<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Melita+Velikonja</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Melita+Velikonja"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Melita_Velikonja"/>
	<updated>2026-04-07T07:29:22Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Globulini&amp;diff=4780</id>
		<title>Globulini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Globulini&amp;diff=4780"/>
		<updated>2010-12-12T19:40:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Melita Velikonja: New page: ==Globulini== (novolatinsko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;globulus&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; – okrogel, zaokrožen)  &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Globulini&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; so beljakovine iz skupine globularnih ali kroglastih beljakovin.  Poznamo jih več vrst:  - serumski gl...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Globulini==&lt;br /&gt;
(novolatinsko &#039;&#039;&#039;globulus&#039;&#039;&#039; – okrogel, zaokrožen)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Globulini&#039;&#039;&#039; so beljakovine iz skupine globularnih ali kroglastih beljakovin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo jih več vrst:&lt;br /&gt;
 - serumski globulini(v krvnem serumu)&lt;br /&gt;
 - celični globulini(v tkivih)&lt;br /&gt;
 - laktoglobulini(v mleku)&lt;br /&gt;
 - ovaloglobulini(v jajcih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Globuline v krvi delimo na štiri vrste glede na njihovo gibanje v električnem polju (glede na elektroforezo):&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-  &#039;&#039;&#039;alfaglobulini = α1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Proteini v α1 globulinski frakciji so najbolj negativno nabiti in se zato gibljejo najhitreje. V tej frakciji se nahaja tudi lipoprotein HDL.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-  &#039;&#039;&#039;alfaglobulini = α2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V α2 globulinski frakciji najdemo med ostalimi proteini tudi haptoglobin, ki veže in prenaša sproščen hemoglobin s krvjo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-  &#039;&#039;&#039;betaglobulini = β&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V β globulinski frakciji najdemo poleg ostalih beljakovin tudi transferin, ki veže in prenaša železo v krvi, poleg tega pa tudi fibrinogen in lipoprotein LDL.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-  &#039;&#039;&#039;gamaglobulini = γ&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V γ globulinski frakciji prevladujejo imunoglobulini. So najmanj negativno nabiti, nekateri celo tako, da se vračajo k negativno nabiti elektrodi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Večina alfaglobulinov in betaglobulinov se sintetizira v jetrih, gamaglobuline pa proizvajajo limfociti in plazma celice v limfnem tkivu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Funkcija serumskih globulinov v človeškem telesu zajema specifične transportne naloge, kot je prenašanje bakra, maščob, tiroksina in železa, posebna skupina gamaglobulinov, imunoglobulini, pa delujejo kot protitelesa.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Lastnosti==&lt;br /&gt;
Lastnosti globulinov:&lt;br /&gt;
 - so rahlo kisli,&lt;br /&gt;
 - se ne topijo v vodi, topijo pa se v raztopinah nevtralnih soli (npr. 5% NaCl(aq)) → evglobulini,&lt;br /&gt;
 - reverzibilno jih lahko oborimo z raztopino amonijevega sulfata (VI),&lt;br /&gt;
 - so najbolj razširjena skupina proteinov (beljakovin),&lt;br /&gt;
 - so sestavni del rezervnih beljakovin stročnic in žitaric.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri==&lt;br /&gt;
W. Schröter, K.-H. Lautenschläger, H. Bibrack, A. Schnabel. ([1990] 1993). KEMIJA, Splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
T. Kos, B. Pivk. 2009. Klinična kemija in biokemija II. Celovec: Mohorjeva založba.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Editor: Thomas M. Devlin, Ph. D. 1992. Textbook of biochemistry: With clinical correlations (Third edition). New York.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.drkaslow.com/html/proteins_-_albumin__globulins_.html]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.zbirka.si/globulin/]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.spletnislovar.com/globulin/]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Melita Velikonja</name></author>
	</entry>
</feed>