https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=MKozlevcar 2026-05-23T06:03:31Z User contributions MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TRANSMEMBRANSKI_PROTEIN_NOTRANJEGA_U%C5%A0ESA_(Tmie)_JE_BISTVEN_ZA_NORMALEN_SLUH_IN_RAVNOTE%C5%BDJE_PRI_NAVADNI_CEBRICI&diff=2746 2010-01-06T20:22:21Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale.&lt;br&gt;<br /> Pri iskanju molekul vključenih v mehanotransdukcijo so avtorji članka z naslovom [http://www.pnas.org/content/106/50/21347.full.pdf+html The transmembrane inner ear (Tmie) protein is essential for normal hearing and balance in the zebrafish], ki je bil 15.12. 2009 objavljen v reviji PNAS ,prišli do odkritja linije povsem gluhih in nekoordiniranih ličink [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Zebrafisch.jpg navadne cebrice]. Primerjali so notranje uho ličink divjega tipa in notranje uho gluhih ličink, vendar niso našli nobenih razlik. Sprememba je bila na nivoju [http://en.wikipedia.org/wiki/Hair_cell lasnih celic], ki so jih označili z fluofori. V lasne celice gluhih ličink fluorofori niso vstopili, med tem ko v lasne celice ličink divjega tipa so. Vzrok za nefunkcionalnost lasnih celic je mutacija transmembranskega proteina notranjega ušesa. Gre za [http://en.wikipedia.org/wiki/Frameshift_mutation frameshift mutacijo] do katere je prišlo zaradi dveh sprememb, to sta prehod gvanozina v adenin in delecija enega samega gvanozina. Posledica je prezgodnji stop kodon, protein rib z mutacijo je torej krajši kot pri ribah divjega tipa in posledično nefunkcionalen.<br /> Vloga proteina pri mehanoelektrični transdukciji še vedno ostaja skrivnost, prav tako ni jasno ali se ta izraža v lasnih ali v podpornih celicah.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TRANSMEMBRANSKI_PROTEIN_NOTRANJEGA_U%C5%A0ESA_(Tmie)_JE_BISTVEN_ZA_NORMALEN_SLUH_IN_RAVNOTE%C5%BDJE_PRI_NAVADNI_CEBRICI&diff=2744 2010-01-06T20:20:35Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale.&lt;br&gt;<br /> Pri iskanju molekul vključenih v mehanotransdukcijo so avtorji članka z naslovom [http://www.pnas.org/content/106/50/21347.full.pdf+html The transmembrane inner ear (Tmie) protein is essential for normal hearing and balance in the zebrafish], ki je bil 15.12. 2009 objavljen v reviji PNAS ,prišli do odkritja linije povsem gluhih in nekoordiniranih ličink [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Zebrafisch.jpg navadne cebrice]. Primerjali so notranje uho ličink divjega tipa in notranje uho gluhih ličink, vendar niso našli nobenih razlik. Sprememba je bila na nivoju [http://en.wikipedia.org/wiki/Hair_cell lasnih celic], ki so jih označili z fluofori. V lasne celice gluhih ličink fluorofori niso vstopili, med tem ko v lasne celice ličink divjega tipa so. Vzrok za nefunkcionalnost lasnih celic je mutacija transmembranskega proteina notranjega ušesa. Gre za frameshift mutacijo do katere je prišlo zaradi dveh sprememb, to sta prehod gvanozina v adenin in delecija enega samega gvanozina. Posledica je prezgodnji stop kodon, protein rib z mutacijo je torej krajši kot pri ribah divjega tipa in posledično nefunkcionalen.<br /> Vloga proteina pri mehanoelektrični transdukciji še vedno ostaja skrivnost, prav tako ni jasno ali se ta izraža v lasnih ali v podpornih celicah.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TRANSMEMBRANSKI_PROTEIN_NOTRANJEGA_U%C5%A0ESA_(Tmie)_JE_BISTVEN_ZA_NORMALEN_SLUH_IN_RAVNOTE%C5%BDJE_PRI_NAVADNI_CEBRICI&diff=2741 2010-01-06T20:18:39Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale.&lt;br&gt;<br /> Pri iskanju molekul vključenih v mehanotransdukcijo so avtorji članka z naslovom [http://www.pnas.org/content/106/50/21347.full.pdf+html The transmembrane inner ear (Tmie) protein is essential for normal hearing and balance in the zebrafish], ki je bil 15.12. 2009 objavljen v reviji PNAS ,prišli do odkritja linije povsem gluhih in nekoordiniranih ličink [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Zebrafisch.jpg navadne cebrice]. Primerjali so notranje uho ličink divjega tipa in notranje uho gluhih ličink, vendar niso našli nobenih razlik. Sprememba je bila na nivoju lasnih celic, ki so jih označili z fluofori. V lasne celice gluhih ličink fluorofori niso vstopili, med tem ko v lasne celice ličink divjega tipa so. Vzrok za nefunkcionalnost lasnih celic je mutacija transmembranskega proteina notranjega ušesa. Gre za frameshift mutacijo do katere je prišlo zaradi dveh sprememb, to sta prehod gvanozina v adenin in delecija enega samega gvanozina. Posledica je prezgodnji stop kodon, protein rib z mutacijo je torej krajši kot pri ribah divjega tipa in posledično nefunkcionalen.