<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Martina</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Martina"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Martina"/>
	<updated>2026-06-12T18:24:25Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&amp;diff=7764</id>
		<title>Kaveolin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&amp;diff=7764"/>
		<updated>2013-01-06T23:29:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Martina: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α  in kaveolin-1β .&lt;br /&gt;
Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških  in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1 (vzorci testiranja tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina). Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko pomemben za nastanek raka na dojki pri ženskah.&lt;br /&gt;
Vpliv kaveolina je opazen tudi na žilnem področju, saj manjkajoči deli kaveolina-1 kažejo različno neučinkovitost na žilni ravni, predvsem pri nepravilnem krčenju žil.                      &lt;br /&gt;
Porast kaveolina-1 v nevronih je občasno odgovorna za nastanek Alzheimerjeve bolezni, saj zavira obdelavo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta amiloida] z α-sekretazo in lahko poveča obdelavo z β-sekretazo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.amoic.hr/NOVI-BIOMARKER-ZA-RAK-PROSTATE-/1020.aspx&lt;br /&gt;
http://amsdottorato.cib.unibo.it/253/1/tesiBaiocchi.pdf&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?id=1135&lt;br /&gt;
http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Martina</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&amp;diff=7763</id>
		<title>Kaveolin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&amp;diff=7763"/>
		<updated>2013-01-06T23:28:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Martina: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;br /&gt;
Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α  in kaveolin-1β .&lt;br /&gt;
Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.&lt;br /&gt;
Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških  in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1 (vzorci testiranja tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina). Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko pomemben za nastanek raka na dojki pri ženskah.&lt;br /&gt;
Vpliv kaveolina je opazen tudi na žilnem področju, saj manjkajoči deli kaveolina-1 kažejo različno neučinkovitost na žilni ravni, predvsem pri nepravilnem krčenju žil.                      &lt;br /&gt;
Porast kaveolina-1 v nevronih je občasno odgovorna za nastanek Alzheimerjeve bolezni, saj zavira obdelavo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta amiloida] z α-sekretazo in lahko poveča obdelavo z β-sekretazo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.amoic.hr/NOVI-BIOMARKER-ZA-RAK-PROSTATE-/1020.aspx&lt;br /&gt;
http://amsdottorato.cib.unibo.it/253/1/tesiBaiocchi.pdf&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?id=1135&lt;br /&gt;
http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Martina</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&amp;diff=7762</id>
		<title>Kaveolin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&amp;diff=7762"/>
		<updated>2013-01-06T23:28:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Martina: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;KAVEOLIN&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α  in kaveolin-1β .&lt;br /&gt;
Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.&lt;br /&gt;
Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških  in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1 (vzorci testiranja tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina). Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko pomemben za nastanek raka na dojki pri ženskah.&lt;br /&gt;
Vpliv kaveolina je opazen tudi na žilnem področju, saj manjkajoči deli kaveolina-1 kažejo različno neučinkovitost na žilni ravni, predvsem pri nepravilnem krčenju žil.                      &lt;br /&gt;
Porast kaveolina-1 v nevronih je občasno odgovorna za nastanek Alzheimerjeve bolezni, saj zavira obdelavo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta amiloida] z α-sekretazo in lahko poveča obdelavo z β-sekretazo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.amoic.hr/NOVI-BIOMARKER-ZA-RAK-PROSTATE-/1020.aspx&lt;br /&gt;
http://amsdottorato.cib.unibo.it/253/1/tesiBaiocchi.pdf&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?id=1135&lt;br /&gt;
http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Martina</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&amp;diff=7761</id>
		<title>Kaveolin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&amp;diff=7761"/>
		<updated>2013-01-06T23:27:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Martina: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;KAVEOLIN&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delo...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;KAVEOLIN&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α  in kaveolin-1β .&lt;br /&gt;
Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.&lt;br /&gt;
Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških  in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1 (vzorci testiranja tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina). Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko pomemben za nastanek raka na dojki pri ženskah.&lt;br /&gt;
Vpliv kaveolina je opazen tudi na žilnem področju, saj manjkajoči deli kaveolina-1 kažejo različno neučinkovitost na žilni ravni, predvsem pri nepravilnem krčenju žil.                      &lt;br /&gt;
Porast kaveolina-1 v nevronih je občasno odgovorna za nastanek Alzheimerjeve bolezni, saj zavira obdelavo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta amiloida] z α-sekretazo in lahko poveča obdelavo z β-sekretazo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.amoic.hr/NOVI-BIOMARKER-ZA-RAK-PROSTATE-/1020.aspx&lt;br /&gt;
http://amsdottorato.cib.unibo.it/253/1/tesiBaiocchi.pdf&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?id=1135&lt;br /&gt;
http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[ategory:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Martina</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Help:Editing&amp;diff=7759</id>
		<title>Help:Editing</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Help:Editing&amp;diff=7759"/>
