptide, kar širi njihov biotehnološki potencial.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Krožna RNA (circRNA) =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so kovalentno zaprte, enoverižne, nekodirajoče molekule. Lahko nastanejo s povezavo 5&#039; in 3&#039; koncev linearne RNA, kot vmesni produkti RNA-procesnih reakcij ali prek posebnega mehanizma izrezovanja intronov in spajanja eksonov, imenovanega backsplicing. Pri backsplicingu se navzdolnje 5&#039; spojitveno mesto (donor) poveže z navzgornjim 3&#039; spojitvenim mestom (akceptor).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Regije pre-mRNA, ki se bodo povezale, morajo biti prostorsko blizu, kar omogočajo obrnjena ponavljajoča se zaporedja, kot so kratki razpršeni jedrni elementi (SINE), ki se nahajajo v intronskih regijah. Zaradi komplementarnosti med njimi se RNA upogne v zanko, kar vodi do tvorbe krožne molekule.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poleg cis-regulatornih elementov pri tvorbi circRNA sodelujejo tudi trans-regulatorni elementi, kot so RNA-vezavni proteini (RBP). Ti se vežejo na specifična zaporedja znotraj intronov ter prispevajo k prostorski organizaciji pre-mRNA, ki je potrebna za učinkovito izvedbo backsplicinga in tvorbo krožne RNA.&lt;br /&gt;
Pri sesalcih je znan primer takega proteina QKI, ki se veže na specifična zaporedja (QRE) pred in za eksoni, tvori dimere ter spodbuja nastanek circRNA. V rastlini Arabidopsis thaliana so identificirali pet proteinov s KH-domensko zgradbo, ki so homologni QKI in vsebujejo tako RNA-vezavne kot dimerizacijske domene, kar nakazuje na podobno vlogo pri uravnavanju krožnih RNA.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Funkcije krožne RNA =&lt;br /&gt;
==Uravnavanje transkripcije==&lt;br /&gt;
R-zanke so strukture RNA:DNA hibridov, ki nastajajo predvsem v GC-bogatih regijah in imajo pomembno regulacijsko vlogo. Lahko upočasnijo transkripcijo z vplivom na RNA polimerazo II in transkripcijske regulacijske faktorje, usmerjajo spajanje pre-mRNA v alternativne izooblike ter preprečujejo metilacijo določenih delov DNA, s čimer ščitijo pred transkripcijskem utišanjem. Prav tako so lahko povezane s pojavljanjem prelomov v DNA in s spremembami v organizaciji kromatina.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==miRNA spužva==&lt;br /&gt;
Nekatere circRNA vsebujejo specifična zaporedja, znana kot miRNA odzivni elementi (MRE - microRNA response elements), ki so komplementarna določenim mikroRNA. Ko se mikroRNA veže na ta element, se ne more več vezati na svojo ciljno mRNA, kar prepreči njeno inhibicijo in omogoči večje izražanje te mRNA. &lt;br /&gt;
Na primer, ath-circ032768 iz Arabidopsisa ima več MRE za miR472, ki sicer cilja na mRNA receptorja RPS5, pomembnega za imunski odziv. Ob stresu zaradi suše se izražanje circRNA in RPS5 poveča, miR472 pa se zmanjša. To izboljša odpornost na sušo in poveča izražanje stresno odzivnih genov, kot so RD29A in RD29B.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interakcije s proteini==&lt;br /&gt;
Pri Arabidopsis thaliana so določene zunajcelične krožne RNA (circRNA) označene z metiladenozinskimi (m⁶A) modifikacijami, ki služijo kot signalne oznake za prepoznavanje s specifičnimi proteini. Med temi so m⁶A-vezavni protein GRP7 ter protein ARGONAUTE2 (AGO2), ki ima ključno vlogo v regulaciji z majhnimi RNA. Prisotnost m⁶A modifikacij omogoča vezavo circRNA na omenjene proteine, kar prispeva k njihovi stabilnosti, saj jo zaščitijo pred razgradnjo z encimi ali usmerijo v izločanje iz celice v apoplast.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Viroidi =&lt;br /&gt;
Viroidi so majhne, krožne RNA molekule, ki povzročajo bolezni pri rastlinah. Ker ne kodirajo proteinov, so za svojo replikacijo in patogenezo popolnoma odvisni od encimov gostiteljske rastline. Glede na njihovo zgradbo in biološke lastnosti so viroidi razdeljeni v dve glavni družini. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Glavne strukturne značilnosti viroidov iz družin Pospiviroidae in Avsunviroidae==&lt;br /&gt;
Večina znanih viroidov spada v družino Pospiviroidae, za katero je značilna paličasta RNA struktura s petimi funkcionalnimi domenami. V osrednji domeni (C) se nahajata centralno ohranjena regija (CCR), značilna za strukturo viroida, in notranja zanka, ki je ključna za njegovo replikacijo in določitvi gostiteljskega območja okužbe. Med replikacijo RNA nastajata tudi metastabilni strukturi lasnic Hairpin I in Hairpin II. Na drugi strani, viroidi iz družine Avsunviroidae imajo kompleksno razvejano strukturo, za kateri je značilno da vsebujejo &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribocime (HHR), ki omogočajo samorazrez RNA med replikacijo. Njihovo strukturno stabilnost pa zagotavljajo specifične interakcije med zankami. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Replikacija viroide==&lt;br /&gt;
Pri viroidih iz družine Pospiviroidae se replikacija odvija v jedru, kjer asimetrični mehanizem krožnega podvojevanja (rolling-circle) najprej omogoča sintezo negativne RNA, nato pa še pozitivne RNA. Pozitivne oligomere razcepi gostiteljska RNaza III, nato pa se sklenejo v krožno obliko s pomočjo DNA ligaze I. Viroidi iz družine Avsunviroidae se razmnožujejo v kloroplastu s pomočjo simetričnega mehanizma krožnega podvojevanja, pri čemer njihova RNA vsebuje &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribocime (HHR), ki omogočajo samorazrez verige. Za sklenitev monomerov skrbi kloroplastna tRNA ligaza, sintezo RNA pa omogoča jedrno-kodirana RNA polimeraza (NEP). Zaradi odsotnosti popravljalnih mehanizmov pri NEP imajo viroidi iz te družine najvišjo znano mutacijsko stopnjo med vsemi znanimi biološkimi organizmi. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Medcelični transport in transport viroidov na dolge razdalje==&lt;br /&gt;
Za sistemsko okužbo rastlin, viroidi prehajajo med celicami preko plazmodezem in se nato preko floemom širijo na dolge razdalje. Njihova RNA vsebuje specifične 3D strukture, ki omogočajo specifično vezavo z rastlinskimi proteini, ki sodelujejo pri tem transportu. Pri viroidu PSTVd posamezni strukturni elementi, kot so zanke 27,6 in 19, omogočajo prehode med različnimi tipi celic v listnem tkivu. CsPP2, Nt-4/1 in drugi floemski proteini, se lahko vežejo na viroidno RNA in omogočijo njen transport skozi rastlino. Poleg neposredne interakcije viroidov z gostiteljskimi proteini, viroidno izvorne majhne RNA regulirajo izražanje encimov, kot sta CalS11 in CalS12, kar vpliva na prepustnost plazmodezem. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Sposobnost viroidne RNA za kodiranje proteinov==&lt;br /&gt;
Čeprav viroidi veljajo za nekodirajoče RNA molekule, številne raziskave kažejo, da vplivajo na translacijski mehanizem rastlinskih celic. Na primer, okužba z viroidom CEVd spreminja izražanje ribosomskih proteinov S3,S5 in L10 in translacijskih faktorjev eEF2, eIF5A in eEF1A, ter povzroča ribosomski stres. Nekateri viroidi, kot sta HSVd in ELVd, vsebujejo ohranjene odprte bralne okvirje (ORF), ki bi lahko kodirali kratke peptide. Eksperimenti z umetnim izražanjem viroidnih ORF-jev, so nakazali ciljno lokalizacijo peptidov v celičnih organelih, vendar teh peptidov v naravno okuženih rastlinskih tkivih niso uspeli zaznati. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Molekularni mehanizmi viroidne patogeneze==&lt;br /&gt;
Viroidne okužbe lahko pri rastlinah povzročijo hude simptome, kot so zakrnela rast in deformacije, z aktivacijo mehanizma utišanja RNA (RNA silencing), pri čemer se tvorijo viroidno izvorne majhne RNA (vd-sRNA), ki ciljno razgrajujejo pomembne rastlinske mRNA. V primeru okužbe s HSVd, viroid dodatno vpliva na epigenetsko regulacijo z zmanjšanjem metilacije DNA ter z zaviranjem histonske deacetilaze HDA6, kar povzroči, da RNA polimeraza II napačno prepozna viroidno RNA kot predlogo in s tem spodbuja njeno replikacijo. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viroidom podobne RNA==&lt;br /&gt;
Majhne krožne satelitske RNA (sc-satRNA) so viroidom podobne molekule, ki za replikacijo potrebujejo pomožni virus. Druga vrsta takšnih molekul je retroviroid CarSV, ki obstaja tako v RNA kot DNA obliki. Njegova RNA oblika nastane kot prepis iz DNA v okuženi rastlini. [1]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24586</id>
		<title>Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24586"/>
		<updated>2025-05-03T13:54:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* Replikacija viroide */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Uvod =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so poseben razred dolgih nekodirajočih RNA, ki nastanejo prek posebnega načina izrezovanja intronov in spajanja eksonov (backsplicing) pre-mRNA. Prvi znani primer circRNA so viroidi, patogeni rastlinski krožni RNA, brez DNA analogov v genomu. Druga skupina circRNA so retrocimi, ki nastanejo s transkripcijo lastnih genskih lokusov in zaradi prisotnosti ribocimov zmorejo avtokatalitično kroženje ter RNA-RNA replikacijo. Kovalentno zaprta struktura zagotavlja večjo stabilnost retrocimom in viroidom, ki, kljub temu da so razvrščeni med nekodirajoče RNA, lahko potencialno kodirajo peptide, kar širi njihov biotehnološki potencial.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Krožna RNA (circRNA) =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so kovalentno zaprte, enoverižne, nekodirajoče molekule. Lahko nastanejo s povezavo 5&#039; in 3&#039; koncev linearne RNA, kot vmesni produkti RNA-procesnih reakcij ali prek posebnega mehanizma izrezovanja intronov in spajanja eksonov, imenovanega backsplicing. Pri backsplicingu se navzdolnje 5&#039; spojitveno mesto (donor) poveže z navzgornjim 3&#039; spojitvenim mestom (akceptor).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Regije pre-mRNA, ki se bodo povezale, morajo biti prostorsko blizu, kar omogočajo obrnjena ponavljajoča se zaporedja, kot so kratki razpršeni jedrni elementi (SINE), ki se nahajajo v intronskih regijah. Zaradi komplementarnosti med njimi se RNA upogne v zanko, kar vodi do tvorbe krožne molekule.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poleg cis-regulatornih elementov pri tvorbi circRNA sodelujejo tudi trans-regulatorni elementi, kot so RNA-vezavni proteini (RBP). Ti se vežejo na specifična zaporedja znotraj intronov ter prispevajo k prostorski organizaciji pre-mRNA, ki je potrebna za učinkovito izvedbo backsplicinga in tvorbo krožne RNA.&lt;br /&gt;
Pri sesalcih je znan primer takega proteina QKI, ki se veže na specifična zaporedja (QRE) pred in za eksoni, tvori dimere ter spodbuja nastanek circRNA. V rastlini Arabidopsis thaliana so identificirali pet proteinov s KH-domensko zgradbo, ki so homologni QKI in vsebujejo tako RNA-vezavne kot dimerizacijske domene, kar nakazuje na podobno vlogo pri uravnavanju krožnih RNA.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Funkcije krožne RNA =&lt;br /&gt;
==Uravnavanje transkripcije==&lt;br /&gt;
R-zanke so strukture RNA:DNA hibridov, ki nastajajo predvsem v GC-bogatih regijah in imajo pomembno regulacijsko vlogo. Lahko upočasnijo transkripcijo z vplivom na RNA polimerazo II in transkripcijske regulacijske faktorje, usmerjajo spajanje pre-mRNA v alternativne izooblike ter preprečujejo metilacijo določenih delov DNA, s čimer ščitijo pred transkripcijskem utišanjem. Prav tako so lahko povezane s pojavljanjem prelomov v DNA in s spremembami v organizaciji kromatina.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==miRNA spužva==&lt;br /&gt;
Nekatere circRNA vsebujejo specifična zaporedja, znana kot miRNA odzivni elementi (MRE - microRNA response elements), ki so komplementarna določenim mikroRNA. Ko se mikroRNA veže na ta element, se ne more več vezati na svojo ciljno mRNA, kar prepreči njeno inhibicijo in omogoči večje izražanje te mRNA. &lt;br /&gt;
Na primer, ath-circ032768 iz Arabidopsisa ima več MRE za miR472, ki sicer cilja na mRNA receptorja RPS5, pomembnega za imunski odziv. Ob stresu zaradi suše se izražanje circRNA in RPS5 poveča, miR472 pa se zmanjša. To izboljša odpornost na sušo in poveča izražanje stresno odzivnih genov, kot so RD29A in RD29B.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interakcije s proteini==&lt;br /&gt;
Pri Arabidopsis thaliana so določene zunajcelične krožne RNA (circRNA) označene z metiladenozinskimi (m⁶A) modifikacijami, ki služijo kot signalne oznake za prepoznavanje s specifičnimi proteini. Med temi so m⁶A-vezavni protein GRP7 ter protein ARGONAUTE2 (AGO2), ki ima ključno vlogo v regulaciji z majhnimi RNA. Prisotnost m⁶A modifikacij omogoča vezavo circRNA na omenjene proteine, kar prispeva k njihovi stabilnosti, saj jo zaščitijo pred razgradnjo z encimi ali usmerijo v izločanje iz celice v apoplast.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Viroidi =&lt;br /&gt;
Viroidi so majhne, krožne RNA molekule, ki povzročajo bolezni pri rastlinah. Ker ne kodirajo proteinov, so za svojo replikacijo in patogenezo popolnoma odvisni od encimov gostiteljske rastline. Glede na njihovo zgradbo in biološke lastnosti so viroidi razdeljeni v dve glavni družini. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Glavne strukturne značilnosti viroidov iz družin Pospiviroidae in Avsunviroidae==&lt;br /&gt;
Večina znanih viroidov spada v družino Pospiviroidae, za katero je značilna paličasta RNA struktura s petimi funkcionalnimi domenami. V osrednji domeni (C) se nahajata centralno ohranjena regija (CCR), značilna za strukturo viroida, in notranja zanka, ki je ključna za njegovo replikacijo in določitvi gostiteljskega območja okužbe. Med replikacijo RNA nastajata tudi metastabilni strukturi lasnic Hairpin I in Hairpin II. Na drugi strani, viroidi iz družine Avsunviroidae imajo kompleksno razvejano strukturo, za kateri je značilno da vsebujejo &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribocime (HHR), ki omogočajo samorazrez RNA med replikacijo. Njihovo strukturno stabilnost pa zagotavljajo specifične interakcije med zankami. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Replikacija viroide==&lt;br /&gt;
Pri viroidih iz družine Pospiviroidae se replikacija odvija v jedru, kjer asimetrični mehanizem krožnega podvojevanja (rolling-circle) najprej omogoča sintezo negativne RNA, nato pa še pozitivne RNA. Pozitivne oligomere razcepi gostiteljska RNaza III, nato pa se sklenejo v krožno obliko s pomočjo DNA ligaze I. Viroidi iz družine Avsunviroidae se razmnožujejo v kloroplastu s pomočjo simetričnega mehanizma krožnega podvojevanja, pri čemer njihova RNA vsebuje &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribocime (HHR), ki omogočajo samorazrez verige. Za sklenitev monomerov skrbi kloroplastna tRNA ligaza, sintezo RNA pa omogoča jedrno-kodirana RNA polimeraza (NEP). Zaradi odsotnosti popravljalnih mehanizmov pri NEP imajo viroidi iz te družine najvišjo znano mutacijsko stopnjo med vsemi znanimi biološkimi organizmi. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Medcelični transport in transport viroidov na dolge razdalje==&lt;br /&gt;
