Wiki FKKT - User contributions [en]

KE2-seminar

2011-05-23T12:22:31Z

Maja-M:

= Biološka kemija =
[http://bio.ijs.si/~zajec/bk2/ Gradivo s predavanj.]. Username je bk2, password pa samozame25.

= Biološka kemija- seminar =

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

== Seznam seminarjev==
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;"

| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Slovenski naslov članka'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Tema'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Faktor vpliva revije'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za oddajo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za recenzijo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Datum predstavitve'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 1'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 2'''
|-
| Katja Bokalič||Neva Klančar||Razvoj raka||Prenos signalov||34,48||07.03.||10.03.||14.03.||Arah Bor||Župec Ana
|-
| Brigita Krajnc||Mateja Kožar||Mutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzija||Prenos signalov||4,336||07.03.||10.03.||14.03.||Babnik Simon||Zgonc Katja
|-
| Martin Gladovič||Miha Zadnik||GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu||Prenos signalov||6.09||07.03.||10.03.||14.03.||Bajuk Silvija||Žener Boštjan
|-
| Maja Makarovič||Tanja Lipec||Signalizacija pri hipertenziji||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bercko Urška||Zec Šemsa
|-
| Maja Dragutinović||Jerneja Korenč||Signalizacijska vloga fruktoze||Prenos signalov||9.532||14.03.||17.03.||21.03.||Bobnar Jernej||Zadnik Miha
|-
| Veronika Erjavec||Janja Sotlar||Protein kinaze in funkcije jajčnikov||Prenos signalov||4,586||14.03.||17.03.||21.03.||Bokalič Katja||Uršič Matija
|-
| David Pavlin||Maja Osenjak||Regionalna aerobna glikoliza v človeških možganih||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||17.03.||21.03.||Dragutinović Maja||Turek Bor Lucijan
|-
| Matej Kocen||Hermina Hudelja||Metabolični procesi v rakavih celicah||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||29,538||14.03.||21.03.||28.03.||Erjavec Veronika||Trafela Špela
|-
| Polona Rudolf||Daša Puh||ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Gabrovšek Primož||Tomažin Urša
|-
| Amanda Krajnc||Nastja Hrovat||Struktura in Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||3,89||18.03.||24.03.||28.03.||Gartner Blaž||Tiringer Urša
|-
| Taja Pöschl||Luka Hribernik||Nenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikov||Cikel citronske kisline||||14.03.||21.03.||28.03.||Gladović Martin||Sotlar Janja
|-
| Uroš Jazbec||Mariša Kadivec||Nepopoln TCA cikel povečuje možnost preživetja Salmonella Typhimurium||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Gombač Zala||Smole Špela
|-
| Boštjan Žener||Urša Petek||Metabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparum||Cikel citronske kisline||34,48||21.03.||28.03.||04.04.||Grčman Matjaž||Skvarča Ana
|-
| Esmira Nikočević||Blaž Gartner||Fizikalne interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis: Dokaz za metabolon||Cikel citronske kisline||4,725||21.03.||28.03.||04.04.||Hoenigsman Urša||Kožar Mateja
|-
| Bor Arah||Martin Rozman||Vpliv omega-3 maščobnih kislin na delovanje Mozganov||Katabolizem maščobnih kislin||||21.03.||28.03.||04.04.||Hrastnik Nana Ivana||Rudolf Polona
|-
| Nika Osterman||Elvisa Mejremić||Jetrne maščobne kisline, sklopljeni proteini in debelost||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hribernik Luka||Rozman Martin
|-
| Jožica Koračin||Alja Marolt||Ciljna usmerjenost oksidacije maščobnih kislin in ogljikovih hidratov – nov terapevtski poseg za ishemijo in srčni zastoj||Katabolizem maščobnih kislin||11.685||28.03.||04.04.||11.04.||Hudelja Hermina||Puh Daša
|-
| Matija Uršič||Andrej Mihevc||Fenilketonurija||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Iskra Andrej||Požes Aljaž
|-
| Ana Župec||Karin Poljanec||Vpliv folata na karcinogenezo v debelem črevesu||Katabolizem aminokislin in cikel uree||3.598||28.03.||04.04.||11.04.||Janežič Saša||Pöschl Taja
|-