<br /> Vloga proteina pri mehanoelektrični transdukciji še vedno ostaja skrivnost, prav tako ni jasno ali se ta izraža v lasnih ali v podpornih celicah.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TRANSMEMBRANSKI_PROTEIN_NOTRANJEGA_U%C5%A0ESA_(Tmie)_JE_BISTVEN_ZA_NORMALEN_SLUH_IN_RAVNOTE%C5%BDJE_PRI_NAVADNI_CEBRICI&diff=2739 2010-01-06T20:13:24Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale.&lt;br&gt;<br /> Pri iskanju molekul vključenih v mehanotransdukcijo so avtorji članka z naslovom[http://www.pnas.org/content/106/50/21347.full.pdf+html The transmembrane inner ear (Tmie) protein is essential for normal hearing and balance in the zebrafish], ki je bil 15.12. 2009 objavljen v reviji PNAS ,prišli do odkritja linije povsem gluhih in nekoordiniranih ličink navadne cebrice. Primerjali so notranje uho ličink divjega tipa in notranje uho gluhih ličink, vendar niso našli nobenih razlik. Sprememba je bila na nivoju lasnih celic, ki so jih označili z fluofori. V lasne celice gluhih ličink fluorofori niso vstopili, med tem ko v lasne celice ličink divjega tipa so. Vzrok za nefunkcionalnost lasnih celic je mutacija transmembranskega proteina notranjega ušesa. Gre za frameshift mutacijo do katere je prišlo zaradi dveh sprememb, to sta prehod gvanozina v adenin in delecija enega samega gvanozina. Posledica je prezgodnji stop kodon, protein rib z mutacijo je torej krajši kot pri ribah divjega tipa in posledično nefunkcionalen.<br /> Vloga proteina pri mehanoelektrični transdukciji še vedno ostaja skrivnost, prav tako ni jasno ali se ta izraža v lasnih ali v podpornih celicah.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TRANSMEMBRANSKI_PROTEIN_NOTRANJEGA_U%C5%A0ESA_(Tmie)_JE_BISTVEN_ZA_NORMALEN_SLUH_IN_RAVNOTE%C5%BDJE_PRI_NAVADNI_CEBRICI&diff=2737 2010-01-06T20:12:25Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale.&lt;br&gt;<br /> Pri iskanju molekul vključenih v mehanotransdukcijo so avtorji članka z naslovom[http://www.pnas.org/content/106/50/21347.full.pdf+html The transmembrane inner ear (Tmie) protein is essential for normal hearing and balance in the zebrafish, ki je bil 15.12. 2009 objavljen v reviji PNAS ,prišli do odkritja linije povsem gluhih in nekoordiniranih ličink navadne cebrice. Primerjali so notranje uho ličink divjega tipa in notranje uho gluhih ličink, vendar niso našli nobenih razlik. Sprememba je bila na nivoju lasnih celic, ki so jih označili z fluofori. V lasne celice gluhih ličink fluorofori niso vstopili, med tem ko v lasne celice ličink divjega tipa so. Vzrok za nefunkcionalnost lasnih celic je mutacija transmembranskega proteina notranjega ušesa. Gre za frameshift mutacijo do katere je prišlo zaradi dveh sprememb, to sta prehod gvanozina v adenin in delecija enega samega gvanozina. Posledica je prezgodnji stop kodon, protein rib z mutacijo je torej krajši kot pri ribah divjega tipa in posledično nefunkcionalen.<br /> Vloga proteina pri mehanoelektrični transdukciji še vedno ostaja skrivnost, prav tako ni jasno ali se ta izraža v lasnih ali v podpornih celicah.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TRANSMEMBRANSKI_PROTEIN_NOTRANJEGA_U%C5%A0ESA_(Tmie)_JE_BISTVEN_ZA_NORMALEN_SLUH_IN_RAVNOTE%C5%BDJE_PRI_NAVADNI_CEBRICI&diff=2736 2010-01-06T20:09:26Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale.&lt;br&gt;<br /> Pri iskanju molekul vključenih v mehanotransdukcijo so avtorji članka z naslovom The transmembrane inner ear (Tmie) protein is essential for normal hearing and balance in the zebrafish, ki je bil 15.12. 2009 objavljen v reviji PNAS ,prišli do odkritja linije povsem gluhih in nekoordiniranih ličink navadne cebrice. Primerjali so notranje uho ličink divjega tipa in notranje uho gluhih ličink, vendar niso našli nobenih razlik. Sprememba je bila na nivoju lasnih celic, ki so jih označili z fluofori. V lasne celice gluhih ličink fluorofori niso vstopili, med tem ko v lasne celice ličink divjega tipa so. Vzrok za nefunkcionalnost lasnih celic je mutacija transmembranskega proteina notranjega ušesa. Gre za frameshift mutacijo do katere je prišlo zaradi dveh sprememb, to sta prehod gvanozina v adenin in delecija enega samega gvanozina. Posledica je prezgodnji stop kodon, protein rib z mutacijo je torej krajši kot pri ribah divjega tipa in posledično nefunkcionalen.