Za sistemsko okužbo rastlin, viroidi prehajajo med celicami preko plazmodezem in se nato preko floemom širijo na dolge razdalje. Njihova RNA vsebuje specifične 3D strukture, ki omogočajo specifično vezavo z rastlinskimi proteini, ki sodelujejo pri tem transportu. Pri viroidu PSTVd posamezni strukturni elementi, kot so zanke 27,6 in 19, omogočajo prehode med različnimi tipi celic v listnem tkivu. CsPP2, Nt-4/1 in drugi floemski proteini, se lahko vežejo na viroidno RNA in omogočijo njen transport skozi rastlino. Poleg neposredne interakcije viroidov z gostiteljskimi proteini, viroidno izvorne majhne RNA regulirajo izražanje encimov, kot sta CalS11 in CalS12, kar vpliva na prepustnost plazmodezem. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Sposobnost viroidne RNA za kodiranje proteinov==&lt;br /&gt;
Čeprav viroidi veljajo za nekodirajoče RNA molekule, številne raziskave kažejo, da vplivajo na translacijski mehanizem rastlinskih celic. Na primer, okužba z viroidom CEVd spreminja izražanje ribosomskih proteinov S3,S5 in L10 in translacijskih faktorjev eEF2, eIF5A in eEF1A, ter povzroča ribozomski stres. Nekateri viroidi, kot sta HSVd in ELVd, vsebujejo ohranjene odprte bralne okvirje (ORF), ki bi lahko kodirali kratke peptide. Eksperimenti z umetnim izražanjem viroidnih ORF-jev, so nakazali ciljno lokalizacijo peptidov v celičnih organelih, vendar teh peptidov v naravno okuženih rastlinskih tkivih niso uspeli zaznati. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Molekularni mehanizmi viroidne patogeneze==&lt;br /&gt;
Viroidne okužbe lahko pri rastlinah povzročijo hude simptome, kot so zakrnela rast in deformacije, z aktivacijo mehanizma utišanja RNA (RNA silencing), pri čemer se tvorijo viroidno izvorne majhne RNA (vd-sRNA), ki ciljno razgrajujejo pomembne rastlinske mRNA. V primeru okužbe s HSVd, viroid dodatno vpliva na epigenetsko regulacijo z zmanjšanjem metilacije DNA ter z zaviranjem histonske deacetilaze HDA6, kar povzroči, da RNA polimeraza II napačno prepozna viroidno RNA kot predlogo in s tem spodbuja njeno replikacijo. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viroidom podobne RNA==&lt;br /&gt;
Majhne krožne satelitske RNA (sc-satRNA) so viroidom podobne molekule, ki za replikacijo potrebujejo pomožni virus. Druga vrsta takšnih molekul je retroviroid CarSV, ki obstaja tako v RNA kot DNA obliki. Njegova RNA oblika nastane kot prepis iz DNA v okuženi rastlini. [1]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24585</id>
		<title>Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24585"/>
		<updated>2025-05-03T13:53:48Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* Glavne strukturne značilnosti viroidov iz družin Pospiviroidae in Avsunviroidae */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Uvod =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so poseben razred dolgih nekodirajočih RNA, ki nastanejo prek posebnega načina izrezovanja intronov in spajanja eksonov (backsplicing) pre-mRNA. Prvi znani primer circRNA so viroidi, patogeni rastlinski krožni RNA, brez DNA analogov v genomu. Druga skupina circRNA so retrocimi, ki nastanejo s transkripcijo lastnih genskih lokusov in zaradi prisotnosti ribocimov zmorejo avtokatalitično kroženje ter RNA-RNA replikacijo. Kovalentno zaprta struktura zagotavlja večjo stabilnost retrocimom in viroidom, ki, kljub temu da so razvrščeni med nekodirajoče RNA, lahko potencialno kodirajo peptide, kar širi njihov biotehnološki potencial.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Krožna RNA (circRNA) =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so kovalentno zaprte, enoverižne, nekodirajoče molekule. Lahko nastanejo s povezavo 5&#039; in 3&#039; koncev linearne RNA, kot vmesni produkti RNA-procesnih reakcij ali prek posebnega mehanizma izrezovanja intronov in spajanja eksonov, imenovanega backsplicing. Pri backsplicingu se navzdolnje 5&#039; spojitveno mesto (donor) poveže z navzgornjim 3&#039; spojitvenim mestom (akceptor).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Regije pre-mRNA, ki se bodo povezale, morajo biti prostorsko blizu, kar omogočajo obrnjena ponavljajoča se zaporedja, kot so kratki razpršeni jedrni elementi (SINE), ki se nahajajo v intronskih regijah. Zaradi komplementarnosti med njimi se RNA upogne v zanko, kar vodi do tvorbe krožne molekule.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poleg cis-regulatornih elementov pri tvorbi circRNA sodelujejo tudi trans-regulatorni elementi, kot so RNA-vezavni proteini (RBP). Ti se vežejo na specifična zaporedja znotraj intronov ter prispevajo k prostorski organizaciji pre-mRNA, ki je potrebna za učinkovito izvedbo backsplicinga in tvorbo krožne RNA.&lt;br /&gt;
Pri sesalcih je znan primer takega proteina QKI, ki se veže na specifična zaporedja (QRE) pred in za eksoni, tvori dimere ter spodbuja nastanek circRNA. V rastlini Arabidopsis thaliana so identificirali pet proteinov s KH-domensko zgradbo, ki so homologni QKI in vsebujejo tako RNA-vezavne kot dimerizacijske domene, kar nakazuje na podobno vlogo pri uravnavanju krožnih RNA.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Funkcije krožne RNA =&lt;br /&gt;
==Uravnavanje transkripcije==&lt;br /&gt;
R-zanke so strukture RNA:DNA hibridov, ki nastajajo predvsem v GC-bogatih regijah in imajo pomembno regulacijsko vlogo. Lahko upočasnijo transkripcijo z vplivom na RNA polimerazo II in transkripcijske regulacijske faktorje, usmerjajo spajanje pre-mRNA v alternativne izooblike ter preprečujejo metilacijo določenih delov DNA, s čimer ščitijo pred transkripcijskem utišanjem. Prav tako so lahko povezane s pojavljanjem prelomov v DNA in s spremembami v organizaciji kromatina.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==miRNA spužva==&lt;br /&gt;
Nekatere circRNA vsebujejo specifična zaporedja, znana kot miRNA odzivni elementi (MRE - microRNA response elements), ki so komplementarna določenim mikroRNA. Ko se mikroRNA veže na ta element, se ne more več vezati na svojo ciljno mRNA, kar prepreči njeno inhibicijo in omogoči večje izražanje te mRNA. &lt;br /&gt;
Na primer, ath-circ032768 iz Arabidopsisa ima več MRE za miR472, ki sicer cilja na mRNA receptorja RPS5, pomembnega za imunski odziv. Ob stresu zaradi suše se izražanje circRNA in RPS5 poveča, miR472 pa se zmanjša. To izboljša odpornost na sušo in poveča izražanje stresno odzivnih genov, kot so RD29A in RD29B.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interakcije s proteini==&lt;br /&gt;
Pri Arabidopsis thaliana so določene zunajcelične krožne RNA (circRNA) označene z metiladenozinskimi (m⁶A) modifikacijami, ki služijo kot signalne oznake za prepoznavanje s specifičnimi proteini. Med temi so m⁶A-vezavni protein GRP7 ter protein ARGONAUTE2 (AGO2), ki ima ključno vlogo v regulaciji z majhnimi RNA. Prisotnost m⁶A modifikacij omogoča vezavo circRNA na omenjene proteine, kar prispeva k njihovi stabilnosti, saj jo zaščitijo pred razgradnjo z encimi ali usmerijo v izločanje iz celice v apoplast.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Viroidi =&lt;br /&gt;
Viroidi so majhne, krožne RNA molekule, ki povzročajo bolezni pri rastlinah. Ker ne kodirajo proteinov, so za svojo replikacijo in patogenezo popolnoma odvisni od encimov gostiteljske rastline. Glede na njihovo zgradbo in biološke lastnosti so viroidi razdeljeni v dve glavni družini. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Glavne strukturne značilnosti viroidov iz družin Pospiviroidae in Avsunviroidae==&lt;br /&gt;
Večina znanih viroidov spada v družino Pospiviroidae, za katero je značilna paličasta RNA struktura s petimi funkcionalnimi domenami. V osrednji domeni (C) se nahajata centralno ohranjena regija (CCR), značilna za strukturo viroida, in notranja zanka, ki je ključna za njegovo replikacijo in določitvi gostiteljskega območja okužbe. Med replikacijo RNA nastajata tudi metastabilni strukturi lasnic Hairpin I in Hairpin II. Na drugi strani, viroidi iz družine Avsunviroidae imajo kompleksno razvejano strukturo, za kateri je značilno da vsebujejo &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribocime (HHR), ki omogočajo samorazrez RNA med replikacijo. Njihovo strukturno stabilnost pa zagotavljajo specifične interakcije med zankami. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Replikacija viroide==&lt;br /&gt;
Pri viroidih iz družine Pospiviroidae se replikacija odvija v jedru, kjer asimetrični mehanizem krožnega podvojevanja (rolling-circle) najprej omogoča sintezo negativne RNA, nato pa še pozitivne RNA. Pozitivne oligomere razcepi gostiteljska RNaza III, nato pa se sklenejo v krožno obliko s pomočjo DNA ligaze I. Viroidi iz družine Avsunviroidae se razmnožujejo v kloroplastu s pomočjo simetričnega mehanizma krožnega podvojevanja, pri čemer njihova RNA vsebuje &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribozime (HHR), ki omogočajo samorazrez verige. Za sklenitev monomerov skrbi kloroplastna tRNA ligaza, sintezo RNA pa omogoča jedrno kodirana RNA polimeraza (NEP). Zaradi odsotnosti popravljalnih mehanizmov pri NEP imajo viroidi iz te družine najvišjo znano mutacijsko stopnjo med vsemi znanimi biološkimi organizmi. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Medcelični transport in transport viroidov na dolge razdalje==&lt;br /&gt;
Za sistemsko okužbo rastlin, viroidi prehajajo med celicami preko plazmodezem in se nato preko floemom širijo na dolge razdalje. Njihova RNA vsebuje specifične 3D strukture, ki omogočajo specifično vezavo z rastlinskimi proteini, ki sodelujejo pri tem transportu. Pri viroidu PSTVd posamezni strukturni elementi, kot so zanke 27,6 in 19, omogočajo prehode med različnimi tipi celic v listnem tkivu. CsPP2, Nt-4/1 in drugi floemski proteini, se lahko vežejo na viroidno RNA in omogočijo njen transport skozi rastlino. Poleg neposredne interakcije viroidov z gostiteljskimi proteini, viroidno izvorne majhne RNA regulirajo izražanje encimov, kot sta CalS11 in CalS12, kar vpliva na prepustnost plazmodezem. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Sposobnost viroidne RNA za kodiranje proteinov==&lt;br /&gt;
Čeprav viroidi veljajo za nekodirajoče RNA molekule, številne raziskave kažejo, da vplivajo na translacijski mehanizem rastlinskih celic. Na primer, okužba z viroidom CEVd spreminja izražanje ribosomskih proteinov S3,S5 in L10 in translacijskih faktorjev eEF2, eIF5A in eEF1A, ter povzroča ribozomski stres. Nekateri viroidi, kot sta HSVd in ELVd, vsebujejo ohranjene odprte bralne okvirje (ORF), ki bi lahko kodirali kratke peptide. Eksperimenti z umetnim izražanjem viroidnih ORF-jev, so nakazali ciljno lokalizacijo peptidov v celičnih organelih, vendar teh peptidov v naravno okuženih rastlinskih tkivih niso uspeli zaznati. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Molekularni mehanizmi viroidne patogeneze==&lt;br /&gt;
Viroidne okužbe lahko pri rastlinah povzročijo hude simptome, kot so zakrnela rast in deformacije, z aktivacijo mehanizma utišanja RNA (RNA silencing), pri čemer se tvorijo viroidno izvorne majhne RNA (vd-sRNA), ki ciljno razgrajujejo pomembne rastlinske mRNA. V primeru okužbe s HSVd, viroid dodatno vpliva na epigenetsko regulacijo z zmanjšanjem metilacije DNA ter z zaviranjem histonske deacetilaze HDA6, kar povzroči, da RNA polimeraza II napačno prepozna viroidno RNA kot predlogo in s tem spodbuja njeno replikacijo. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viroidom podobne RNA==&lt;br /&gt;
Majhne krožne satelitske RNA (sc-satRNA) so viroidom podobne molekule, ki za replikacijo potrebujejo pomožni virus. Druga vrsta takšnih molekul je retroviroid CarSV, ki obstaja tako v RNA kot DNA obliki. Njegova RNA oblika nastane kot prepis iz DNA v okuženi rastlini. [1]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24559</id>
		<title>Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24559"/>
		<updated>2025-05-02T08:58:00Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* Replikacija viroide */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Uvod =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so poseben razred dolgih nekodirajočih RNA, ki nastanejo prek posebnega načina izrezovanja intronov in spajanja eksonov (backsplicing) pre-mRNA. Prvi znani primer circRNA so viroidi, patogeni rastlinski krožni RNA, brez DNA analogov v genomu. Druga skupina circRNA so retrocimi, ki nastanejo s transkripcijo lastnih genskih lokusov in zaradi prisotnosti ribocimov zmorejo avtokatalitično kroženje ter RNA-RNA replikacijo. Kovalentno zaprta struktura zagotavlja večjo stabilnost retrocimom in viroidom, ki, kljub temu da so razvrščeni med nekodirajoče RNA, lahko potencialno kodirajo peptide, kar širi njihov biotehnološki potencial.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Krožna RNA (circRNA) =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so kovalentno zaprte, enoverižne, nekodirajoče molekule. Lahko nastanejo s povezavo 5&#039; in 3&#039; koncev linearne RNA, kot vmesni produkti RNA-procesnih reakcij ali prek posebnega mehanizma izrezovanja intronov in spajanja eksonov, imenovanega backsplicing. Pri backsplicingu se navzdolnje 5&#039; spojitveno mesto (donor) poveže z navzgornjim 3&#039; spojitvenim mestom (akceptor).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Regije pre-mRNA, ki se bodo povezale, morajo biti prostorsko blizu, kar omogočajo obrnjena ponavljajoča se zaporedja, kot so kratki razpršeni jedrni elementi (SINE), ki se nahajajo v intronskih regijah. Zaradi komplementarnosti med njimi se RNA upogne v zanko, kar vodi do tvorbe krožne molekule.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poleg cis-regulatornih elementov pri tvorbi circRNA sodelujejo tudi trans-regulatorni elementi, kot so RNA-vezavni proteini (RBP). Ti se vežejo na specifična zaporedja znotraj intronov ter prispevajo k prostorski organizaciji pre-mRNA, ki je potrebna za učinkovito izvedbo backsplicinga in tvorbo krožne RNA.&lt;br /&gt;
Pri sesalcih je znan primer takega proteina QKI, ki se veže na specifična zaporedja (QRE) pred in za eksoni, tvori dimere ter spodbuja nastanek circRNA. V rastlini Arabidopsis thaliana so identificirali pet proteinov s KH-domensko zgradbo, ki so homologni QKI in vsebujejo tako RNA-vezavne kot dimerizacijske domene, kar nakazuje na podobno vlogo pri uravnavanju krožnih RNA.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Funkcije krožne RNA =&lt;br /&gt;
==Uravnavanje transkripcije==&lt;br /&gt;
R-zanke so strukture RNA:DNA hibridov, ki nastajajo predvsem v GC-bogatih regijah in imajo pomembno regulacijsko vlogo. Lahko upočasnijo transkripcijo z vplivom na RNA polimerazo II in transkripcijske regulacijske faktorje, usmerjajo spajanje pre-mRNA v alternativne izooblike ter preprečujejo metilacijo določenih delov DNA, s čimer ščitijo pred transkripcijskem utišanjem. Prav tako so lahko povezane s pojavljanjem prelomov v DNA in s spremembami v organizaciji kromatina.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==miRNA spužva==&lt;br /&gt;