| Sabina Mulej||Silvija Bajuk||Ali je cikel uree vključen v Alzheimerjevo bolezen?||Katabolizem aminokislin in cikel uree||5,101||04.04.||11.04.||18.04.||Jazbec Uroš||Poljanec Karin
|-
| Urška Bercko||Lucija Juvan||Vpliv zmanjšanja rastnega hormona na podaljšano življenjsko dobo pri pritlikavih miškah||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Jerebic Jernej||Mejremić Elvisa
|-
| Zala Gombač||Nana Ivana Hrastnik||Vpliv kofeina na Alzheimerjevo bolezen||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||2.72 ||04.04.||11.04.||18.04.||Juvan Lucija||Planinc Špela
|-
| Kim Kranjec||Šemsa Zec||Omejitve in pričakovanja fotosinteze za proizvodnjo bioenergije||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||7.82||04.04.||11.04.||18.04.||Kadivec Mariša ||Petkovšek Eva
|-
| Sarah Merlin||Eva Petkovšek||Mitohondrijske bolezni||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||03.05.||06.05.||09.05.||Klančnik Natalija||Krajnc Brigita
|-
| Klara Lombar||Natalija Klančnik||Anandamid inhibira oksidativno fosforilacijo v izoliranih jetrnih mitohondrijih||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||3,541||03.05.||06.05.||09.05.||Klančar Neva||Petek Urša
|-
| Žiga Medoš||Bor Lucijan Turek||Temeljna vloga vitamina A pri nadzoru oksidativne fosforilacije v mitohondrijski energijski homeostazi||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||6,401||03.05.||06.05.||09.05.||Kobal Lara||Per Ana
|-
| Manca Mrvar||Urša Osolnik||Avtotrofna vgradnja ogljika v oceanu (preko Calvinovega cikla)||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||ga še nima||03.05.||06.05.||09.05.||Kocen Matej||Pečar Jan
|-
| Špela Trafela||Urška Videmšek||Sladkorji v kmetijskih rastlinah||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||10,111||04.05.||09.05.||16.05.||Koračin Jožica||Pavlin David
|-
| Natalia Ložak||Jan Pečar||Spreminjanje biosinteze lipidov pripomore k odpornosti na stres in podaljšanje življenjske dobe mutiranih Caenorhabditis elegans||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Korenč Jerneja||Paščinski Mateja
|-
| Saša Janežič||Urša Hönigsman||Prenos celičnega holesterola, medcelični procesi in biosinteza steroidnih hormonov||Biosinteza lipidov||3,00||04.05.||09.05.||16.05.||Kranjec Kim||Pahor Maja
|-
| Urša Tiringer||Špela Smole||Vpliv temperature na liste obogatene s težko vodo in izotopske frakcionacije med biosintezo lipidov||Biosinteza lipidov||3.104||04.05.||09.05.||16.05.||Lakner Janja||Osterman Nika
|-
| Aljaž Požes||Matjaž Grčman||Testosteron in njegova zloraba v športu||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||3,562||09.05.||16.05.||23.05.||Lapanje Katja||Osolnik Urša
|-
| Katja Lapanje||Jernej Bobnar||Vitamini v rastlinah: prisotnost, biosinteza in antioksidativna funkcija||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||9,88||09.05.||16.05.||23.05.||Lipec Tanja||Osenjak Maja
|-
| Špela Planinc||Ana Skvarča||Biosinteza kreatina in možnosti njegove uporabe||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||4,735||09.05.||16.05.||23.05.||Lombar Klara||Nikočević Esmira
|-
| Andrej Iskra||Andraž Mavrič||Kosti: od skladišča mineralov do regulacije metabolizma||Regulacija metabolizma||6,193||09.05.||16.05.||23.05.||Ložak Natalia||Krajnc Amanda
|-
| Urša Tomažin||Maja Milovanovič||Regulacija intermediarnega metabolizma s proteinsko acetilacijo||Regulacija metabolizma||11,572||16.05.||23.05.||30.05.||Lukunič Katja||Mulej Sabina
|-
| Janja Lakner||Lara Kobal||Hitra smrt celic race, okuženih z gripo: potencialni mehanizem odpornosti gostitelja na H5N1||Regulacija metabolizma|| 26.382||16.05.||23.05.||30.05.||Makarovič Maja||Mrvar Manca
|-
| Mateja Paščinski||Jernej Jerebic||Staranje, oksidativni stres in mitohondriji||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Marolt Alja||Milovanovič Maja
|-
| Katja Zgonc||Maja Pahor||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||16.05.||23.05.||30.05.||Mavrič Andraž||Mihevc Andrej
|-
| Ana Per||Simon Babnik||Sladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||6,718||23.05.||30.05.||06.06.||Medoš Žiga||Merlini Sarah
|-
| Katja Lukunič||Primož Gabrovšek||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Videmšek Urška||Hrovat Nastja
|}