<br /> Vloga proteina pri mehanoelektrični transdukciji še vedno ostaja skrivnost, prav tako ni jasno ali se ta izraža v lasnih ali v podpornih celicah.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TRANSMEMBRANSKI_PROTEIN_NOTRANJEGA_U%C5%A0ESA_(Tmie)_JE_BISTVEN_ZA_NORMALEN_SLUH_IN_RAVNOTE%C5%BDJE_PRI_NAVADNI_CEBRICI&diff=2735 2010-01-06T20:08:17Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale. &lt;br&gt;<br /> Pri iskanju molekul vključenih v mehanotransdukcijo so avtorji članka z naslovom The transmembrane inner ear (Tmie) protein is essential for normal hearing and balance in the zebrafish, ki je bil 15.12. 2009 objavljen v reviji PNAS ,prišli do odkritja linije povsem gluhih in nekoordiniranih ličink navadne cebrice. Primerjali so notranje uho ličink divjega tipa in notranje uho gluhih ličink, vendar niso našli nobenih razlik. Sprememba je bila na nivoju lasnih celic, ki so jih označili z fluofori. V lasne celice gluhih ličink fluorofori niso vstopili, med tem ko v lasne celice ličink divjega tipa so. Vzrok za nefunkcionalnost lasnih celic je mutacija transmembranskega proteina notranjega ušesa. Gre za frameshift mutacijo do katere je prišlo zaradi dveh sprememb, to sta prehod gvanozina v adenin in delecija enega samega gvanozina. Posledica je prezgodnji stop kodon, protein rib z mutacijo je torej krajši kot pri ribah divjega tipa in posledično nefunkcionalen.<br /> Vloga proteina pri mehanoelektrični transdukciji še vedno ostaja skrivnost, prav tako ni jasno ali se ta izraža v lasnih ali v podpornih celicah.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TRANSMEMBRANSKI_PROTEIN_NOTRANJEGA_U%C5%A0ESA_(Tmie)_JE_BISTVEN_ZA_NORMALEN_SLUH_IN_RAVNOTE%C5%BDJE_PRI_NAVADNI_CEBRICI&diff=2733 2010-01-06T20:07:31Z

<p>MKozlevcar: New page: Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale. Pri isk...</p> <hr /> <div>Malo je znanega o proteinih, ki so vključeni v mehanotransdukcijo. To je proces pri katerem lasne celice notranjega ušesa preoblikujejo zvočne dražljaje v električne signale. Pri iskanju molekul vključenih v mehanotransdukcijo so avtorji članka z naslovom The transmembrane inner ear (Tmie) protein is essential for normal hearing and balance in the zebrafish, ki je bil 15.12. 2009 objavljen v reviji PNAS ,prišli do odkritja linije povsem gluhih in nekoordiniranih ličink navadne cebrice. Primerjali so notranje uho ličink divjega tipa in notranje uho gluhih ličink, vendar niso našli nobenih razlik. Sprememba je bila na nivoju lasnih celic, ki so jih označili z fluofori. V lasne celice gluhih ličink fluorofori niso vstopili, med tem ko v lasne celice ličink divjega tipa so. Vzrok za nefunkcionalnost lasnih celic je mutacija transmembranskega proteina notranjega ušesa. Gre za frameshift mutacijo do katere je prišlo zaradi dveh sprememb, to sta prehod gvanozina v adenin in delecija enega samega gvanozina. Posledica je prezgodnji stop kodon, protein rib z mutacijo je torej krajši kot pri ribah divjega tipa in posledično nefunkcionalen.<br /> Vloga proteina pri mehanoelektrični transdukciji še vedno ostaja skrivnost, prav tako ni jasno ali se ta izraža v lasnih ali v podpornih celicah.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&diff=2725 2010-01-06T18:32:53Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>=Seznam novic po področjih=<br /> Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]). <br /> <br /> <br /> ===Encimatika===<br /> [[Histon-demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]] Alenka Mikuž, 23.12.2009<br /> <br /> ===Biokemija bolezni===<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] Alexandra Bogožalec, 22.12.2009<br /> <br /> [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami ]] Maruša Rajh, 16.12.2009<br /> <br /> [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] Janez Meden, 15. 12. 2009<br /> <br /> [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odkritje%2C_ki_bo_morda_pripomoglo_pojasniti%2C_zakaj_hepatitis_B_bolj_prizadene_mo%C5%A1ke_kot_%C5%BEenske Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske] Tine Tesovnik, 22. 12. 