Nekatere circRNA vsebujejo specifična zaporedja, znana kot miRNA odzivni elementi (MRE - microRNA response elements), ki so komplementarna določenim mikroRNA. Ko se mikroRNA veže na ta element, se ne more več vezati na svojo ciljno mRNA, kar prepreči njeno inhibicijo in omogoči večje izražanje te mRNA. &lt;br /&gt;
Na primer, ath-circ032768 iz Arabidopsisa ima več MRE za miR472, ki sicer cilja na mRNA receptorja RPS5, pomembnega za imunski odziv. Ob stresu zaradi suše se izražanje circRNA in RPS5 poveča, miR472 pa se zmanjša. To izboljša odpornost na sušo in poveča izražanje stresno odzivnih genov, kot so RD29A in RD29B.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interakcije s proteini==&lt;br /&gt;
Pri Arabidopsis thaliana so določene zunajcelične krožne RNA (circRNA) označene z metiladenozinskimi (m⁶A) modifikacijami, ki služijo kot signalne oznake za prepoznavanje s specifičnimi proteini. Med temi so m⁶A-vezavni protein GRP7 ter protein ARGONAUTE2 (AGO2), ki ima ključno vlogo v regulaciji z majhnimi RNA. Prisotnost m⁶A modifikacij omogoča vezavo circRNA na omenjene proteine, kar prispeva k njihovi stabilnosti, saj jo zaščitijo pred razgradnjo z encimi ali usmerijo v izločanje iz celice v apoplast.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Viroidi =&lt;br /&gt;
Viroidi so majhne, krožne RNA molekule, ki povzročajo bolezni pri rastlinah. Ker ne kodirajo proteinov, so za svojo replikacijo in patogenezo popolnoma odvisni od encimov gostiteljske rastline. Glede na njihovo zgradbo in biološke lastnosti so viroidi razdeljeni v dve glavni družini. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Glavne strukturne značilnosti viroidov iz družin Pospiviroidae in Avsunviroidae==&lt;br /&gt;
Večina znanih viroidov spada v družino Pospiviroidae, za katero je značilna paličasta RNA struktura s petimi funkcionalnimi domenami. V osrednji domeni (C) se nahajata centralno ohranjena regija (CCR), značilna za strukturo viroida, in notranja zanka, ki je ključna za njegovo replikacijo in določitvi gostiteljskega območja okužbe. Med replikacijo RNA nastajata tudi metastabilni strukturi Hairpin I in Hairpin II. Na drugi strani, viroidi iz družine Avsunviroidae imajo kompleksno razvejano strukturo, za kateri je značilno da vsebujejo &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribozime (HHR), ki omogočajo samorazrez RNA med replikacijo. Njihovo strukturno stabilnost pa zagotavljajo specifične interakcije med zankami. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Replikacija viroide==&lt;br /&gt;
Pri viroidih iz družine Pospiviroidae se replikacija odvija v jedru, kjer asimetrični mehanizem krožnega podvojevanja (rolling-circle) najprej omogoča sintezo negativne RNA, nato pa še pozitivne RNA. Pozitivne oligomere razcepi gostiteljska RNaza III, nato pa se sklenejo v krožno obliko s pomočjo DNA ligaze I. Viroidi iz družine Avsunviroidae se razmnožujejo v kloroplastu s pomočjo simetričnega mehanizma krožnega podvojevanja, pri čemer njihova RNA vsebuje &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribozime (HHR), ki omogočajo samorazrez verige. Za sklenitev monomerov skrbi kloroplastna tRNA ligaza, sintezo RNA pa omogoča jedrno kodirana RNA polimeraza (NEP). Zaradi odsotnosti popravljalnih mehanizmov pri NEP imajo viroidi iz te družine najvišjo znano mutacijsko stopnjo med vsemi znanimi biološkimi organizmi. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Medcelični transport in transport viroidov na dolge razdalje==&lt;br /&gt;
Za sistemsko okužbo rastlin, viroidi prehajajo med celicami preko plazmodezem in se nato preko floemom širijo na dolge razdalje. Njihova RNA vsebuje specifične 3D strukture, ki omogočajo specifično vezavo z rastlinskimi proteini, ki sodelujejo pri tem transportu. Pri viroidu PSTVd posamezni strukturni elementi, kot so zanke 27,6 in 19, omogočajo prehode med različnimi tipi celic v listnem tkivu. CsPP2, Nt-4/1 in drugi floemski proteini, se lahko vežejo na viroidno RNA in omogočijo njen transport skozi rastlino. Poleg neposredne interakcije viroidov z gostiteljskimi proteini, viroidno izvorne majhne RNA regulirajo izražanje encimov, kot sta CalS11 in CalS12, kar vpliva na prepustnost plazmodezem. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Sposobnost viroidne RNA za kodiranje proteinov==&lt;br /&gt;
Čeprav viroidi veljajo za nekodirajoče RNA molekule, številne raziskave kažejo, da vplivajo na translacijski mehanizem rastlinskih celic. Na primer, okužba z viroidom CEVd spreminja izražanje ribosomskih proteinov S3,S5 in L10 in translacijskih faktorjev eEF2, eIF5A in eEF1A, ter povzroča ribozomski stres. Nekateri viroidi, kot sta HSVd in ELVd, vsebujejo ohranjene odprte bralne okvirje (ORF), ki bi lahko kodirali kratke peptide. Eksperimenti z umetnim izražanjem viroidnih ORF-jev, so nakazali ciljno lokalizacijo peptidov v celičnih organelih, vendar teh peptidov v naravno okuženih rastlinskih tkivih niso uspeli zaznati. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Molekularni mehanizmi viroidne patogeneze==&lt;br /&gt;
Viroidne okužbe lahko pri rastlinah povzročijo hude simptome, kot so zakrnela rast in deformacije, z aktivacijo mehanizma utišanja RNA (RNA silencing), pri čemer se tvorijo viroidno izvorne majhne RNA (vd-sRNA), ki ciljno razgrajujejo pomembne rastlinske mRNA. V primeru okužbe s HSVd, viroid dodatno vpliva na epigenetsko regulacijo z zmanjšanjem metilacije DNA ter z zaviranjem histonske deacetilaze HDA6, kar povzroči, da RNA polimeraza II napačno prepozna viroidno RNA kot predlogo in s tem spodbuja njeno replikacijo. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viroidom podobne RNA==&lt;br /&gt;
Majhne krožne satelitske RNA (sc-satRNA) so viroidom podobne molekule, ki za replikacijo potrebujejo pomožni virus. Druga vrsta takšnih molekul je retroviroid CarSV, ki obstaja tako v RNA kot DNA obliki. Njegova RNA oblika nastane kot prepis iz DNA v okuženi rastlini. [1]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24558</id>
		<title>Talk:Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24558"/>
		<updated>2025-05-02T01:19:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Nina Kokalovikj (Uvod, Krožna RNA, Funkcije krožne RNA)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Lola Ilievska (Viroidi)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24557</id>
		<title>Talk:Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24557"/>
		<updated>2025-05-02T01:17:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Nina Kokalovikj (Uvod, Krožna RNA, Funkcije krožne RNA)&lt;br /&gt;
Lola Ilievska (Viroidi)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24556</id>
		<title>Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Viroidi_in_retrocimi_-_kro%C5%BEne_RNA_zmo%C5%BEne_avtonomne_replikacije&amp;diff=24556"/>
		<updated>2025-05-02T01:16:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Uvod =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so poseben razred dolgih nekodirajočih RNA, ki nastanejo prek posebnega načina izrezovanja intronov in spajanja eksonov (backsplicing) pre-mRNA. Prvi znani primer circRNA so viroidi, patogeni rastlinski krožni RNA, brez DNA analogov v genomu. Druga skupina circRNA so retrocimi, ki nastanejo s transkripcijo lastnih genskih lokusov in zaradi prisotnosti ribocimov zmorejo avtokatalitično kroženje ter RNA-RNA replikacijo. Kovalentno zaprta struktura zagotavlja večjo stabilnost retrocimom in viroidom, ki, kljub temu da so razvrščeni med nekodirajoče RNA, lahko potencialno kodirajo peptide, kar širi njihov biotehnološki potencial.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Krožna RNA (circRNA) =&lt;br /&gt;
Krožne RNA (circRNA) so kovalentno zaprte, enoverižne, nekodirajoče molekule. Lahko nastanejo s povezavo 5&#039; in 3&#039; koncev linearne RNA, kot vmesni produkti RNA-procesnih reakcij ali prek posebnega mehanizma izrezovanja intronov in spajanja eksonov, imenovanega backsplicing. Pri backsplicingu se navzdolnje 5&#039; spojitveno mesto (donor) poveže z navzgornjim 3&#039; spojitvenim mestom (akceptor).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Regije pre-mRNA, ki se bodo povezale, morajo biti prostorsko blizu, kar omogočajo obrnjena ponavljajoča se zaporedja, kot so kratki razpršeni jedrni elementi (SINE), ki se nahajajo v intronskih regijah. Zaradi komplementarnosti med njimi se RNA upogne v zanko, kar vodi do tvorbe krožne molekule.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poleg cis-regulatornih elementov pri tvorbi circRNA sodelujejo tudi trans-regulatorni elementi, kot so RNA-vezavni proteini (RBP). Ti se vežejo na specifična zaporedja znotraj intronov ter prispevajo k prostorski organizaciji pre-mRNA, ki je potrebna za učinkovito izvedbo backsplicinga in tvorbo krožne RNA.&lt;br /&gt;
Pri sesalcih je znan primer takega proteina QKI, ki se veže na specifična zaporedja (QRE) pred in za eksoni, tvori dimere ter spodbuja nastanek circRNA. V rastlini Arabidopsis thaliana so identificirali pet proteinov s KH-domensko zgradbo, ki so homologni QKI in vsebujejo tako RNA-vezavne kot dimerizacijske domene, kar nakazuje na podobno vlogo pri uravnavanju krožnih RNA.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Funkcije krožne RNA =&lt;br /&gt;
==Uravnavanje transkripcije==&lt;br /&gt;
R-zanke so strukture RNA:DNA hibridov, ki nastajajo predvsem v GC-bogatih regijah in imajo pomembno regulacijsko vlogo. Lahko upočasnijo transkripcijo z vplivom na RNA polimerazo II in transkripcijske regulacijske faktorje, usmerjajo spajanje pre-mRNA v alternativne izooblike ter preprečujejo metilacijo določenih delov DNA, s čimer ščitijo pred transkripcijskem utišanjem. Prav tako so lahko povezane s pojavljanjem prelomov v DNA in s spremembami v organizaciji kromatina.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==miRNA spužva==&lt;br /&gt;
Nekatere circRNA vsebujejo specifična zaporedja, znana kot miRNA odzivni elementi (MRE - microRNA response elements), ki so komplementarna določenim mikroRNA. Ko se mikroRNA veže na ta element, se ne more več vezati na svojo ciljno mRNA, kar prepreči njeno inhibicijo in omogoči večje izražanje te mRNA. &lt;br /&gt;
Na primer, ath-circ032768 iz Arabidopsisa ima več MRE za miR472, ki sicer cilja na mRNA receptorja RPS5, pomembnega za imunski odziv. Ob stresu zaradi suše se izražanje circRNA in RPS5 poveča, miR472 pa se zmanjša. To izboljša odpornost na sušo in poveča izražanje stresno odzivnih genov, kot so RD29A in RD29B.[1][2]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interakcije s proteini==&lt;br /&gt;
Pri Arabidopsis thaliana so določene zunajcelične krožne RNA (circRNA) označene z metiladenozinskimi (m⁶A) modifikacijami, ki služijo kot signalne oznake za prepoznavanje s specifičnimi proteini. Med temi so m⁶A-vezavni protein GRP7 ter protein ARGONAUTE2 (AGO2), ki ima ključno vlogo v regulaciji z majhnimi RNA. Prisotnost m⁶A modifikacij omogoča vezavo circRNA na omenjene proteine, kar prispeva k njihovi stabilnosti, saj jo zaščitijo pred razgradnjo z encimi ali usmerijo v izločanje iz celice v apoplast.[1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Viroidi =&lt;br /&gt;
Viroidi so majhne, krožne RNA molekule, ki povzročajo bolezni pri rastlinah. Ker ne kodirajo proteinov, so za svojo replikacijo in patogenezo popolnoma odvisni od encimov gostiteljske rastline. Glede na njihovo zgradbo in biološke lastnosti so viroidi razdeljeni v dve glavni družini. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Glavne strukturne značilnosti viroidov iz družin Pospiviroidae in Avsunviroidae==&lt;br /&gt;
Večina znanih viroidov spada v družino Pospiviroidae, za katero je značilna paličasta RNA struktura s petimi funkcionalnimi domenami. V osrednji domeni (C) se nahajata centralno ohranjena regija (CCR), značilna za strukturo viroida, in notranja zanka, ki je ključna za njegovo replikacijo in določitvi gostiteljskega območja okužbe. Med replikacijo RNA nastajata tudi metastabilni strukturi Hairpin I in Hairpin II. Na drugi strani, viroidi iz družine Avsunviroidae imajo kompleksno razvejano strukturo, za kateri je značilno da vsebujejo &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribozime (HHR), ki omogočajo samorazrez RNA med replikacijo. Njihovo strukturno stabilnost pa zagotavljajo specifične interakcije med zankami. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Replikacija viroide==&lt;br /&gt;
Pri viroidih iz družine Pospiviroidae se replikacija odvija v jedru, kjer asimetrični mehanizem krožnega podvojevanja (rolling-circle) najprej omogoča sintezo negativne RNA, nato pa še pozitivne RNA. Pozitivne oligomere razcepi gostiteljska RNaza III, nato pa se sklenejo v krožno obliko s pomočjo DNA ligaze I. Viroidi iz družine Avsunviroidae se razmnožujejo v kloroplastu s pomočjo simetričnega mehanizma krožnega podvojevanja, pri čemer njihova RNA vsebuje &#039;&#039;hammerhead&#039;&#039; ribozime (HHR), ki omogočajo samorazrez verige. Za sklenitev monomerov skrbi kloroplastna tRNA ligaza, sintezo RNA pa omogoča nuklearno kodirana RNA polimeraza (NEP). Zaradi odsotnosti popravljalnih mehanizmov pri NEP imajo viroidi iz te družine najvišjo znano mutacijsko stopnjo med vsemi znanimi biološkimi organizmi. [1][3]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Medcelični transport in transport viroidov na dolge razdalje==&lt;br /&gt;
Za sistemsko okužbo rastlin, viroidi prehajajo med celicami preko plazmodezem in se nato preko floemom širijo na dolge razdalje. Njihova RNA vsebuje specifične 3D strukture, ki omogočajo specifično vezavo z rastlinskimi proteini, ki sodelujejo pri tem transportu. Pri viroidu PSTVd posamezni strukturni elementi, kot so zanke 27,6 in 19, omogočajo prehode med različnimi tipi celic v listnem tkivu. CsPP2, Nt-4/1 in drugi floemski proteini, se lahko vežejo na viroidno RNA in omogočijo njen transport skozi rastlino. Poleg neposredne interakcije viroidov z gostiteljskimi proteini, viroidno izvorne majhne RNA regulirajo izražanje encimov, kot sta CalS11 in CalS12, kar vpliva na prepustnost plazmodezem. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Sposobnost viroidne RNA za kodiranje proteinov==&lt;br /&gt;
Čeprav viroidi veljajo za nekodirajoče RNA molekule, številne raziskave kažejo, da vplivajo na translacijski mehanizem rastlinskih celic. Na primer, okužba z viroidom CEVd spreminja izražanje ribosomskih proteinov S3,S5 in L10 in translacijskih faktorjev eEF2, eIF5A in eEF1A, ter povzroča ribozomski stres. Nekateri viroidi, kot sta HSVd in ELVd, vsebujejo ohranjene odprte bralne okvirje (ORF), ki bi lahko kodirali kratke peptide. Eksperimenti z umetnim izražanjem viroidnih ORF-jev, so nakazali ciljno lokalizacijo peptidov v celičnih organelih, vendar teh peptidov v naravno okuženih rastlinskih tkivih niso uspeli zaznati. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Molekularni mehanizmi viroidne patogeneze==&lt;br /&gt;