==Naloga==
* po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
* osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
* [[Ke2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
* Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

==Ocenjevanje seminarjev==
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEJTek1zMWprX2NLVFRPUlNHZy1BRHc6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.

== Mnenje o predstavitvi ==
Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dHNjZzVwcFNZU3RqSUlBMWs1UFJDcmc6MA mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Faktor vpliva==
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR COBISS-u]. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=6&sqi=2&ved=0CEUQFjAF&url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&rct=j&q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.<br>
'''Citiranje knjig:'''<br>
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.<br>
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.<br>

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.<br>
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.<br>
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:'''<br>
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.<br>
Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:<br>
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.<br>
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:<br>
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)<br>

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

'''Citiranje spletnih virov:'''<br>
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov<br>
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life<br>
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Citokrom P450

2009-12-21T22:45:29Z

Maja-M:

[[Citokrom P450|Citokromi P450]] (oznaka '''CYP''') so encimi, ki s pomočjo kisika razstrupijo kemične snovi in so najpomembnejša družina encimov med [[oksigenaza]]mi, encimi, ki katalizirajo posebne metabolične reakcije.
Poznanih je nekaj sto teh encimov, ki so jih izolirali iz različnih tkiv in jim določili osnovne lastnosti.
Najpogostejše reakcije, ki jih katalizirajo [[Citokrom P450|citokromi P450]], so [[hidroksilacija|hidroksilacije]]. Splošni tip take reakcije je zapisan z naslednjo kemijsko oksidoredukcijsko enačbo:

'''R-H + NADPH + H<sup>+</sup> + O<sub>2</sub> → R-OH + NADP<sup>+</sup> + H<sub>2</sub>O''';

R-H označuje nereaktivno vez med ogljikovim in vodikovim atomom,<br />R-OH predstavlja hidroksilirani produkt te reakcije.

Ker je molekulski kisik sorazmerno malo reaktiven substrat, ti encimi za njegovo aktivacijo potrebujejo ustrezen [[kofaktor]], ki je navadno kovinski ion.
[[Citokrom P450|Citokromi P450]] imajo prostetično skupino [[hem]], ki veže in aktivira kisik, čigar je reaktivna oblika periferni ion, FeO<sup>3+</sup>.

<h3>Lastnosti</h3>
<hr>
Reducirani encimi P450 vežejo ogljikov oksid CO; imajo močen absorpcijski vrh pri 450 nm. So izrazito obarvani (od tod tudi ime: P pomeni pigment, 450 pa valovna dolžina svetlobe, pri kateri ti pigmenti dosežejo zanje značilen absorpcijski maksimum).
<ul>
<li>Primeri kataliziranih reakcij v biokemiji
<ol>
<li>[[Hidroksilacija|Hidroksilacije]] v sintezi steroidnih hormonov (slika 1).
<li>Pretvorbe [[ksenobiotik]]ov, telesu tujih snovi kot so okoljski kancerogeni (npr. [[benzopiren]]), zdravila (npr. [[acetominofen]]) in produkti onesnaževalcev okolja (npr. poliklorirani bifenili PCB).
</ol>
</ul>
Katalitična aktivnost [[Citokrom P450|citokromov P450]] je pomembna predvsem za razstrupitev (detoksifikacijo) [[ksenobiotik]]ov. [[Hidroksilacija]] [[ksenobiotik]]ov, ki so navadno nepolarne snovi, povzroči nastanek bolj topnih produktov, ki se iz telesa lažje odstranijo. Kljub temu je v nekaterih primerih nastali produkt slednje reakcije lahko še bolj strupen od izhodne spojine; primer je [[hidroksilacija]] policikličnih aromatskih ogljikovodikov, kot je [[benzopiren]], kar povzroči nastanek bolj strupenih metabolitov, ki so kancerogeni.