2009<br /> <br /> [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nova_razlaga%2C_kako_telo_prepre%C4%8Duje_nastanek_novih_%C5%BEil Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil] Vid Puž, 05.01.2010<br /> <br /> [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Izpostavljenost_tobaku_je_povzro%C4%8Ditelj_kompleksnih_sledi_na_genomu_drobnoceli%C4%8Dnega_plju%C4%8Dnega_raka Izpostavljenost tobaku je povzročitelj kompleksnih sledi na genomu drobnoceličnega pljučnega raka] Urška Slapšak, 19.01.2010<br /> <br /> [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Razumevanje_sinteze_in_popravkov_DNA_pri_rakavih_obolenjih_s_PCNA Razumevanje sinteze in popravkov DNA pri rakavih obolenjih s PCNA] Saška Polanc, 19.01.2010<br /> <br /> ===Nevrobiokemija===<br /> [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] Špela Medic, 9.12.2009<br /> <br /> [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009<br /> <br /> [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] Tea Lenarcic, 15.12.2009<br /> <br /> [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] Pia Pužar Dominkuš, 12.1.2010<br /> <br /> ===Genomika===<br /> [[Izražanje genov pri adenokarcinomu sitastih sinusov]] Daša Janeš, 5.1.2010<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Nanobiotehnologija===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Celična biokemija===<br /> [[Odkrit mehanizem poliubikvitinacije]] Zorica Latinovic 20.1.2010<br /> <br /> [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] Tjaša Lukan, 8.12.2009<br /> <br /> [[Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz novorojenčkove posteljice (placente)]] Špela Petelin, 5.1.2010<br /> <br /> [[odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] Branislav Lukić 13.1.2010<br /> <br /> [[Antifibrotični učinki zelenega čaja, raziskani na in vitro in in vivo modelih jetrne fibroze]] Blaž Svetic, 13.1.2010<br /> <br /> [[Imunsko in kemijsko sprožen oksidativni stres spremeni potek translacije]] Davor Škofič Maurer, 19.1.2010<br /> <br /> ===Hormonska regulacija===<br /> [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa]] Špela Baus, 9.12.2009<br /> <br /> ===Metabolizem===<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] Gregor Kurinčič, 23.12.2009<br /> <br /> ===Signalne poti v celicah===<br /> [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] Ana Bajc, 15. 12. 2009<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Imunologija===<br /> [[Splošna aktivacija imunskega sistema kot posledica zmanjšanega števila CD4+T celic]] Alenka Buh, 25.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Pomoč človeškega proteina pri preprečitvi z okužbo H1N1 gripo ter ostalimi virusi]] Sabina Mavretič, 20.1.2010<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Genetika===<br /> [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] Andraž Šmon, 22.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA]] Primož Bembič, 16.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Odkrit gen odgovoren za postmejotično represijo spolnih kromosomov pri mišjih samcih]] Jasna Brčić,6.1.2010<br /> ===Forenzika===<br /> [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] Tanja Guček, 16.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> ===Proteomika===<br /> [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] Alenka Bombač, 23.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Reducirajoči periplazemski sistem, ki preprečuje oksidacijo cisteina brez disulfidnih vezi]] Sara Pintar, 12.1.2010<br /> &lt;br&gt;<br /> [[TRANSMEMBRANSKI PROTEIN NOTRANJEGA UŠESA (Tmie) JE BISTVEN ZA NORMALEN SLUH IN RAVNOTEŽJE PRI NAVADNI CEBRICI]] Maja Kozlevčar, 20.1.2010</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=1268 2009-12-01T08:32:16Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>[http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/slike/slike_drobnogled/Mitoza/Cell-plate.gif '''Celična stena''']predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice, pojavi pa se tudi pri prokarjontih. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> <br /> <br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter.Essential cell biology second edition<br /> * http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/PeF/vaje/PeF-rastlinska-celica-2005-06.pdf</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=1267 2009-12-01T08:29:18Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>[http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/slike/slike_drobnogled/Mitoza/Cell-plate.gif '''Celična stena''']predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice, pojavi pa se tudi pri prokarjontih. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Bakterijska celična stena==<br /> Vsi prokarionti, z izjemo mikoplazem imajo celično steno kot čvrsti zunanji ovoj.<br /> ===Naloge bakterijske celične stene===<br /> *varuje <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter.Essential cell biology second edition<br /> * http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/PeF/vaje/PeF-rastlinska-celica-2005-06.pdf</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=1266 2009-12-01T08:22:08Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>[http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/slike/slike_drobnogled/Mitoza/Cell-plate.gif '''Celična stena''']predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice, pojavi pa se tudi pri prokarjontih. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Bakterijska celična stena=<br /> <br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter.Essential cell biology second edition<br /> * http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/PeF/vaje/PeF-rastlinska-celica-2005-06.pdf</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=791 2009-11-28T10:46:25Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter.Essential cell biology second edition<br /> * http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/PeF/vaje/PeF-rastlinska-celica-2005-06.pdf</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=790 2009-11-28T10:46:10Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter.Essential cell biology second edition<br /> * #http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/PeF/vaje/PeF-rastlinska-celica-2005-06.pdf</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=789 2009-11-28T10:45:33Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter.Essential cell biology second edition<br /> *#http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/PeF/vaje/PeF-rastlinska-celica-2005-06.pdf</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=788 2009-11-28T10:44:27Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter.Essential cell biology second edition<br /> *[[http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/PeF/vaje/PeF-rastlinska-celica-2005-06.pdf]]</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=783 2009-11-28T10:38:31Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter.Essential cell biology second edition<br /> *[http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/PeF/vaje/PeF-rastlinska-celica-2005-06.pdf]</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=782 2009-11-28T10:31:21Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Viri in literatura=<br /> *B. Alberts, D. Bray, K. Hopkin, A. Johnson, J. Roberts, P. Walter; Essential cell biology</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=781 2009-11-28T10:27:27Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Viri in literatura=<br /> *</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=780 2009-11-28T10:24:58Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=778 2009-11-28T10:21:46Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje [osrednja lamela]. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=777 2009-11-28T10:19:37Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.Primarna in sekundarna celična stena sta stalni tvorbi, ki se ne razgradita. Lahko pa se razgradijo pektinske molekule v osrednji lameli. Delna razgradnja pektinov poteka na primer med zorenjem sadja. Ker celice niso več tako močno povezane med seboj, je zrelo sadje dosti mehkejše od nezrelega sadja.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=776 2009-11-28T10:18:16Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *osrednja lamela:<br /> **polisaharidi pektini<br /> *Primarna celična stena:<br /> **do 25% celuloze,<br /> **pektini,<br /> **hemiceluloza,<br /> **beljakovine<br /> *Sekundarna celična stena:<br /> **do 45% celuloze,<br /> **20-25% lignina</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=773 2009-11-28T10:12:09Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti, najbolj zunanja plast celične stene, s katero so celice v tkivu zlepljene med seboj, se imenuje osrednja lamela. Vse celice naložijo znotraj osrednje lamele primarno celično steno, ki je dokaj prožna, nekatere celice pa znotraj primarne celične stene naložijo še debelo in togo sekundarno celično steno.Mlade celice imajo primarno celično steno. S posebnim fiziološkim procesom lahko zakisajo celično steno, kar povzroči rahljanje navzkrižnih povezav med celuloznimi fibrilami. Tako postane celična stena raztegljiva in mlade celice lahko rastejo (se podaljšujejo in širijo obseg).