Viroidne okužbe lahko pri rastlinah povzročijo hude simptome, kot so zakrnela rast in deformacije, z aktivacijo mehanizma utišanja RNA (RNA silencing), pri čemer se tvorijo viroidno izvorne majhne RNA (vd-sRNA), ki ciljno razgrajujejo pomembne rastlinske mRNA. V primeru okužbe s HSVd, viroid dodatno vpliva na epigenetsko regulacijo z zmanjšanjem metilacije DNA ter z zaviranjem histonske deacetilaze HDA6, kar povzroči, da RNA polimeraza II napačno prepozna viroidno RNA kot predlogo in s tem spodbuja njeno replikacijo. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viroidom podobne RNA==&lt;br /&gt;
Majhne krožne satelitske RNA (sc-satRNA) so viroidom podobne molekule, ki za replikacijo potrebujejo pomožni virus. Druga vrsta takšnih molekul je retroviroid CarSV, ki obstaja tako v RNA kot DNA obliki. Njegova RNA oblika nastane kot prepis iz DNA v okuženi rastlini. [1]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2024&amp;diff=23988</id>
		<title>BIO2 Povzetki seminarjev 2024</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2024&amp;diff=23988"/>
		<updated>2024-11-16T17:33:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2024/25 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2024/25 =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Lan Tanko - Proteaze kot nepogrešljivi členi umetnih signalnih poti==&lt;br /&gt;
Virusne proteaze zaradi svoje visoke specifičnosti predstavljajo ključen člen umetnih signalnih poti, saj omogočajo natančen in ireverzibilen prenos informacij na tarčni protein, ki ga lahko s cepitvijo vezi bodisi aktivirajo ali inhibirajo. Za potek proteolitske cepitve tarčne sekvence mora proteaza vsebovati vse funkcionalne domene in biti v bližnjem ter neoviranem stiku z zaporedjem, ki ga cepi. Sintetične signalne poti za svoje delovanje tako temeljijo na medproteinskih interakcijah. Gre lahko za relativno preproste interakcije, ki izhajajo iz biokemijskih lastnostih proteinov, ali pa za bolj kompleksne operacije, ki se na inovativen način poslužujejo še logične algebre. Signalne poti so sposobne zaznati tako endogene kot eksogene signale ter zanje prirediti odgovor. Izhodna informacija lahko zgolj posreduje informacijo o aktivaciji receptorja preko sprostitve inertnega transkripcijskega faktorja, ki promovira ekspresijo fluorescenčnega markerja, ali pa sprosti protein, ki bo vplival na potek endogenih procesov. Tako je moč ustvariti najrazličnejše sintetične poti – take, ki ponujajo nove metode zaznavanja celičnih procesov, kot tudi take, ki bodo prepoznavale onkogeno obnašanje celice ter inducirale celično smrt. Zaradi svoje modularnosti in posledično variabilnosti v funkciji so umetne signalne poti tema mnogih raziskav s področji biokemijskih tehnologij, skozi katere se trudijo optimizirati ustvarjene poti za aplikativno rabo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Tadej Kranjc - Pomembnost mTORC1 v fitnesu: Njegova funkcija in delovanje==&lt;br /&gt;
Ste se kdaj spraševali, kako vaše telo postane močnejše in bolj definirano? V tej seminarski vam bom na podrobneje opisal to prav natančno uglašeno signalno pot, ki nadzoruje rast in regeneracijo mišic v našem telesu. Mehanizem mTORC1 (mehanistična tarča rapamicina kompleks 1) je pomemben za vse športnike, ki želijo izboljšati svojo telesno pripravljenost, saj ureja procese, kot sta sinteza beljakovin in zavira proces avtofagije. Sama aktivacija te poti se sproži ob zadostni količini aminokislin, predvsem levcin, zadostne hranilne energije v obliki glukoze in ob sprostitvi hormonov ter mehanskega napora na skeletne mišice. Aktivacija mTORC1 se zgodi ob translokaciji in lokalizaciji na membrani lizosoma, kjer se ob prisotnosti zadosti aminokislin in rastnih hormonov aktivirata beljakovini Rheb in kompleks Rag GTPaza. Aktiviran mTORC1 je pomemben pri športnikih, ki zrejo k povečanju mišične mase. Pri hipertrofiji pomaga s sintezo beljakovin, ki zacelijo mikroskopske poškodbe na skeletnih mišicah in zavira postopek avtofagije, kar pospeši postopek mišične rasti in hitrejše doseganje naših ciljev.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zoja Mramor- Etilenska signalizacija v rastlinah==&lt;br /&gt;
Etilen, preprost olefinski plin, ki ga rastline biosintetizirajo, deluje kot fitohormon in je ključni regulator različnih rastnih ter razvojnih procesov, kot so zorenje plodov, staranje in odziv na stres. Znanstvene raziskave, predvsem na modelni rastlini Arabidopsis thaliana, so odkrile kompleksnost signalne poti etilena, ki vključuje več ključnih komponent, kot so receptorji (ETR1, EIN2, CTR1) in transkripcijski faktorji (EIN3, ERF). Poleg osnovne signalne poti pa nove vpoglede v delovanje podajajo tudi alternativne poti signalizacije. Etilen ima tudi velik komercialni pomen, saj vpliva na zorenje pridelkov in omogoča njihovo dolgotrajnejše skladiščenje. Razumevanje signalizacije etilena je ključno za razvoj vedno bolj ustreznih metod za nadzor nad njegovimi učinki, kar vključuje tako inhibicijo dozorevanja plodov, kot tudi spodbujanje prezgodnje kalitve parazitskih rastlin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Manja Drobne - Stranski produkti glikolize in njihovo odstranjevanje==&lt;br /&gt;
Glikolizo si običajno predstavljamo kot urejen sklop desetih reakcij, ki v celici poteka nemoteno,  vendar med procesom zaradi fizioloških razmer v celici prihaja tudi do napak. Pri tem imamo v mislih stranske toksične metabolite, ki našemu telesu predstavljajo nevarnost. Nastanejo zaradi napake metaboličnih encimov, ki namesto pravega substrata katalizirajo pretvorbe analogov oziroma na substratu izvedejo napačno reakcijo. Redko nekanonični metabolit nastane spontano. Nekanonični metaboliti običajno niso del metaboličnih poti, kar v celici povzroča veliko težav. Ker niso primarni substrati, se kopičijo v celici in lahko inhibirajo metabolične encime ali celo izpodrinejo osnovne produkte iz metaboličnih poti. Ključnega pomena je, da imamo v celici metabolične popravljalne encime, ki te produkte odstranjujejo. Nekateri jih pretvorijo v neškodljive snovi, ki se pogosto vračajo v metabolne poti, drugi pa posredno z zmanjšanjem koncentracije njihovih predhodnikov onemogočijo njihov nastanek. V seminarju sem se osredotočila na stranske produkte, ki nastanejo med glikolizo in pretvorbo piruvata v laktat. Mesta, na katerih prihaja do napak in kjer delujejo popravni encimi, sem tako razdelila na devet skupin in opisala delovanje naslednjih encimov: G6PC3, G6PT, PGP, ACYP1, NAXD, NAXE, L2HGDH, sedoheptuloza-1,7-bisfosfataza, GLO, FN3K, MDP1, AXGHT, GRHPR in HAO1/2.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Vita Škarabot - Signalizacija sladkega okusa: signalne poti in regulatorni mehanizmi==&lt;br /&gt;
Okušanje organizmom omogoča, da ocenijo kemijsko sestavo hrane, še preden jo zaužijejo in jih obvaruje pred vnosom potencialno škodljivih snovi. Sladke molekule pri organizmih vzbudijo pozitiven odziv, kar je povezano z visoko energijsko vrednostjo številnih v naravi pojavljajočih se sladkih snovi. Signalne poti povezane z okušanjem sladkega aktivirajo naravni sladkorji, različna naravna ali umetna sladila ter nekatere D-aminokisline, vendar ne vsi po enakem mehanizmu. Glavna signalna pot pri okušanju sladkega je odvisna od heterodimerskega receptorja sestavljenega iz GPCR-jev Tas1R2 in Tas1R3, ki aktivira G-protein gustducin, ki je precej podoben transducinu. Signalna pot poteka preko fosfolipaze C in vključuje povišanje znotrajcelične koncentracije kalcija, ki povzroči depolarizacijo membrane in sproščanje živčnega prenašalca. Poleg te signalne poti pa obstajajo še nekatere od GPCR-jev neodvisne poti, v katerih sodelujejo membranski kanalčki SGLT1 ali GLUT1 in GLUT2. Opisana signalizacija je kompleksna, saj se signalne poti med sabo prepletajo, različne sladke molekule pa lahko sprožijo tako prekrivajoče se, kot tudi popolnoma različne signalne poti. Njihova regulacija poteka preko mehanizmov, kot so desenzitizacija in endocitoza receptorjev, preko povezovanja z različnimi G-proteini in s pomočjo pomožnih proteinov. Raziskovanje signalnih poti okušanja je pomembno za razvoj novih umetnih sladil, ki bi bolje posnemala naravne sladkorje, za lažje uravnavanje kaloričnega vnosa in  vzdrževanje homeostaze glukoze ter celo za razvoj nekaterih zdravil za bolezni, kot je diabetes.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ema Mataln Smehov - Vloga encima PFKFB3 in povečane glikolitične aktivnosti pri sepsi==&lt;br /&gt;
Sepsa nastane zaradi pretiranega imunskega odziva na okužbo in je lahko tudi življenjsko nevarna. Povečana glikolitična aktivnost v imunskih celicah, kot so makrofagi in nevtrofilci, zagotavlja hitro energijo za intenziven imunski odziv. Encim PFKFB3 pospešuje glikolizo z uravnavanjem fruktoze-2,6-bifosfata, kar pospeši vnetne procese. Vendar pa lahko prekomerna aktivnost glikolize hitro postane škodljiva.  Ob prekomerni aktivnosti glikolize v imunskih celicah pride do hitrejšega pridobivanja energije, kar podpira intenziven vnetni odziv. Vendar pa se ob tem kopičijo vnetni mediatorji, kot so citokini, ki povečujejo poškodbe tkiv in povzročijo zakisanje tkiva zaradi višje koncentracije mlečne kisline. To zakisanje lahko dodatno obremeni organe in vodi v organske odpovedi, še posebej pri hudih oblikah sepse. Podobno se tudi v neimunskih celicah, kot so endotelijske celice in pljučni fibroblasti, prekomerna aktivnost glikolize povezuje s škodljivimi učinki. V endotelijskih celicah visoka aktivnost PFKFB3 spodbuja privlačenje imunskih celic in migracijo na mesta vnetja, kar poslabša vnetne procese in prispeva k motnjam v prepustnosti tkiv. Pri fibroblastih, še posebej pljučnih, poveča aktivacijo in sintezo kolagena, kar lahko vodi v fibrozo in brazgotinjenje tkiva. Zaradi teh učinkov je zaviranje PFKFB3 izjemno pomembno, saj lahko omili intenzivnost vnetnega odziva in prepreči trajne poškodbe tkiv. Zaradi tega je ključnega pomena, da raziskovalci preučujejo in iščejo nove inhibitorje PFKFB3, ki pomagajo zmanjšati aktivacijo celic in preprečiti prekomerno aktivnost glikolize.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Laura Savič - Vloga glikolize pri razvoju ateroskleroze==&lt;br /&gt;
Ateroskleroza je zelo pogosta kronična bolezen, kjer pride do nastanjanja maščobnih oblog na notranjih stenah žil, kar vodi do kroničnega vnetja in nastanka ateroskleroznih plakov. Vloga glikolize pri razvoju ateroskleroze pritegne vedno več pozornosti, saj raziskave kažejo, da bi uravnavanje glikolize lahko ponudilo nove možnosti zdravljenja te bolezni. Glikoliza, ključni proces pridobivanja energije v celicah, je v aterosklerotičnih območjih spremenjena in sodeluje pri disfunkciji endotelijskih celic, vnetnem odzivu makrofagov in razvoju žilne angiogeneze. Ta proces omogočajo različni encimi, ki povečajo glikolitično aktivnost celic, spodbudijo proizvodnjo mlečne kisline ter s tem povečujejo vnetje. Čeprav se raziskave trenutno osredotočajo na PFKFB3 (6-fosfofruktoza-2-kinaza/fruktoza-2,6-bisfosfataza 3), obstaja še veliko možnosti za raziskave drugih glikolitičnih encimov in inhibitorjev, kot sta heksokinaza in piruvat kinaza, ki bistveno vplivata na hitrost in učinkovitost glikolize. V nadaljnih študijah bo ključno odkrivanje novih, še bolj specifičnih inhibitorjev, ki bi omogočili boljše in natančnejše uravnavanje metabolnih poti v celicah spremenjenih pri aterosklerozi, ter za razvoj novih zdravil za preprečevanje pojava in napredovanja bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ema Kafol - Sonic Hedgehog signalna pot in njena povezava z depresijo==&lt;br /&gt;
Depresija je ena najpogostejših psiholoških motenj v sodobni družbi. Blagi kronični stres, ki prispeva k njenemu razvoju, lahko povzroči več pomembnih sprememb v možganih, predvsem v nevronih, kar vpliva na njihovo funkcijo, preživetje in komunikacijo. V zadnjih letih so znanstveniki začeli postavljati hipoteze o povezavi med motenimi pretvorbami signala v celici in nastankom, razvojem ter razširitvijo depresije. Osredotočili so se na raziskovanje vloge Sonic hedgehog (Shh) signalne poti v času razvoja depresivnih motenj. Prav tako so želeli odkriti ali bi lahko bila Shh signalna pot možna tarča zdravljenja depresije. Sonic Hedgehog signalna pot ima ključno vlogo pri razvoju centralnega živčnega sistema. Spodbuja razvoj novih nevronov v času hipokampalne nevrogeneze. Prispeva lahko tudi k obnavljanju nevronov, ki so bili poškodovani v času blagega stresa, s spodbujanjem nevrogeneze in nevroplastičnosti. Podobno vlogo imajo antidepresivi, kar odpira možnost povezave med Shh signalno potjo in depresivnimi motnjami. V hipokampusu so odkrili še druge signalne poti, ki pa se med seboj pogosto križajo. Med najbolj raziskanimi sta Wnt in BDNF signalni poti, za kateri je že znano da delujeta antidepresivno. Z raziskavami so uspeli dokazati povezavo med Shh, Wnt in BDNF. Bolj natančno poznavanje Shh signalne poti, bi lahko odprlo vrata do novih in boljših možnosti antidepresivnega zdravljenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Maša Markun - Kako pride do srbečice: mehanizmi in molekule==&lt;br /&gt;
Srbečica ali pruritus je neprijeten občutek, ki v nas povzroča željo po praskanju. Lahko je posledica bolezni kože, vzrok pa je lahko tudi nevrološki ali psihološki. Do občutka srbečice vodi več mehanizmov, ki jih v grobem lahko razdelimo na histaminergično in nehistaminergično signalno pot. Histamin s svojima receptorjema sodeluje v histaminergični signalni poti, različne druge signalne molekule, kot so na primer citokini, pa s svojimi receptorji sodelujejo v nehistaminergični signalni poti. Preko fosfolipaznega sistema te signalne molekule aktivirajo ionske kanale iz družine TRP (transient receptor potential channels), ki se odprejo in omogočijo pretok kationov v celico, kar generira akcijski potencial. Posledično se odprejo napetostno odvisni natrijevi kanali, s pomočjo katerih se signal prenese naprej. Med primarnim senzoričnim nevronom in sekundarnim nevronom se signal prenese s pomočjo nevrotransmiterja glutamata. To se zgodi v hrbtenjači. Pruritični signal se nato prenese naprej do možganov, kjer se sprocesira in povzroči srbenje. Vzroki srbečice so pogosto nejasni in prepleteni med seboj, zato je zdravljenje dostikrat zahtevno. V zadnjem času so razvili različna nova zdravila proti srbečici, ki so usmerjena v bolj specifične tarče v teh mehanizmih in so zato bolj učinkovita ter imajo manj stranskih učinkov. V marsikaterem primeru pa vseeno še vedno nimamo optimalnih rešitev za lajšanje srbečice. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Katarina Kolbl - Molekularni mehanizmi zgodnje in pozne faze LTP==&lt;br /&gt;