Sinteza [[Citokrom P450|citokromov P450]] običajno poteka v jetrih. Sprožijo (inducirajo) jo v jetrih prisotni [[ksenobiotik]]i. Telesu tuje snovi tako pospešijo sintezo encimov, ki nadalje te snovi pretvorijo v bolj topne oblike. Ta proces izboljša učinkovitost detoksifikacije ter pospeši odstranjevanje [[ksenobiotik]]ov iz organizma.

<h3>Glej tudi</h3>
<hr>
[http://en.wikipedia.org/wiki/Cytochrome_P450 Cytochrome P450] (razlaga gesla v angleškem jeziku)<br />Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:P450cycle.svg Katalitičen cikel encima P450]<br />Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:CytP450Oxidase-1OG2.png Zgradba]<br />Slika: [http://www.nature.com/nrd/journal/v1/n5/images/nrd792-f1.gif Nekatere reakcije, ki jih katalizira encim P450]<br />Zanimivost: [http://www.nature.com/nrd/journal/v1/n5/fig_tab/nrd792_F3.html Odkritje antibiotika] (v angleščini)<br />Galerija: [http://www.people.ku.edu/~eescott/StructureGallery/index.html Strukture encimov P450 človeka in bakterij] (v angleščini)

<h3>Viri</h3>
<hr>
<ul>
<li>BOYER, F. Rodney. Temelji biokemije. Študentska založba, Ljubljana 2005.
<li>POGAČNIK, Aleš (Zasnova slovenske izdaje). Camebridgeov podatkovnik. DZS, d.d., Ljubljana 1995.
<li>BAJT, Drago. Vsevednik. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2001.

<h3>Zunanje povezave</h3>
<hr>
[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=232 Biotransformacije]<br />[http://209.85.135.132/search?q=cache:9PPc1QWZL4sJ:www.student-info.net/sis-mapa/skupina_doc/mf/knjiznica_datoteke/1232301967_seminar_detoksifikacija.doc+citokrom+p450&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a Detoksifikacija]<br />[http://www.ailab.si/bioinfo2005/prispevki/cernila.pdf Ekstrakcija genov za citokrome P450 iz genoma glive Rhizopus oryzae]<br />[http://www2.mf.uni-lj.si/~zakeljm/P450.pdf Oksigenaze]<br />[http://www.szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2009/Junij-Julij/309-314.pdf Citokromi P450, jedrni receptorji in fibrolastni rastni dejavniki]<br />[http://biochem.mefos.hr/biokemija/P16.pdf Metabolizem ksenobiotika] (v hrvaškem jeziku)

[[Category:LEX]]

Citokrom P450

2009-12-21T22:21:34Z

Maja-M:

Citokrom P450

2009-12-21T22:11:00Z

Maja-M: New page: Citokromi P450 (oznaka '''CYP''') so encimi, ki s pomočjo kisika razstrupijo kemične snovi in so najpomembnejša družina encimov med oksigenazami, encimi, ki katalizirajo posebn...

[[Citokromi P450]] (oznaka '''CYP''') so encimi, ki s pomočjo kisika razstrupijo kemične snovi in so najpomembnejša družina encimov med [[oksigenazami]], encimi, ki katalizirajo posebne metabolične reakcije.
Poznanih je nekaj sto teh encimov, ki so jih izolirali iz različnih tkiv in jim določili osnovne lastnosti.
Najpogostejše reakcije, ki jih katalizirajo [[citokromi P450]], so [[hidroksilacije]]. Splošni tip take reakcije je zapisan z naslednjo kemijsko oksidoredukcijsko enačbo:

'''R-H + NADPH + H<sup>+</sup> + O<sub>2</sub> → R-OH + NADP<sup>+</sup> + H<sub>2</sub>O''';

R-H označuje nereaktivno vez med ogljikovim in vodikovim atomom,<br />R-OH predstavlja hidroksilirani produkt te reakcije.

Ker je molekulski kisik sorazmerno malo reaktiven substrat, ti encimi za njegovo aktivacijo potrebujejo ustrezen [[kofaktor]], ki je navadno kovinski ion.
[[Citokromi P450]] imajo prostetično skupino [[hem]], ki veže in aktivira kisik, čigar je reaktivna oblika periferni ion, FeO<sup>3+</sup>.