<br /> Nekateri tipi celic po prenehanju celične rasti znotraj primarne celične stene naložijo še sekundarno celično steno. Posebna sestavina sekundarne celične stene je lignin– velika razvejana fenolna spojina, ki sestavine celične stene močno navzkrižno poveže med seboj. Celice s sekundarno steno ne morejo več rasti. Zaradi prisotnosti lignina je sekundarna celična stena bolj toga kot primarna stena in deluje predvsem kot oporna struktura. Sekundarna celična stena je običajno tudi precej debelejša od primarne<br /> celične stene.<br /> ===Kemična sestava===<br /> *GLIKANI (POLISAHARIDI); homo in heteropolimeri; strukturni(celuloza, pektin, hemiceluloza, &quot;hitin&quot;); rezervni polisaharidi(matriks); proteini, fenoli(matriks)&lt;br&gt;<br /> *Celuloza: tvori fibrilarni skelet, ostale, manjše molekule pa matriks celične stene&lt;br&gt;<br /> *OSNOVNE ENOTE;heksoze(D-glukoza, D-manoza; D-fruktoza, D-,L-galaktoza); pentoze(D-ksiloza, D-arabinoza; slad. kisline(glukoronska, galakturonska kislina...)</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=770 2009-11-28T08:32:05Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranjanje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti,in sicer iz primarne, sekundarne in terciarne celične stene.V primarni celični steni so fibrile celuloze mrežasto razporejene, prečno povezane z manjšimi molekulami hemiceluloze, pektina in drugih sestavim matriksa celične stene. Sekundarna pogosto nastane samo z debeljenjem primarne ali pa z nanašanjem novih plasti pod starimi. Vsebuje 80% celuloze ostalo je matriks podoben tistemu v primarni.terciarne je podobno zgrajena kot sekundarna.<br /> Pojavlja pa se v tkivih z zelo močno odebeljeno steno,ta tkiva pa so na koncu razvoja torej večinoma iz mrtvih celic (npr. celice centralnega stržena).<br /> ===Kemična sestava===<br /> *GLIKANI (POLISAHARIDI); homo in heteropolimeri; strukturni(celuloza, pektin, hemiceluloza, &quot;hitin&quot;); rezervni polisaharidi(matriks); proteini, fenoli(matriks)&lt;br&gt;<br /> *Celuloza: tvori fibrilarni skelet, ostale, manjše molekule pa matriks celične stene&lt;br&gt;<br /> *OSNOVNE ENOTE;heksoze(D-glukoza, D-manoza; D-fruktoza, D-,L-galaktoza); pentoze(D-ksiloza, D-arabinoza; slad. kisline(glukoronska, galakturonska kislina...)</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=769 2009-11-27T21:16:18Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti,in sicer iz primarne, sekundarne in terciarne celične stene.V primarni celični steni so fibrile celuloze mrežasto razporejene, prečno povezane z manjšimi molekulami hemiceluloze, pektina in drugih sestavim matriksa celične stene. Sekundarna pogosto nastane samo z debeljenjem primarne ali pa z nanašanjem novih plasti pod starimi. Vsebuje 80% celuloze ostalo je matriks podoben tistemu v primarni.terciarne je podobno zgrajena kot sekundarna.<br /> Pojavlja pa se v tkivih z zelo močno odebeljeno steno,ta tkiva pa so na koncu razvoja torej večinoma iz mrtvih celic (npr. celice centralnega stržena).<br /> ===Kemična sestava===<br /> *GLIKANI (POLISAHARIDI); homo in heteropolimeri; strukturni(celuloza, pektin, hemiceluloza, &quot;hitin&quot;); rezervni polisaharidi(matriks); proteini, fenoli(matriks)&lt;br&gt;<br /> *Celuloza: tvori fibrilarni skelet, ostale, manjše molekule pa matriks celične stene&lt;br&gt;<br /> *OSNOVNE ENOTE;heksoze(D-glukoza, D-manoza; D-fruktoza, D-,L-galaktoza); pentoze(D-ksiloza, D-arabinoza; slad. kisline(glukoronska, galakturonska kislina...)</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=768 2009-11-27T21:11:52Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti,in sicer iz primarne, sekundarne in terciarne celične stene.V primarni celični steni so fibrile celuloze mrežasto razporejene, prečno povezane z manjšimi molekulami hemiceluloze, pektina in drugih sestavim matriksa celične stene. Sekundarna pogosto nastane samo z debeljenjem primarne ali pa z nanašanjem novih plasti pod starimi. Vsebuje 80% celuloze ostalo je matriks podoben tistemu v primarni.terciarne je podobno zgrajena kot sekundarna.