Dolgotrajno sinaptično ojačenje (LTP-long term potentiation) je proces, ki je ključen za delovanje naših možganov, ker ima pomembno vlogo pri mehanizmih, na katerih temeljita učenje in spomin. Za LTP je značilno dolgoročno povečanje moči sinaptičnih povezav, kot posledica stimulacije nevronov. V tem seminarju so predstavljeni biokemijski procesi, ki omogočajo LTP, s poudarkom na biosignalizaciji. Signalna pot se začne z vezavo nevrotransmiterja na receptorje postsinaptične membrane, kar omogoči vstop sekundarnega obveščevalca. Aktivirajo se nadaljni encimi odgovorni za biosignalizacijske poti, ki vodijo do dolgotrajnih struktrunih sprememb v nevronih. Seminar obravnava zgodnjo in pozno fazo LTP. Za zgodnjo fazo so značilne modifikacije že obstoječih proteinov, medtem ko je za pozno fazo potrebna regulacija izražanja genov in sinteza novih proteinov. Za optimalno delovanje živčevja pa je potrebno ravnotežje med dolgotrajnim sinaptičnim ojačenjem (LTP) in slabljenjem (LTD-long term depression). LTD zmanjša moč povezav in s tem poveča prilagodljivost možganov. Razumevanje mehanizmov LTP nam da boljši vpogled v delovanje živčevja, kar lahko koristi pri razvijanju novih načinov za izboljšanje kognitivnih funkcij in zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Veronika Štrekelj Istinič - Regulacija metabolizma piruvata in s tem povezane neurodegenerativne bolezni==&lt;br /&gt;
Mitohondrijski nosilec piruvata (MPC) je beljakovinski kompleks, ki omogoča transport piruvata iz medmembranskega prostora v matriks mitohondrija, kjer se piruvat vključuje v Krebsov cikel. MPC povezuje glikolitični metabolizem v citosolu s Krebsovim ciklom. Pri ljudeh je MPC sestavljen iz dveh podenot: MPC1 in MPC2, katerih delovanje je regulirano glede na prisotnost hormonov, kot sta inzulin in glukagon. Transport piruvata poteka s simportom protona ali izmenjavo s hidroksidnim ionom, pri čemer je pomemben elektrokemični gradient.&lt;br /&gt;
Mutacije v MPC1 lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot so motnje transporta piruvata, laktacidoza in nevrološke okvare. Primeri mutacij so povezani z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, kjer je moten mitohondrijski metabolizem. Nepravilnosti v metabolizmu piruvata so značilne tudi za bolezni, kot sta Leighov sindrom in srčno popuščanje. Nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova, so povezane z disfunkcijo mitohondrijev, oksidativnim stresom in zmanjšano aktivnostjo ključnih encimov, kot je piruvat dehidrogenaza (PDH). Disregulacija teh procesov vodi do zmanjšane sinteze ATP, kar prispeva k napredovanju bolezni. PDH igra ključno vlogo v celičnem metabolizmu in je strogo reguliran z energijskimi potrebami celice, kar vpliva na homeostazo in zdravje.&lt;br /&gt;
Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen sta si zelo podobni, saj imata skupne značilnosti kot je npr. povišan ROS, hipometabolično stanje in celotno okvaro celičnega metabolizma v regijah v možganih. Pri Alzheimerjevi bolezni zaviralci acetilholinesteraze in NMDA receptorjev zmerno izboljšajo simptome, pri Parkinsonovi pa L-Dopa poveča dopamin. Vendar te terapije ne rešujejo oksidativnega stresa in hipometabolizma. Piruvat, kot antioksidant, lahko blaži oksidativni stres in ščiti nevrone, zato je obetavna možnost za prihodnje zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Tjaša Turk - Metabolni encimi z dvojno funkcijo v jedru: metabolna regulacija transkripcije genov==&lt;br /&gt;
Odkrito je bilo, da lahko metabolni encimi s translokacijo prehajajo iz citoplazme v jedro, kjer opravljajo nove funkcije, kot je vpliv na izražanje genov. Nekateri izmed teh encimov so ACPE-ji, ki proizvajajo acetil-CoA (v jedru) in tako vplivajo na acetilacijo histonov.  Razvita je tudi teorija o vplivu jedrnih metabolnih encimov na pomembne celične funkcije kot so proliferacija, diferenciacija in odziv na stradanje. Povezava med metabolizmom in specifičnim izražanjem genov pripomore k razumevanju prilagoditev celic na spremembe v okolju in tudi v mutiranih celicah (rakavih). Zaradi kompleksnosti mehanizma in pomankanja natančnih metod, v veliki večini te hipoteze oziroma trditve še niso dokončno potrjene. Nadaljnje raziskave se usmerjajo v izdelavo novih zdravil na osnovi povezave med metabolizmom in izražanjem genov. Cilj pa je, da bi poznali točen mehanizem translokacije metabolnih encimov v jedro, saj bi s pomočjo tega lahko razvijali nova zdravila s specifičnimi zaviralci translokacije. Tako bi lahko blokirali oziroma preprečili jedrne funkcije teh encimov, vendar pa bi morali zagotoviti, da se ne spremeni njihova vloga tudi v citoplazmi in mitohondrijih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mia Plantan - Vpliv intermediatov cikla citronske kisline na glavne telesne sisteme==&lt;br /&gt;
Krebsov cikel, znan tudi kot cikel citronske kisline ali TCA cikel, je osrednji biokemični proces, ki poteka v mitohondrijih evkariontskih celic ali citoplazmi prokariontskih celic in omogoča pretvorbo glukoze v energijo v obliki ATP. Med procesom nastajajo ključni intermediati, kot so citrat, alfa-ketoglutarat, sukcinat in malat, ki poleg vloge v pridobivanju energije, delujejo tudi kot signalne molekule in vplivajo na različne celične funkcije in fiziološke sisteme. V endokrinem sistemu intermediati uravnavajo sintezo in sproščanje hormonov ter vplivajo na energijsko homeostazo, kar je ključno za pravilno delovanje telesa. Na imunski sistem vplivajo z modulacijo vnetnih poti in uravnavanjem aktivacije imunskih celic, kar omogoča učinkovit odziv na okužbe ter zaščito pred škodljivimi patogeni. Razumevanje vpliva teh intermediatov na fiziološke sisteme odpira nove možnosti za zdravljenje bolezni, saj presnovna neravnovesja in disfunkcije Krebsovega cikla prispevajo k razvoju kroničnih vnetnih bolezni, diabetesa, avtoimunskih bolezni in raka. Z usmerjanjem v specifične presnovne poti, ki jih intermediati uravnavajo, lahko razvijemo tarčna zdravljenja za obvladovanje bolezni in izboljšanje zdravja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Anamarija Rozina - Kaj se v resnici dogaja med staranjem? Pomen epigenetsko regulirane mitohondrijsko-jedrne komunikacije pri procesih staranja==&lt;br /&gt;
Staranje, ki ga povezujemo z oslabljenim delovanjem bioloških funkcij, pojavom bolezenskih stanj in na koncu s smrtjo, obsega več med seboj kompleksno povezanih procesov; čeprav je morda staranje težko absolutno definirati, ga spremljajo obsežne epigenetske spremembe in spremembe v metabolizmu. Eden od pomembnih faktorjev pri njegovi regulaciji je mitohondrijsko-jedrna komunikacija. Mitohondriji so osrednji organeli energijskega metabolizma, večina proteinskih kompleksov, ki pri tem sodeluje, pa je kodirana v jedrni DNA. Za zagotavljanje optimalnega delovanja mitohondrijev in usklajevanje izražanja genov in translacije je zato zelo pomembna stalna komunikacija med jedrom in temi organeli. Stresne okoliščine, ki jih povzročajo motnje in nepravilno delovanje mitohondrijev, npr. porušeno razmerje metabolitov, akumulacije mtDNA mutacij, oslabljeno celično dihanje, motena homeostaza mitohondrijskih proteinov in produkcija ROS, sprožijo vrsto različnih signalov, ki te informacije prenesejo v jedro; to povzroči aktivacijo ustreznih transkripcijskih signalov za ohranjanje homeostaze mitohondrijev in posledično celic, kar pa pomembno vpliva na uravnavanje procesov staranja in dolgoživosti. Nekateri izmed regulatornih signalov, katerih vloga pri regulaciji staranja je opisana v seminarski nalogi, so metaboliti cikla citronske kisline, ROS – reaktivne kisikove zvrsti in UPRmt (angl. mitochondrial unfolded protein response) – odziv na nezvite proteine. Ti preko vrste epigenetskih modifikacij spremenijo načine izražanja genov in vplivajo na procese staranja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Loti Rotar - Biokemijska podlaga zlorabe trimetazidina v športu==&lt;br /&gt;
Trimetazidin (TMZ) je zdravilo, razvito za zdravljenje angine pektoris. Za razliko od tradicionalnih zdravil deluje prek modulacije energijskega metabolizma srčne mišice. V normalnih razmerah so glavni vir energije za srce maščobne kisline. Njihova oksidacija proizvede veliko energije, a porabi tudi veliko kisika. Z inhibicijo encima 3-ketoacil-CoA tiolaze TMZ zmanjša oksidacijo dolgoverižnih maščobnih kislin in tako poveča uporabo glukoze kot energijskega substrata. Ta presnovna sprememba zmanjša potrebo srčne mišice po kisiku in zakisanost celic, kar izboljša učinkovitost srca brez vpliva na pretok krvi. Pri vrhunskih športnikih lahko TMZ zaradi podpore aerobnemu metabolizmu zmanjša zakisanost mišic in podaljša vzdržljivost pri visoko intenzivnih aktivnostih, kar je lahko ključno na tekmovanjih, kjer odločajo tisočinke sekunde. Zaradi potencialnih možnosti izboljšanja zmogljivosti je TMZ od leta 2014 uvrščen na seznam prepovedanih snovi Svetovne protidopinške organizacije. Čeprav ni bil povezan z neposrednimi zdravstvenimi tveganji za športnike, pa uporaba substanc za izboljšanje zmogljivosti ostaja v nasprotju s športnim načelom poštene igre.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Nika Habič - Motnje β-oksidacije in njihov vpliv na celično smrt==&lt;br /&gt;
Beta oksidacija maščobnih kislin je ključna za energijsko produkcijo v primeru, da je dostop do glikogena omejen. Motnje mitohondrijske oksidacije so skupina genetskih bolezni, pri katerih so prizadeti encimi in proteini, ki sodelujejo v različnih stopnjah oksidacije. To lahko povzroči zmanjšano ali neučinkovito proizvodnjo ATP. Zaradi pomankanja energije lahko pride do poškodb celic, še posebej v energetsko bolj potratnih organih, kot so jetra, srce in skeletne mišice. Motnje se pogosto izražajo v obliki nevroloških in presnovnih težav, mišični oslabelosti in utrujenosti. Zdravljenje poteka simptomatsko ter temelji na dieti.&lt;br /&gt;
Posamezniki z mutacijami encimov, ki sodelujejo pri oksidaciji, ne morejo razgraditi maščobnih kislin, zato se te kopičijo v tkivih. Pomankanje energijskih rezerv in toksično kopičenje različnih derivatov v mitohondrijih povzroča nastanek oksidativnega stresa. Ta nastaja tudi zaradi prekinitev v dihalni verigi in inhibicije kompleksov, potrebnih za tvorbo ATP. Oksidativna škoda nastane, ko je ravnovesje zaradi prostih radikalov med oksidanti in antioksidanti porušeno ter lahko vodi v nastanek mitohondrijskih tranzicijskih por. Vse spremembe, ki pri tem nastanejo porušijo homeostazo in vodijo v programirano celično smrt oziroma apoptozo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Lola Ilievska - Cancer cells dependence on fatty acid catabolism for ATP production==&lt;br /&gt;
Over time, many metabolic pathways have been proposed to supply cancer cells with adenosine triphosphate (ATP), the energy molecule critical for cellular function, but still, the classical theories were not satisfied by the experimental data obtained from certain researches. Thus, new explanations have emerged to explain the ATP supply in cancer, including metabolic reprogramming in the tumor microenvironment. Moreover, substantial evidence suggests that obesity, particularly resulting from a high-fat diet, significantly promotes cancer progression and development, with findings indicating that fatty acids (FA) are the primary energy source fueling tumor growth in such cases. In addition, it has become clear that tumor cells exhibit plasticity in fatty acid metabolism to facilitate aggression and treatment resistance. These researches can lead to the detailed discovery of the metabolic pathways of fatty acid catabolism in cancer cells. Therefore, exploring the targets of FA metabolism in cancer to improve the efficiency of cancer therapy or to create new types of drugs is of great interest.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Nina Kokalovikj - AMPK v možganih: njegova vloga pri metabolizmu glukoze in živčnem metabolizmu==&lt;br /&gt;
AMPK (od AMP odvisna kinaza) je esencialni encim, ki je izjemno pomemben pri celičnem metabolizmu. S svojo regulacijsko funkcijo skrbi, da celica vzdržuje zadostni nivo energije in hranilnih snovi za nemoteno delovanje. AMPK je alosterično reguliran encim. Odziva se na signale, ki nastanejo zaradi razlike v koncentraciji molekul adeninskih nukleotidov AMP:ATP in ADP:ATP. Vezava molekul AMP in ADP na AMPK povzroči vrsto konformacijskih sprememb. Najprej fosforilacijo ostanka treonina v aktivnem mestu, Thr-172, ki omogoča, da protein ostane v aktivni obliki in ga ščiti pred fosfatazami. Ta protein je mogoče najti v različnih tkivih. Eden od njih so možgani, kjer ima hipotalamus ključno vlogo. Natančneje v nevronih in astrocitih, kjer je njegova funkcija povezana z nadzorom vnosa glukoze, uravnavanjem apetita in njegovega metabolizma. Možgani in centralni živčni sistem namreč uporabljajo samo energijo, ki izvira iz glukoze.&lt;br /&gt;
AMPK poveča glikolizo s povečanjem privzema glukoze v celico s fosforilacijo proteinа TXNIP, kar povzroči translokacijo prenašalcev glukoze (GLUT1 ali 3) na plazmalemi. Aktivira encime, kot so: fosfofruktokinaza-1, piruvat kinaza in heksokinaza. Nadaljnje raziskave in študije v smeri AMPK pomagajo najti in razviti ustrezno zdravljenje nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, pri čemer izkoriščajo njegov terapevtski potencial in metabolitsko regulativno vlogo.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2024&amp;diff=23987</id>
		<title>BIO2 Seminar 2024</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2024&amp;diff=23987"/>
		<updated>2024-11-16T17:28:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