<h3>Lastnosti</h3>
<hr>
Reducirani encimi P450 vežejo ogljikov oksid CO; imajo močen absorpcijski vrh pri 450 nm. So izrazito obarvani (od tod tudi ime: P pomeni pigment, 450 pa valovna dolžina svetlobe, pri kateri ti pigmenti dosežejo zanje značilen absorpcijski maksimum).
<ul>
<li>Primeri kataliziranih reakcij v biokemiji
<ol>
<li>[[Hidroksilacije]] v sintezi steroidnih hormonov (slika 1).
<li>Pretvorbe [[ksenobiotikov]], telesu tujih snovi kot so okoljski kancerogeni (npr. [[benzopiren]]), zdravila (npr. [[acetominofen]]) in produkti onesnaževalcev okolja (npr. poliklorirani bifenili PCB).
</ol>
</ul>
Katalitična aktivnost [[citokromov P450]] je pomembna predvsem za razstrupitev (detoksifikacijo) [[ksenobiotikov]]. [[Hidroksilacija]] [[ksenobiotikov]], ki so navadno nepolarne snovi, povzroči nastanek bolj topnih produktov, ki se iz telesa lažje odstranijo. Kljub temu je v nekaterih primerih nastali produkt slednje reakcije lahko še bolj strupen od izhodne spojine; primer je [[hidroksilacija]] policikličnih aromatskih ogljikovodikov, kot je [[benzopiren]], kar povzroči nastanek bolj strupenih metabolitov, ki so kancerogeni.

Sinteza [[citokromov P450]] običajno poteka v jetrih. Sprožijo (inducirajo) jo v jetrih prisotni [[ksenobiotiki]]. Telesu tuje snovi tako pospešijo sintezo encimov, ki nadalje te snovi pretvorijo v bolj topne oblike. Ta proces izboljša učinkovitost detoksifikacije ter pospeši odstranjevanje [[ksenobiotikov]] iz organizma.

<h3>Glej tudi</h3>
<hr>
[http://en.wikipedia.org/wiki/Cytochrome_P450 Cytochrome P450] (razlaga gesla v angleškem jeziku)<br />Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:P450cycle.svg Katalitičen cikel encima P450]<br />Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:CytP450Oxidase-1OG2.png Zgradba]<br />Slika: [http://www.nature.com/nrd/journal/v1/n5/images/nrd792-f1.gif Nekatere reakcije, ki jih katalizira encim P450]<br />Zanimivost: [http://www.nature.com/nrd/journal/v1/n5/fig_tab/nrd792_F3.html Odkritje antibiotika] (v angleščini)<br />Galerija: [http://www.people.ku.edu/~eescott/StructureGallery/index.html Strukture encimov P450 človeka in bakterij] (v angleščini)

<h3>Viri</h3>
<hr>
<ul>
<li>BOYER, F. Rodney. Temelji biokemije. Študentska založba, Ljubljana 2005.
<li>POGAČNIK, Aleš (Zasnova slovenske izdaje). Camebridgeov podatkovnik. DZS, d.d., Ljubljana 1995.
<li>BAJT, Drago. Vsevednik. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2001.

<h3>Zunanje povezave</h3>
<hr>
[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=232 Biotransformacije]<br />[http://209.85.135.132/search?q=cache:9PPc1QWZL4sJ:www.student-info.net/sis-mapa/skupina_doc/mf/knjiznica_datoteke/1232301967_seminar_detoksifikacija.doc+citokrom+p450&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a Detoksifikacija]<br />[http://www.ailab.si/bioinfo2005/prispevki/cernila.pdf Ekstrakcija genov za citokrome P450 iz genoma glive Rhizopus oryzae]<br />[http://www2.mf.uni-lj.si/~zakeljm/P450.pdf Oksigenaze]<br />[http://www.szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2009/Junij-Julij/309-314.pdf Citokromi P450, jedrni receptorji in fibrolastni rastni dejavniki]<br />[http://biochem.mefos.hr/biokemija/P16.pdf Metabolizem ksenobiotika] (v hrvaškem jeziku)

[[Category:LEX]]