<br /> Pojavlja pa se v tkivih z zelo močno odebeljeno steno,ta tkiva pa so na koncu razvoja torej večinoma iz mrtvih celic (npr. celice centralnega stržena).<br /> ===Kemična sestava===</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=767 2009-11-27T21:08:21Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti,in sicer iz primarne, sekundarne in terciarne celične stene.V primarni celični steni so fibrile celuloze mrežasto razporejene, prečno povezane z manjšimi molekulami hemiceluloze, pektina in drugih sestavim matriksa celične stene. Sekundarna pogosto nastane samo z debeljenjem primarne ali pa z nanašanjem novih plasti pod starimi. Vsebuje 80% celuloze ostalo je matriks podoben tistemu v primarni.terciarne je podobno zgrajena kot sekundarna.<br /> Pojavlja pa se v tkivih z zelo močno odebeljeno steno,ta tkiva pa so na koncu razvoja torej večinoma iz mrtvih celic.</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=766 2009-11-27T20:52:51Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].Pri višje razvitih rastlinah opazimo pojav primarne, sekundarne in terciarne celične stene.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Sestava celične stene==</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=765 2009-11-27T20:43:41Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo. V primeru dehidracije ( hipertonično okolje) pa stena prepreči skrčitev celice in pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Nastanek celične stene==</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=764 2009-11-27T20:39:08Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo.<br /> <br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Nastanek celične stene==</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=763 2009-11-27T20:38:44Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane turgorski tlak). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo.<br /> <br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Nastanek celične stene==</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=762 2009-11-27T20:38:18Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore&lt;br&gt; <br /> *Ohranje oblike&lt;br&gt;<br /> *Preprečevanje lize&lt;br&gt;<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno(hipotonično), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane turgorski tlak). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo.<br /> <br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Nastanek celične stene==</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=761 2009-11-27T19:37:07Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> ==Naloge== <br /> *Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore celici&lt;br&gt; <br /> *Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> ==Nastanek celične stene==</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=760 2009-11-27T19:36:37Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> =Naloge= <br /> *Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore celici&lt;br&gt; <br /> *Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Nastanek celične stene=</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=759 2009-11-27T19:28:51Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstrani, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]])in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi [[piknje]].<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> =Naloge= <br /> *Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore celici&lt;br&gt; <br /> *Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=758 2009-11-27T19:24:49Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstrani, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano ([[plazmalema]]). Vedno se najprej razvije površinsko nato pa še v debelino<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Naloge= <br /> *Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore celici&lt;br&gt; <br /> *Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=757 2009-11-27T19:23:42Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstrani, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično [[membrano]]. Vedno se najprej razvije površinsko nato pa še v debelino<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Naloge= <br /> *Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore celici&lt;br&gt; <br /> *Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=756 2009-11-27T19:18:42Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.