! ime in priimek !! poglavje !! naslov seminarja !! recenzent 1 !! recenzent 2 !! datum oddaje !! datum recenzije !! datum predstavitve&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Markun, Maša || 12 || Kako pride do srbečice: mehanizmi in molekule || Šinkovec, Jedrt || Kranjc, Lana || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kafol, Ema || 12 || Sonic Hedgehog signalna pot in njena povezava z depresijo || Kos, Aljaž || Kranjc, David || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Špegel, Art || 12 ||  || Prodan, Neja || Zajc, Blaž || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kolbl, Katarina || 12 || Molekularni mehanizmi zgodnje in pozne faze LTP || Volovšek, Samo || Vince, Sara || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Škarabot, Vita || 12 || Signalizacija sladkega okusa: signalne poti in regulatorni mehanizmi  || Planinc, Luka || Schrader, Katja || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mramor, Zoja || 12 || Etilenska signalizacija v rastlinah || Traven, Lana || Šinkovec, Jedrt || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tanko, Lan || 12 || Proteaze kot nepogrešljivi členi umetnih signalnih poti || Sušnik, Rok || Kos, Aljaž || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kadunc, Nika || 12 ||  || Šuštar, David || Prodan, Neja || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Krašna, Matic || 12 || Vloga receptorjev za rastni hormon pri zdravljenju sladkorne bolezni || Škerjanc, Žana || Volovšek, Samo || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kranjc, Tadej || 12 || Pomembnost mTORC1 v fitnesu: Njegova funkcija in delovanje || Šavli, Vita || Planinc, Luka || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mataln Smehov, Ema Agrafena || 14-15 || Vloga encima PFKFB3 in povečane glikolitične aktivnosti pri sepsi || Markun, Maša || Traven, Lana || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Drobne, Manja || 14-15 || Stranski produkti glikolize in njihovo odstranjevanje || Kafol, Ema || Sušnik, Rok || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Turk, Tjaša || 14-15 ||  || Špegel, Art || Šuštar, David || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Savič, Laura || 14-15 || Vloga glikolize pri razvoju ateroskleroze || Kolbl, Katarina || Škerjanc, Žana || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kokalovikj, Nina || 14-15 || AMPK v možganih: njegova vloga pri metabolizmu glukoze in živčnem metabolizmu || Škarabot, Vita || Šavli, Vita || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rozina, Anamarija || 16 ||  || Mramor, Zoja || Markun, Maša || 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Hočevar, Toni || 16 ||  || Tanko, Lan || Kafol, Ema || 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Štrekelj Istinič, Veronika || 16 || Regulacija metabolizma piruvata in s tem povezane nevrodegenerativne bolezni || Kadunc, Nika || Špegel, Art || 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kovačič, Nejc || 16 ||  || Krašna, Matic || Kranjc, David|| 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Plantan, Mia || 16 || Vpliv intermediatov Krebsovega cikla na glavne telesne sisteme || Kranjc, Tadej || Škarabot, Vita || 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ilievska, Lola || 17 || Odvisnost rakastih celic od katabolizma maščobnih kislin za proizvodnjo ATP || Mataln Smehov, Ema Agrafena || Mramor, Zoja || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rotar, Loti || 17 || Biokemijska podlaga zlorabe trimetazidina v športu || Drobne, Manja || Tanko, Lan || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Habič, Nika || 17 || Motnje β-oksidacije in njihov vpliv na celično smrt || Turk, Tjaša || Kadunc, Nika || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kek, Zala || 17 ||  || Savič, Laura || Krašna, Matic || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Žerovnik, Klara || 17 ||  || Kokalovikj, Nina || Kranjc, Tadej || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marovt, Hana || 18 ||  || Rozina, Anamarija || Mataln Smehov, Ema Agrafena || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Poklečki, Žiga|| 18 ||  || Hočevar, Toni || Drobne, Manja || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Dolinšek, Julija || 18 ||  || Štrekelj Istinič, Veronika || Turk, Tjaša || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Likar Ivanov, Jana || 18 ||  || Kovačič, Nejc || Savič, Laura || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vozelj, Hana || 18 || Urea transportni proteini kot tarče za razvoj diuretikov || Plantan, Mia || Kokalovikj, Nina || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kos, Žan || 19 ||  || Ilievska, Lola || Rozina, Anamarija || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lenart, David || 19 ||  || Rotar, Loti || Hočevar, Toni || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kragelj, Sara || 19 ||  || Habič, Nika || Štrekelj Istinič, Veronika || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Črv, Urban || 19 ||  || Kek, Zala || Kovačič, Nejc || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Funa, Hana || 19 ||  || Žerovnik, Klara || Plantan, Mia || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Velkavrh, Tjaša || 20 ||  || Marovt, Hana || Ilievska, Lola || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ljubič, Nejc || 20 ||  || Poklečki, Žiga || Rotar, Loti || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Pintar, Manca || 20 ||  || Dolinšek, Julija || Habič, Nika || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Pepelnjak, Tinkara || 20 ||  || Likar Ivanov, Jana || Kek, Zala || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gajanović, Sanja || 20 ||  || Vozelj, Hana || Žerovnik, Klara || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kovačič, Maša || 21 ||  || Kos, Žan || Marovt, Hana || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marinko, David || 21 ||  || Lenart, David || Poklečki, Žiga || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Žavcer, Saška || 21 ||  || Kragelj, Sara || Dolinšek, Julija || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tepuš, Taja || 21 ||  || Črv, Urban || Likar Ivanov, Jana || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Pajnič, Neja || 21 ||  || Funa, Hana || Vozelj, Hana || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kranjc, Lana || 22 ||  || Velkavrh, Tjaša || Kos, Žan || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kranjc, David || 22 ||  || Ljubič, Nejc || Lenart, David || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zajc, Blaž || 22 ||  || Pintar, Manca || Kragelj, Sara || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vince, Sara || 22 ||  || Pepelnjak, Tinkara || Črv, Urban || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Schrader, Katja || 22 ||  || Gajanović, Sanja || Funa, Hana || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Šinkovec, Jedrt || 23 ||  || Kovačič, Maša || Velkavrh, Tjaša || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kos, Aljaž || 23 ||  || Marinko, David || Ljubič, Nejc || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Prodan, Neja || 23 ||  || Žavcer, Saška || Pintar, Manca || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Volovšek, Samo || 23 ||  || Tepuš, Taja || Pepelnjak, Tinkara || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Planinc, Luka || 23 ||  || Pajnič, Neja || Gajanović, Sanja || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Traven, Lana || 23 ||  || Kranjc, Lana || Kovačič, Maša || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sušnik, Rok || 23 ||  || Kolbl, Katarina || Marinko, David || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Šuštar, David || 23 ||  || Zajc, Blaž || Žavcer, Saška || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Škerjanc, Žana || 23 ||  || Vince, Sara || Tepuš, Taja || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Šavli, Vita || 23 ||  || Schrader, Katja || Pajnič, Neja || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada&lt;br /&gt;
Razporeditev je začasna in se lahko še spremeni, načeloma pa se termini do vključno 18. poglavja ne bodo spreminjali. &lt;br /&gt;
Prosim, da mi sporočite morebitne napake ali če vas nisem razporedil.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za predavanja ==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti &amp;lt;font color=red&amp;gt; pregledni &amp;lt;/font&amp;gt; članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo, in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [https://libgen.is/ tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2024|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju &#039;&#039;&#039;v 200 besedah&#039;&#039;&#039; (+- dvajset besed) - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. Pvzetek je tudi del pisnega izdelka.&lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5–12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo &amp;lt;font color=red&amp;gt;2700 do 3000 besed &amp;lt;/font&amp;gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike, bolje več. &amp;lt;font color=red&amp;gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli, v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva, določenega v tabeli, določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji. Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v okviru celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili, vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate, poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.docx za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_ime_final.docx za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.docx za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.pptx za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* &amp;lt;font color=green&amp;gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje&amp;amp;nbsp;... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
V seminarskih nalogah uporabljajte način citiranja, ki je predpisan za [https://fkkt.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/1-O_fakulteti/3-Pravilniki__akti/2_stopnja_Pravilnik_Priloge/Navodila_za_izdelavo_dipl_mag_dela_PB3.pdf diplomska in magistrska dela na FKKT].&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2024&amp;diff=23986</id>
		<title>BIO2 Povzetki seminarjev 2024</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2024&amp;diff=23986"/>
		<updated>2024-11-14T18:09:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2024/25 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2024/25 =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Lan Tanko - Proteaze kot nepogrešljivi členi umetnih signalnih poti==&lt;br /&gt;
Virusne proteaze zaradi svoje visoke specifičnosti predstavljajo ključen člen umetnih signalnih poti, saj omogočajo natančen in ireverzibilen prenos informacij na tarčni protein, ki ga lahko s cepitvijo vezi bodisi aktivirajo ali inhibirajo. Za potek proteolitske cepitve tarčne sekvence mora proteaza vsebovati vse funkcionalne domene in biti v bližnjem ter neoviranem stiku z zaporedjem, ki ga cepi. Sintetične signalne poti za svoje delovanje tako temeljijo na medproteinskih interakcijah. Gre lahko za relativno preproste interakcije, ki izhajajo iz biokemijskih lastnostih proteinov, ali pa za bolj kompleksne operacije, ki se na inovativen način poslužujejo še logične algebre. Signalne poti so sposobne zaznati tako endogene kot eksogene signale ter zanje prirediti odgovor. Izhodna informacija lahko zgolj posreduje informacijo o aktivaciji receptorja preko sprostitve inertnega transkripcijskega faktorja, ki promovira ekspresijo fluorescenčnega markerja, ali pa sprosti protein, ki bo vplival na potek endogenih procesov. Tako je moč ustvariti najrazličnejše sintetične poti – take, ki ponujajo nove metode zaznavanja celičnih procesov, kot tudi take, ki bodo prepoznavale onkogeno obnašanje celice ter inducirale celično smrt. Zaradi svoje modularnosti in posledično variabilnosti v funkciji so umetne signalne poti tema mnogih raziskav s področji biokemijskih tehnologij, skozi katere se trudijo optimizirati ustvarjene poti za aplikativno rabo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Tadej Kranjc - Pomembnost mTORC1 v fitnesu: Njegova funkcija in delovanje==&lt;br /&gt;
Ste se kdaj spraševali, kako vaše telo postane močnejše in bolj definirano? V tej seminarski vam bom na podrobneje opisal to prav natančno uglašeno signalno pot, ki nadzoruje rast in regeneracijo mišic v našem telesu. Mehanizem mTORC1 (mehanistična tarča rapamicina kompleks 1) je pomemben za vse športnike, ki želijo izboljšati svojo telesno pripravljenost, saj ureja procese, kot sta sinteza beljakovin in zavira proces avtofagije. Sama aktivacija te poti se sproži ob zadostni količini aminokislin, predvsem levcin, zadostne hranilne energije v obliki glukoze in ob sprostitvi hormonov ter mehanskega napora na skeletne mišice. Aktivacija mTORC1 se zgodi ob translokaciji in lokalizaciji na membrani lizosoma, kjer se ob prisotnosti zadosti aminokislin in rastnih hormonov aktivirata beljakovini Rheb in kompleks Rag GTPaza. Aktiviran mTORC1 je pomemben pri športnikih, ki zrejo k povečanju mišične mase. Pri hipertrofiji pomaga s sintezo beljakovin, ki zacelijo mikroskopske poškodbe na skeletnih mišicah in zavira postopek avtofagije, kar pospeši postopek mišične rasti in hitrejše doseganje naših ciljev.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zoja Mramor- Etilenska signalizacija v rastlinah==&lt;br /&gt;
Etilen, preprost olefinski plin, ki ga rastline biosintetizirajo, deluje kot fitohormon in je ključni regulator različnih rastnih ter razvojnih procesov, kot so zorenje plodov, staranje in odziv na stres. Znanstvene raziskave, predvsem na modelni rastlini Arabidopsis thaliana, so odkrile kompleksnost signalne poti etilena, ki vključuje več ključnih komponent, kot so receptorji (ETR1, EIN2, CTR1) in transkripcijski faktorji (EIN3, ERF). Poleg osnovne signalne poti pa nove vpoglede v delovanje podajajo tudi alternativne poti signalizacije. Etilen ima tudi velik komercialni pomen, saj vpliva na zorenje pridelkov in omogoča njihovo dolgotrajnejše skladiščenje. Razumevanje signalizacije etilena je ključno za razvoj vedno bolj ustreznih metod za nadzor nad njegovimi učinki, kar vključuje tako inhibicijo dozorevanja plodov, kot tudi spodbujanje prezgodnje kalitve parazitskih rastlin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Manja Drobne - Stranski produkti glikolize in njihovo odstranjevanje==&lt;br /&gt;
Glikolizo si običajno predstavljamo kot urejen sklop desetih reakcij, ki v celici poteka nemoteno,  vendar med procesom zaradi fizioloških razmer v celici prihaja tudi do napak. Pri tem imamo v mislih stranske toksične metabolite, ki našemu telesu predstavljajo nevarnost. Nastanejo zaradi napake metaboličnih encimov, ki namesto pravega substrata katalizirajo pretvorbe analogov oziroma na substratu izvedejo napačno reakcijo. Redko nekanonični metabolit nastane spontano. Nekanonični metaboliti običajno niso del metaboličnih poti, kar v celici povzroča veliko težav. Ker niso primarni substrati, se kopičijo v celici in lahko inhibirajo metabolične encime ali celo izpodrinejo osnovne produkte iz metaboličnih poti. Ključnega pomena je, da imamo v celici metabolične popravljalne encime, ki te produkte odstranjujejo. Nekateri jih pretvorijo v neškodljive snovi, ki se pogosto vračajo v metabolne poti, drugi pa posredno z zmanjšanjem koncentracije njihovih predhodnikov onemogočijo njihov nastanek. V seminarju sem se osredotočila na stranske produkte, ki nastanejo med glikolizo in pretvorbo piruvata v laktat. Mesta, na katerih prihaja do napak in kjer delujejo popravni encimi, sem tako razdelila na devet skupin in opisala delovanje naslednjih encimov: G6PC3, G6PT, PGP, ACYP1, NAXD, NAXE, L2HGDH, sedoheptuloza-1,7-bisfosfataza, GLO, FN3K, MDP1, AXGHT, GRHPR in HAO1/2.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Vita Škarabot - Signalizacija sladkega okusa: signalne poti in regulatorni mehanizmi==&lt;br /&gt;