		<updated>2013-01-06T23:21:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Martina: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Rifampicin ali rifampin je bakterijski [http://sl.wikipedia.org/wiki/Antibiotik antibiotik] skupine rifamicin. Okrajšamo ga lahko s kraticami R, RMP, RD, RA, RF ali RIF. Molekula rifampicina je zgrajena iz  triinštiridesetih atomov ogljika,štirih atomov dušika, dvanajstih atomov kisika in oseminpetdesetih atomov vodika (C43H58N4O12).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova naloga je da zavira DNA oz. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Regulacija_genskega_izra%C5%BEanja RNA –polimerazo] v bakterijskih celicah, tako da prepreči transkripcijo mRNA ter  naknadni prevod na beljakovine. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uveden je bil leta 1967, kot dodatek pri zdravljenju, meningitisa ter gobavosti. Učinkuje pa tudi proti virusu vakcinija. Rifampicin je potrebno vedni uporabljati v kombinaciji z drugimi antibiotiki, saj se odpornost na rifampicin razvije hitreje kot pri drugih antibiotikih.&lt;br /&gt;
Je induktor jetrnih encimov citokroma. Povzroča številne interakcije z drugimi zdravili.&lt;br /&gt;
Polet pozitivnih učinkov ima jemanje tega antibiotika določene nezaželene  učinke kot so: zvišana telesna temperatura, prebavne motnje, izpuščaje, težave z dihanjem, v hujših primerih odpoved jeter, vročina in glavoboli.&lt;br /&gt;
Rifampicin tudi povzroči, da nekatere telesne tekočine kot so urin in solze postanejo oranžno rdeče barve.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Slikovno gradivo:&lt;br /&gt;
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Rifampicin.svg&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Rifampicin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Literatura:&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Rifampicin&lt;br /&gt;
http://www.medic8.com/medicines/Rifampicin.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Martina</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Help:Editing&amp;diff=7758</id>
		<title>Help:Editing</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Help:Editing&amp;diff=7758"/>
		<updated>2013-01-06T23:08:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Martina: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Rifampicin ali rifampin je bakterijski [http://sl.wikipedia.org/wiki/Antibiotik antibiotik] skupine rifamicin. Okrajšamo ga lahko s kraticami R, RMP, RD, RA, RF ali RIF. Molekula rifampicina je zgrajena iz  triinštiridesetih atomov ogljika,štirih atomov dušika, dvanajstih atomov kisika in oseminpetdesetih atomov vodika (C43H58N4O12).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova naloga je da zavira DNA oz. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Regulacija_genskega_izra%C5%BEanja RNA –polimerazo] v bakterijskih celicah, tako da prepreči transkripcijo mRNA ter  naknadni prevod na beljakovine. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uveden je bil leta 1967, kot dodatek pri zdravljenju, meningitisa ter gobavosti. Učinkuje pa tudi proti virusu vakcinija. Rifampicin je potrebno vedni uporabljati v kombinaciji z drugimi antibiotiki, saj se odpornost na rifampicin razvije hitreje kot pri drugih antibiotikih.&lt;br /&gt;
Je induktor jetrnih encimov citokroma. Povzroča številne interakcije z drugimi zdravili.&lt;br /&gt;
Polet pozitivnih učinkov ima jemanje tega antibiotika določene nezaželene  učinke kot so: zvišana telesna temperatura, prebavne motnje, izpuščaje, težave z dihanjem, v hujših primerih odpoved jeter, vročina in glavoboli.&lt;br /&gt;
Rifampicin tudi povzroči, da nekatere telesne tekočine kot so urin in solze postanejo oranžno rdeče barve.&lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta amiloid]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Slikovno gradivo:&lt;br /&gt;
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Rifampicin.svg&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Rifampicin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Literatura:&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Rifampicin&lt;br /&gt;
http://www.medic8.com/medicines/Rifampicin.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Martina</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Help:Editing&amp;diff=7757</id>
		<title>Help:Editing</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Help:Editing&amp;diff=7757"/>
		<updated>2013-01-06T23:07:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Martina: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Rifampicin ali rifampin je bakterijski [http://sl.wikipedia.org/wiki/Antibiotik antibiotik] skupine rifamicin. Okrajšamo ga lahko s kraticami R, RMP, RD, RA, RF ali RIF. Molekula rifampicina je zgrajena iz  triinštiridesetih atomov ogljika,štirih atomov dušika, dvanajstih atomov kisika in oseminpetdesetih atomov vodika (C43H58N4O12).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova naloga je da zavira DNA oz. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Regulacija_genskega_izra%C5%BEanja RNA –polimerazo] v bakterijskih celicah, tako da prepreči transkripcijo mRNA ter  naknadni prevod na beljakovine. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uveden je bil leta 1967, kot dodatek pri zdravljenju, meningitisa ter gobavosti. Učinkuje pa tudi proti virusu vakcinija. Rifampicin je potrebno vedni uporabljati v kombinaciji z drugimi antibiotiki, saj se odpornost na rifampicin razvije hitreje kot pri drugih antibiotikih.&lt;br /&gt;
Je induktor jetrnih encimov citokroma. Povzroča številne interakcije z drugimi zdravili.&lt;br /&gt;
Polet pozitivnih učinkov ima jemanje tega antibiotika določene nezaželene  učinke kot so: zvišana telesna temperatura, prebavne motnje, izpuščaje, težave z dihanjem, v hujših primerih odpoved jeter, vročina in glavoboli.&lt;br /&gt;
Rifampicin tudi povzroči, da nekatere telesne tekočine kot so urin in solze postanejo oranžno rdeče barve.&lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Slikovno gradivo:&lt;br /&gt;
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Rifampicin.svg&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Rifampicin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Literatura:&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Rifampicin&lt;br /&gt;
http://www.medic8.com/medicines/Rifampicin.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Martina</name></author>
	</entry>
</feed>