<br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> =Naloge= <br /> *Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; <br /> *Dajanje opore celici&lt;br&gt; <br /> *Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=755 2009-11-27T19:17:44Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;br&gt;&lt;br&gt;=Naloge= *Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; *Dajanje opore celici&lt;br&gt; *Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=754 2009-11-27T19:16:52Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.=Naloge= &lt;br&gt;&lt;br&gt; *Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; *Dajanje opore celici&lt;br&gt; *Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=753 2009-11-27T19:16:03Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.=Naloge= &lt;br&gt;&lt;br&gt; * Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; * Dajanje opore celici&lt;br&gt; * Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=752 2009-11-27T19:14:57Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;h2&gt;Naloge&lt;/h2&gt; &lt;br&gt;&lt;br&gt; * Zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; * Dajanje opore celici&lt;br&gt; * Ohranjati obliko celice&lt;br&gt;</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=751 2009-11-27T19:13:01Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;h2&gt;Naloge&lt;/h2&gt; * zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami * dajanje opore celici * ohranjati obliko celice</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=750 2009-11-27T19:12:44Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;h2&gt;Naloge&lt;/h2&gt; * zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami * dajanje opore celici * ohranjati obliko celice</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=749 2009-11-27T19:11:13Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;h2&gt;Naloge&lt;/h2&gt; *''' zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami'''&lt;br&gt; *''' dajanje opore celici'''&lt;br&gt; *'''ohranjati obliko celice'''</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=748 2009-11-27T19:10:47Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;h2&gt;Naloge&lt;/h2&gt; *''' zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; *''' dajanje opore celici&lt;br&gt; *'''ohranjati obliko celice</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=747 2009-11-27T19:06:35Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;h2&gt;Naloge&lt;/h2&gt; * zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami&lt;br&gt; * dajanje opore celici&lt;br&gt; * ohranjati obliko celice</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=746 2009-11-27T19:05:39Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;h2&gt;Naloge&lt;/h2&gt; *zaščititi celico pred mehanskimi poškodbami *dajanje opore celici *ohranjati obliko celice</div>

MKozlevcar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dna_stena&diff=745 2009-11-27T19:00:30Z

<p>MKozlevcar: </p> <hr /> <div>'''Celična stena''' je posebnost rastlinske evkarjonske celice.Mora biti trdna vendar pa ni nujno da je toga.&lt;h2&gt;Naloge&lt;/h2&gt;<br /> <br /> Pri različnih tipi celic je različno debela.Njena naloga je,da zaščiti celico pred mehanskimi pritiski, ter da zagotavlja celici stalno obliko.<br /> Celična stena ohrani svojo obliko, ko pride do dehidracije celice-hipotoničnost in ravno tako v primeru obratnega pojava-hipertoničnosti.<br /> Kadar je okolje zelo razredčeno(hipotonično), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane turgorski tlak). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo.<br /> Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze.<br /> Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice.<br /> Celična stena je iz različnih plasti,in sicer iz primarne celične stene ter iz sekundarne,ki pa jo naložijo samo nekatere rastlinske celice ne pa vse. Sekundarna pogosto nastane samo z debeljenjem primarne ali pa z nanašanjem novih plasti pod starimi. Najpomembnejši gradnik pri primarni celični steni je pektin pri sekundarni pa lignin.</div>

MKozlevcar