Okušanje organizmom omogoča, da ocenijo kemijsko sestavo hrane, še preden jo zaužijejo in jih obvaruje pred vnosom potencialno škodljivih snovi. Sladke molekule pri organizmih vzbudijo pozitiven odziv, kar je povezano z visoko energijsko vrednostjo številnih v naravi pojavljajočih se sladkih snovi. Signalne poti povezane z okušanjem sladkega aktivirajo naravni sladkorji, različna naravna ali umetna sladila ter nekatere D-aminokisline, vendar ne vsi po enakem mehanizmu. Glavna signalna pot pri okušanju sladkega je odvisna od heterodimerskega receptorja sestavljenega iz GPCR-jev Tas1R2 in Tas1R3, ki aktivira G-protein gustducin, ki je precej podoben transducinu. Signalna pot poteka preko fosfolipaze C in vključuje povišanje znotrajcelične koncentracije kalcija, ki povzroči depolarizacijo membrane in sproščanje živčnega prenašalca. Poleg te signalne poti pa obstajajo še nekatere od GPCR-jev neodvisne poti, v katerih sodelujejo membranski kanalčki SGLT1 ali GLUT1 in GLUT2. Opisana signalizacija je kompleksna, saj se signalne poti med sabo prepletajo, različne sladke molekule pa lahko sprožijo tako prekrivajoče se, kot tudi popolnoma različne signalne poti. Njihova regulacija poteka preko mehanizmov, kot so desenzitizacija in endocitoza receptorjev, preko povezovanja z različnimi G-proteini in s pomočjo pomožnih proteinov. Raziskovanje signalnih poti okušanja je pomembno za razvoj novih umetnih sladil, ki bi bolje posnemala naravne sladkorje, za lažje uravnavanje kaloričnega vnosa in  vzdrževanje homeostaze glukoze ter celo za razvoj nekaterih zdravil za bolezni, kot je diabetes.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ema Mataln Smehov - Vloga encima PFKFB3 in povečane glikolitične aktivnosti pri sepsi==&lt;br /&gt;
Sepsa nastane zaradi pretiranega imunskega odziva na okužbo in je lahko tudi življenjsko nevarna. Povečana glikolitična aktivnost v imunskih celicah, kot so makrofagi in nevtrofilci, zagotavlja hitro energijo za intenziven imunski odziv. Encim PFKFB3 pospešuje glikolizo z uravnavanjem fruktoze-2,6-bifosfata, kar pospeši vnetne procese. Vendar pa lahko prekomerna aktivnost glikolize hitro postane škodljiva.  Ob prekomerni aktivnosti glikolize v imunskih celicah pride do hitrejšega pridobivanja energije, kar podpira intenziven vnetni odziv. Vendar pa se ob tem kopičijo vnetni mediatorji, kot so citokini, ki povečujejo poškodbe tkiv in povzročijo zakisanje tkiva zaradi višje koncentracije mlečne kisline. To zakisanje lahko dodatno obremeni organe in vodi v organske odpovedi, še posebej pri hudih oblikah sepse. Podobno se tudi v neimunskih celicah, kot so endotelijske celice in pljučni fibroblasti, prekomerna aktivnost glikolize povezuje s škodljivimi učinki. V endotelijskih celicah visoka aktivnost PFKFB3 spodbuja privlačenje imunskih celic in migracijo na mesta vnetja, kar poslabša vnetne procese in prispeva k motnjam v prepustnosti tkiv. Pri fibroblastih, še posebej pljučnih, poveča aktivacijo in sintezo kolagena, kar lahko vodi v fibrozo in brazgotinjenje tkiva. Zaradi teh učinkov je zaviranje PFKFB3 izjemno pomembno, saj lahko omili intenzivnost vnetnega odziva in prepreči trajne poškodbe tkiv. Zaradi tega je ključnega pomena, da raziskovalci preučujejo in iščejo nove inhibitorje PFKFB3, ki pomagajo zmanjšati aktivacijo celic in preprečiti prekomerno aktivnost glikolize.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Laura Savič - Vloga glikolize pri razvoju ateroskleroze==&lt;br /&gt;
Ateroskleroza je zelo pogosta kronična bolezen, kjer pride do nastanjanja maščobnih oblog na notranjih stenah žil, kar vodi do kroničnega vnetja in nastanka ateroskleroznih plakov. Vloga glikolize pri razvoju ateroskleroze pritegne vedno več pozornosti, saj raziskave kažejo, da bi uravnavanje glikolize lahko ponudilo nove možnosti zdravljenja te bolezni. Glikoliza, ključni proces pridobivanja energije v celicah, je v aterosklerotičnih območjih spremenjena in sodeluje pri disfunkciji endotelijskih celic, vnetnem odzivu makrofagov in razvoju žilne angiogeneze. Ta proces omogočajo različni encimi, ki povečajo glikolitično aktivnost celic, spodbudijo proizvodnjo mlečne kisline ter s tem povečujejo vnetje. Čeprav se raziskave trenutno osredotočajo na PFKFB3 (6-fosfofruktoza-2-kinaza/fruktoza-2,6-bisfosfataza 3), obstaja še veliko možnosti za raziskave drugih glikolitičnih encimov in inhibitorjev, kot sta heksokinaza in piruvat kinaza, ki bistveno vplivata na hitrost in učinkovitost glikolize. V nadaljnih študijah bo ključno odkrivanje novih, še bolj specifičnih inhibitorjev, ki bi omogočili boljše in natančnejše uravnavanje metabolnih poti v celicah spremenjenih pri aterosklerozi, ter za razvoj novih zdravil za preprečevanje pojava in napredovanja bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ema Kafol - Sonic Hedgehog signalna pot in njena povezava z depresijo==&lt;br /&gt;
Depresija je ena najpogostejših psiholoških motenj v sodobni družbi. Blagi kronični stres, ki prispeva k njenemu razvoju, lahko povzroči več pomembnih sprememb v možganih, predvsem v nevronih, kar vpliva na njihovo funkcijo, preživetje in komunikacijo. V zadnjih letih so znanstveniki začeli postavljati hipoteze o povezavi med motenimi pretvorbami signala v celici in nastankom, razvojem ter razširitvijo depresije. Osredotočili so se na raziskovanje vloge Sonic hedgehog (Shh) signalne poti v času razvoja depresivnih motenj. Prav tako so želeli odkriti ali bi lahko bila Shh signalna pot možna tarča zdravljenja depresije. Sonic Hedgehog signalna pot ima ključno vlogo pri razvoju centralnega živčnega sistema. Spodbuja razvoj novih nevronov v času hipokampalne nevrogeneze. Prispeva lahko tudi k obnavljanju nevronov, ki so bili poškodovani v času blagega stresa, s spodbujanjem nevrogeneze in nevroplastičnosti. Podobno vlogo imajo antidepresivi, kar odpira možnost povezave med Shh signalno potjo in depresivnimi motnjami. V hipokampusu so odkrili še druge signalne poti, ki pa se med seboj pogosto križajo. Med najbolj raziskanimi sta Wnt in BDNF signalni poti, za kateri je že znano da delujeta antidepresivno. Z raziskavami so uspeli dokazati povezavo med Shh, Wnt in BDNF. Bolj natančno poznavanje Shh signalne poti, bi lahko odprlo vrata do novih in boljših možnosti antidepresivnega zdravljenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Maša Markun - Kako pride do srbečice: mehanizmi in molekule==&lt;br /&gt;
Srbečica ali pruritus je neprijeten občutek, ki v nas povzroča željo po praskanju. Lahko je posledica bolezni kože, vzrok pa je lahko tudi nevrološki ali psihološki. Do občutka srbečice vodi več mehanizmov, ki jih v grobem lahko razdelimo na histaminergično in nehistaminergično signalno pot. Histamin s svojima receptorjema sodeluje v histaminergični signalni poti, različne druge signalne molekule, kot so na primer citokini, pa s svojimi receptorji sodelujejo v nehistaminergični signalni poti. Preko fosfolipaznega sistema te signalne molekule aktivirajo ionske kanale iz družine TRP (transient receptor potential channels), ki se odprejo in omogočijo pretok kationov v celico, kar generira akcijski potencial. Posledično se odprejo napetostno odvisni natrijevi kanali, s pomočjo katerih se signal prenese naprej. Med primarnim senzoričnim nevronom in sekundarnim nevronom se signal prenese s pomočjo nevrotransmiterja glutamata. To se zgodi v hrbtenjači. Pruritični signal se nato prenese naprej do možganov, kjer se sprocesira in povzroči srbenje. Vzroki srbečice so pogosto nejasni in prepleteni med seboj, zato je zdravljenje dostikrat zahtevno. V zadnjem času so razvili različna nova zdravila proti srbečici, ki so usmerjena v bolj specifične tarče v teh mehanizmih in so zato bolj učinkovita ter imajo manj stranskih učinkov. V marsikaterem primeru pa vseeno še vedno nimamo optimalnih rešitev za lajšanje srbečice. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Katarina Kolbl - Molekularni mehanizmi zgodnje in pozne faze LTP==&lt;br /&gt;
Dolgotrajno sinaptično ojačenje (LTP-long term potentiation) je proces, ki je ključen za delovanje naših možganov, ker ima pomembno vlogo pri mehanizmih, na katerih temeljita učenje in spomin. Za LTP je značilno dolgoročno povečanje moči sinaptičnih povezav, kot posledica stimulacije nevronov. V tem seminarju so predstavljeni biokemijski procesi, ki omogočajo LTP, s poudarkom na biosignalizaciji. Signalna pot se začne z vezavo nevrotransmiterja na receptorje postsinaptične membrane, kar omogoči vstop sekundarnega obveščevalca. Aktivirajo se nadaljni encimi odgovorni za biosignalizacijske poti, ki vodijo do dolgotrajnih struktrunih sprememb v nevronih. Seminar obravnava zgodnjo in pozno fazo LTP. Za zgodnjo fazo so značilne modifikacije že obstoječih proteinov, medtem ko je za pozno fazo potrebna regulacija izražanja genov in sinteza novih proteinov. Za optimalno delovanje živčevja pa je potrebno ravnotežje med dolgotrajnim sinaptičnim ojačenjem (LTP) in slabljenjem (LTD-long term depression). LTD zmanjša moč povezav in s tem poveča prilagodljivost možganov. Razumevanje mehanizmov LTP nam da boljši vpogled v delovanje živčevja, kar lahko koristi pri razvijanju novih načinov za izboljšanje kognitivnih funkcij in zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Veronika Štrekelj Istinič - Regulacija metabolizma piruvata in s tem povezane neurodegenerativne bolezni==&lt;br /&gt;
Mitohondrijski nosilec piruvata (MPC) je beljakovinski kompleks, ki omogoča transport piruvata iz medmembranskega prostora v matriks mitohondrija, kjer se piruvat vključuje v Krebsov cikel. MPC povezuje glikolitični metabolizem v citosolu s Krebsovim ciklom. Pri ljudeh je MPC sestavljen iz dveh podenot: MPC1 in MPC2, katerih delovanje je regulirano glede na prisotnost hormonov, kot sta inzulin in glukagon. Transport piruvata poteka s simportom protona ali izmenjavo s hidroksidnim ionom, pri čemer je pomemben elektrokemični gradient.&lt;br /&gt;
Mutacije v MPC1 lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot so motnje transporta piruvata, laktacidoza in nevrološke okvare. Primeri mutacij so povezani z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, kjer je moten mitohondrijski metabolizem. Nepravilnosti v metabolizmu piruvata so značilne tudi za bolezni, kot sta Leighov sindrom in srčno popuščanje. Nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova, so povezane z disfunkcijo mitohondrijev, oksidativnim stresom in zmanjšano aktivnostjo ključnih encimov, kot je piruvat dehidrogenaza (PDH). Disregulacija teh procesov vodi do zmanjšane sinteze ATP, kar prispeva k napredovanju bolezni. PDH igra ključno vlogo v celičnem metabolizmu in je strogo reguliran z energijskimi potrebami celice, kar vpliva na homeostazo in zdravje.&lt;br /&gt;
Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen sta si zelo podobni, saj imata skupne značilnosti kot je npr. povišan ROS, hipometabolično stanje in celotno okvaro celičnega metabolizma v regijah v možganih. Pri Alzheimerjevi bolezni zaviralci acetilholinesteraze in NMDA receptorjev zmerno izboljšajo simptome, pri Parkinsonovi pa L-Dopa poveča dopamin. Vendar te terapije ne rešujejo oksidativnega stresa in hipometabolizma. Piruvat, kot antioksidant, lahko blaži oksidativni stres in ščiti nevrone, zato je obetavna možnost za prihodnje zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Tjaša Turk - Metabolni encimi z dvojno funkcijo v jedru: metabolna regulacija transkripcije genov==&lt;br /&gt;
Odkrito je bilo, da lahko metabolni encimi s translokacijo prehajajo iz citoplazme v jedro, kjer opravljajo nove funkcije, kot je vpliv na izražanje genov. Nekateri izmed teh encimov so ACPE-ji, ki proizvajajo acetil-CoA (v jedru) in tako vplivajo na acetilacijo histonov.  Razvita je tudi teorija o vplivu jedrnih metabolnih encimov na pomembne celične funkcije kot so proliferacija, diferenciacija in odziv na stradanje. Povezava med metabolizmom in specifičnim izražanjem genov pripomore k razumevanju prilagoditev celic na spremembe v okolju in tudi v mutiranih celicah (rakavih). Zaradi kompleksnosti mehanizma in pomankanja natančnih metod, v veliki večini te hipoteze oziroma trditve še niso dokončno potrjene. Nadaljnje raziskave se usmerjajo v izdelavo novih zdravil na osnovi povezave med metabolizmom in izražanjem genov. Cilj pa je, da bi poznali točen mehanizem translokacije metabolnih encimov v jedro, saj bi s pomočjo tega lahko razvijali nova zdravila s specifičnimi zaviralci translokacije. Tako bi lahko blokirali oziroma preprečili jedrne funkcije teh encimov, vendar pa bi morali zagotoviti, da se ne spremeni njihova vloga tudi v citoplazmi in mitohondrijih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mia Plantan - Vpliv intermediatov cikla citronske kisline na glavne telesne sisteme==&lt;br /&gt;
Krebsov cikel, znan tudi kot cikel citronske kisline ali TCA cikel, je osrednji biokemični proces, ki poteka v mitohondrijih evkariontskih celic ali citoplazmi prokariontskih celic in omogoča pretvorbo glukoze v energijo v obliki ATP. Med procesom nastajajo ključni intermediati, kot so citrat, alfa-ketoglutarat, sukcinat in malat, ki poleg vloge v pridobivanju energije, delujejo tudi kot signalne molekule in vplivajo na različne celične funkcije in fiziološke sisteme. V endokrinem sistemu intermediati uravnavajo sintezo in sproščanje hormonov ter vplivajo na energijsko homeostazo, kar je ključno za pravilno delovanje telesa. Na imunski sistem vplivajo z modulacijo vnetnih poti in uravnavanjem aktivacije imunskih celic, kar omogoča učinkovit odziv na okužbe ter zaščito pred škodljivimi patogeni. Razumevanje vpliva teh intermediatov na fiziološke sisteme odpira nove možnosti za zdravljenje bolezni, saj presnovna neravnovesja in disfunkcije Krebsovega cikla prispevajo k razvoju kroničnih vnetnih bolezni, diabetesa, avtoimunskih bolezni in raka. Z usmerjanjem v specifične presnovne poti, ki jih intermediati uravnavajo, lahko razvijemo tarčna zdravljenja za obvladovanje bolezni in izboljšanje zdravja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Anamarija Rozina - Kaj se v resnici dogaja med staranjem? Pomen epigenetsko regulirane mitohondrijsko-jedrne komunikacije pri procesih staranja==&lt;br /&gt;
Staranje, ki ga povezujemo z oslabljenim delovanjem bioloških funkcij, pojavom bolezenskih stanj in na koncu s smrtjo, obsega več med seboj kompleksno povezanih procesov; čeprav je morda staranje težko absolutno definirati, ga spremljajo obsežne epigenetske spremembe in spremembe v metabolizmu. Eden od pomembnih faktorjev pri njegovi regulaciji je mitohondrijsko-jedrna komunikacija. Mitohondriji so osrednji organeli energijskega metabolizma, večina proteinskih kompleksov, ki pri tem sodeluje, pa je kodirana v jedrni DNA. Za zagotavljanje optimalnega delovanja mitohondrijev in usklajevanje izražanja genov in translacije je zato zelo pomembna stalna komunikacija med jedrom in temi organeli. Stresne okoliščine, ki jih povzročajo motnje in nepravilno delovanje mitohondrijev, npr. porušeno razmerje metabolitov, akumulacije mtDNA mutacij, oslabljeno celično dihanje, motena homeostaza mitohondrijskih proteinov in produkcija ROS, sprožijo vrsto različnih signalov, ki te informacije prenesejo v jedro; to povzroči aktivacijo ustreznih transkripcijskih signalov za ohranjanje homeostaze mitohondrijev in posledično celic, kar pa pomembno vpliva na uravnavanje procesov staranja in dolgoživosti. Nekateri izmed regulatornih signalov, katerih vloga pri regulaciji staranja je opisana v seminarski nalogi, so metaboliti cikla citronske kisline, ROS – reaktivne kisikove zvrsti in UPRmt (angl. mitochondrial unfolded protein response) – odziv na nezvite proteine. Ti preko vrste epigenetskih modifikacij spremenijo načine izražanja genov in vplivajo na procese staranja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Loti Rotar - Biokemijska podlaga zlorabe trimetazidina v športu==&lt;br /&gt;
Trimetazidin (TMZ) je zdravilo, razvito za zdravljenje angine pektoris. Za razliko od tradicionalnih zdravil deluje prek modulacije energijskega metabolizma srčne mišice. V normalnih razmerah so glavni vir energije za srce maščobne kisline. Njihova oksidacija proizvede veliko energije, a porabi tudi veliko kisika. Z inhibicijo encima 3-ketoacil-CoA tiolaze TMZ zmanjša oksidacijo dolgoverižnih maščobnih kislin in tako poveča uporabo glukoze kot energijskega substrata. Ta presnovna sprememba zmanjša potrebo srčne mišice po kisiku in zakisanost celic, kar izboljša učinkovitost srca brez vpliva na pretok krvi. Pri vrhunskih športnikih lahko TMZ zaradi podpore aerobnemu metabolizmu zmanjša zakisanost mišic in podaljša vzdržljivost pri visoko intenzivnih aktivnostih, kar je lahko ključno na tekmovanjih, kjer odločajo tisočinke sekunde. Zaradi potencialnih možnosti izboljšanja zmogljivosti je TMZ od leta 2014 uvrščen na seznam prepovedanih snovi Svetovne protidopinške organizacije. Čeprav ni bil povezan z neposrednimi zdravstvenimi tveganji za športnike, pa uporaba substanc za izboljšanje zmogljivosti ostaja v nasprotju s športnim načelom poštene igre.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Nika Habič - Motnje β-oksidacije in njihov vpliv na celično smrt==&lt;br /&gt;
Beta oksidacija maščobnih kislin je ključna za energijsko produkcijo v primeru, da je dostop do glikogena omejen. Motnje mitohondrijske oksidacije so skupina genetskih bolezni, pri katerih so prizadeti encimi in proteini, ki sodelujejo v različnih stopnjah oksidacije. To lahko povzroči zmanjšano ali neučinkovito proizvodnjo ATP. Zaradi pomankanja energije lahko pride do poškodb celic, še posebej v energetsko bolj potratnih organih, kot so jetra, srce in skeletne mišice. Motnje se pogosto izražajo v obliki nevroloških in presnovnih težav, mišični oslabelosti in utrujenosti. Zdravljenje poteka simptomatsko ter temelji na dieti.&lt;br /&gt;
Posamezniki z mutacijami encimov, ki sodelujejo pri oksidaciji, ne morejo razgraditi maščobnih kislin, zato se te kopičijo v tkivih. Pomankanje energijskih rezerv in toksično kopičenje različnih derivatov v mitohondrijih povzroča nastanek oksidativnega stresa. Ta nastaja tudi zaradi prekinitev v dihalni verigi in inhibicije kompleksov, potrebnih za tvorbo ATP. Oksidativna škoda nastane, ko je ravnovesje zaradi prostih radikalov med oksidanti in antioksidanti porušeno ter lahko vodi v nastanek mitohondrijskih tranzicijskih por. Vse spremembe, ki pri tem nastanejo porušijo homeostazo in vodijo v programirano celično smrt oziroma apoptozo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Lola Ilievska - Cancer cells dependence on fatty acid catabolism for ATP production==&lt;br /&gt;
Over time, many metabolic pathways have been proposed to supply cancer cells with adenosine triphosphate (ATP), the energy molecule critical for cellular function, but still, the classical theories were not satisfied by the experimental data obtained from certain researches. Thus, new explanations have emerged to explain the ATP supply in cancer, including metabolic reprogramming in the tumor microenvironment. Moreover, substantial evidence suggests that obesity, particularly resulting from a high-fat diet, significantly promotes cancer progression and development, with findings indicating that fatty acids (FA) are the primary energy source fueling tumor growth in such cases. In addition, it has become clear that tumor cells exhibit plasticity in fatty acid metabolism to facilitate aggression and treatment resistance. These researches can lead to the detailed discovery of the metabolic pathways of fatty acid catabolism in cancer cells. Therefore, exploring the targets of FA metabolism in cancer to improve the efficiency of cancer therapy or to create new types of drugs is of great interest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2024&amp;diff=23985</id>
		<title>BIO2 Seminar 2024</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2024&amp;diff=23985"/>
		<updated>2024-11-14T18:05:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Lola Ilievska: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
! ime in priimek !! poglavje !! naslov seminarja !! recenzent 1 !! recenzent 2 !! datum oddaje !! datum recenzije !! datum predstavitve&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Markun, Maša || 12 || Kako pride do srbečice: mehanizmi in molekule || Šinkovec, Jedrt || Kranjc, Lana || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kafol, Ema || 12 || Sonic Hedgehog signalna pot in njena povezava z depresijo || Kos, Aljaž || Kranjc, David || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Špegel, Art || 12 ||  || Prodan, Neja || Zajc, Blaž || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kolbl, Katarina || 12 || Molekularni mehanizmi zgodnje in pozne faze LTP || Volovšek, Samo || Vince, Sara || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Škarabot, Vita || 12 || Signalizacija sladkega okusa: signalne poti in regulatorni mehanizmi  || Planinc, Luka || Schrader, Katja || 14/10/2024 || 15/10/2024 || 16/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mramor, Zoja || 12 || Etilenska signalizacija v rastlinah || Traven, Lana || Šinkovec, Jedrt || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tanko, Lan || 12 || Proteaze kot nepogrešljivi členi umetnih signalnih poti || Sušnik, Rok || Kos, Aljaž || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kadunc, Nika || 12 ||  || Šuštar, David || Prodan, Neja || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Krašna, Matic || 12 || Vloga receptorjev za rastni hormon pri zdravljenju sladkorne bolezni || Škerjanc, Žana || Volovšek, Samo || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kranjc, Tadej || 12 || Pomembnost mTORC1 v fitnesu: Njegova funkcija in delovanje || Šavli, Vita || Planinc, Luka || 21/10/2024 || 22/10/2024 || 23/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mataln Smehov, Ema Agrafena || 14-15 || Vloga encima PFKFB3 in povečane glikolitične aktivnosti pri sepsi || Markun, Maša || Traven, Lana || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Drobne, Manja || 14-15 || Stranski produkti glikolize in njihovo odstranjevanje || Kafol, Ema || Sušnik, Rok || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Turk, Tjaša || 14-15 ||  || Špegel, Art || Šuštar, David || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Savič, Laura || 14-15 || Vloga glikolize pri razvoju ateroskleroze || Kolbl, Katarina || Škerjanc, Žana || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kokalovikj, Nina || 14-15 ||  || Škarabot, Vita || Šavli, Vita || 28/10/2024 || 29/10/2024 || 30/10/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rozina, Anamarija || 16 ||  || Mramor, Zoja || Markun, Maša || 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Hočevar, Toni || 16 ||  || Tanko, Lan || Kafol, Ema || 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Štrekelj Istinič, Veronika || 16 || Regulacija metabolizma piruvata in s tem povezane nevrodegenerativne bolezni || Kadunc, Nika || Špegel, Art || 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kovačič, Nejc || 16 ||  || Krašna, Matic || Kranjc, David|| 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Plantan, Mia || 16 || Vpliv intermediatov Krebsovega cikla na glavne telesne sisteme || Kranjc, Tadej || Škarabot, Vita || 04/11/2024 || 05/11/2024 || 06/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ilievska, Lola || 17 || Odvisnost rakastih celic od katabolizma maščobnih kislin za proizvodnjo ATP || Mataln Smehov, Ema Agrafena || Mramor, Zoja || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rotar, Loti || 17 || Biokemijska podlaga zlorabe trimetazidina v športu || Drobne, Manja || Tanko, Lan || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Habič, Nika || 17 || Motnje β-oksidacije in njihov vpliv na celično smrt || Turk, Tjaša || Kadunc, Nika || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kek, Zala || 17 ||  || Savič, Laura || Krašna, Matic || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Žerovnik, Klara || 17 ||  || Kokalovikj, Nina || Kranjc, Tadej || 11/11/2024 || 12/11/2024 || 13/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marovt, Hana || 18 ||  || Rozina, Anamarija || Mataln Smehov, Ema Agrafena || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Poklečki, Žiga|| 18 ||  || Hočevar, Toni || Drobne, Manja || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Dolinšek, Julija || 18 ||  || Štrekelj Istinič, Veronika || Turk, Tjaša || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Likar Ivanov, Jana || 18 ||  || Kovačič, Nejc || Savič, Laura || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vozelj, Hana || 18 || Urea transportni proteini kot tarče za razvoj diuretikov || Plantan, Mia || Kokalovikj, Nina || 18/11/2024 || 19/11/2024 || 20/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kos, Žan || 19 ||  || Ilievska, Lola || Rozina, Anamarija || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lenart, David || 19 ||  || Rotar, Loti || Hočevar, Toni || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kragelj, Sara || 19 ||  || Habič, Nika || Štrekelj Istinič, Veronika || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Črv, Urban || 19 ||  || Kek, Zala || Kovačič, Nejc || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Funa, Hana || 19 ||  || Žerovnik, Klara || Plantan, Mia || 25/11/2024 || 26/11/2024 || 27/11/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Velkavrh, Tjaša || 20 ||  || Marovt, Hana || Ilievska, Lola || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ljubič, Nejc || 20 ||  || Poklečki, Žiga || Rotar, Loti || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Pintar, Manca || 20 ||  || Dolinšek, Julija || Habič, Nika || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Pepelnjak, Tinkara || 20 ||  || Likar Ivanov, Jana || Kek, Zala || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gajanović, Sanja || 20 ||  || Vozelj, Hana || Žerovnik, Klara || 02/12/2024 || 03/12/2024 || 04/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kovačič, Maša || 21 ||  || Kos, Žan || Marovt, Hana || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marinko, David || 21 ||  || Lenart, David || Poklečki, Žiga || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Žavcer, Saška || 21 ||  || Kragelj, Sara || Dolinšek, Julija || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tepuš, Taja || 21 ||  || Črv, Urban || Likar Ivanov, Jana || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Pajnič, Neja || 21 ||  || Funa, Hana || Vozelj, Hana || 21/12/2023 || 22/12/2023 || 11/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kranjc, Lana || 22 ||  || Velkavrh, Tjaša || Kos, Žan || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kranjc, David || 22 ||  || Ljubič, Nejc || Lenart, David || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zajc, Blaž || 22 ||  || Pintar, Manca || Kragelj, Sara || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vince, Sara || 22 ||  || Pepelnjak, Tinkara || Črv, Urban || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Schrader, Katja || 22 ||  || Gajanović, Sanja || Funa, Hana || 16/12/2024 || 17/12/2024 || 18/12/2024&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Šinkovec, Jedrt || 23 ||  || Kovačič, Maša || Velkavrh, Tjaša || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kos, Aljaž || 23 ||  || Marinko, David || Ljubič, Nejc || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Prodan, Neja || 23 ||  || Žavcer, Saška || Pintar, Manca || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Volovšek, Samo || 23 ||  || Tepuš, Taja || Pepelnjak, Tinkara || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Planinc, Luka || 23 ||  || Pajnič, Neja || Gajanović, Sanja || 06/01/2025 || 07/01/2025 || 08/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Traven, Lana || 23 ||  || Kranjc, Lana || Kovačič, Maša || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sušnik, Rok || 23 ||  || Kolbl, Katarina || Marinko, David || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Šuštar, David || 23 ||  || Zajc, Blaž || Žavcer, Saška || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Škerjanc, Žana || 23 ||  || Vince, Sara || Tepuš, Taja || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Šavli, Vita || 23 ||  || Schrader, Katja || Pajnič, Neja || 13/01/2025 || 14/01/2025 || 15/01/2025&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada&lt;br /&gt;
Razporeditev je začasna in se lahko še spremeni, načeloma pa se termini do vključno 18. poglavja ne bodo spreminjali. &lt;br /&gt;
Prosim, da mi sporočite morebitne napake ali če vas nisem razporedil.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za predavanja ==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti &amp;lt;font color=red&amp;gt; pregledni &amp;lt;/font&amp;gt; članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo, in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [https://libgen.is/ tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2024|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju &#039;&#039;&#039;v 200 besedah&#039;&#039;&#039; (+- dvajset besed) - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. Pvzetek je tudi del pisnega izdelka.&lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5–12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo &amp;lt;font color=red&amp;gt;2700 do 3000 besed &amp;lt;/font&amp;gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike, bolje več. &amp;lt;font color=red&amp;gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli, v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva, določenega v tabeli, določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji. Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v okviru celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili, vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate, poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.docx za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_ime_final.docx za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.docx za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.pptx za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* &amp;lt;font color=green&amp;gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje&amp;amp;nbsp;... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
V seminarskih nalogah uporabljajte način citiranja, ki je predpisan za [https://fkkt.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/1-O_fakulteti/3-Pravilniki__akti/2_stopnja_Pravilnik_Priloge/Navodila_za_izdelavo_dipl_mag_dela_PB3.pdf diplomska in magistrska dela na FKKT].&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Lola Ilievska</name></author>
	</entry>
</feed>