Wiki FKKT - User contributions [en]

BCoated

2026-05-13T06:45:52Z

Meta Smrečnik:

==Uvod==
Projekt BCoated, ki ga je razvila ekipa Wageningen University & Research v okviru tekmovanja iGEM 2025, predstavlja interdisciplinaren pristop k razvoju trajnostnih in modularnih prevlek za semena na osnovi bakterijske celuloze. Projekt združuje principe sintetične biologije, mikrobiologije, materialnih znanosti in bioprocesnega inženirstva z namenom razvoja okolju prijazne alternative obstoječim prevlekam za semena, ki pogosto vsebujejo sintetične polimere in prispevajo k mikroplastičnemu onesnaževanju. Raziskovalci so želeli razviti popolnoma biorazgradljiv sistem, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi različnim kmetijskim potrebam ter vanj vključiti funkcionalne proteine, pesticide ali regulatorne molekule za zaščito rastlin pred abiotskimi in biotskimi stresnimi dejavniki.
==Opis projekta==
Projekt izhaja iz problema vse večjih pritiskov na globalno kmetijstvo. Kmetijstvo zagotavlja približno 90 % vseh prehranskih kalorij za človeško populacijo, vendar se pridelki vse pogosteje soočajo s kombinacijo abiotskih in biotskih stresnih dejavnikov. Med abiotske stresorje sodijo suša, slanost tal in visoke temperature, med biotske pa glivični patogeni, insekti in parazitske rastline. Posebej občutljivo obdobje je faza kalitve semen, saj lahko že zgodnje poškodbe ali zaviranje kalitve pomembno zmanjšajo pridelek. Obstoječe prevleke za semena sicer omogočajo dostavo pesticidov, herbicidov ali drugih aktivnih spojin neposredno v mikrookolje semena, vendar imajo številne omejitve. Večina trenutnih sistemov temelji na sintetičnih polimerih, ki se slabo razgrajujejo in prispevajo k onesnaževanju z mikroplastiko. Poleg tega komercialne prevleke pogosto niso modularne in jih je težko prilagoditi specifičnim agronomskim potrebam. Evropska zakonodaja REACH bo v prihodnjih letih dodatno omejila uporabo mikroplastike v kmetijskih proizvodih, kar povečuje potrebo po novih materialih za prevleke semen.

Kot rešitev so raziskovalci izbrali bakterijsko celulozo (BC), ki jo producirajo bakterije rodov Gluconacetobacter in Komagataeibacter. Bakterijska celuloza je mreža linearnih β-1,4 povezanih D-glukopiranoznih enot in ima v primerjavi z rastlinsko celulozo številne prednosti. Je zelo čista, saj ne vsebuje lignina, hemiceluloze ali pektina, hkrati pa ima visoko mehansko trdnost, poroznost in sposobnost zadrževanja vode. Zaradi številnih hidroksilnih skupin jo je mogoče enostavno funkcionalizirati z dodatnimi molekulami ali proteini. Projekt BCoated je želel izkoristiti prav to prilagodljivost materiala ter z uporabo sintetične biologije ustvariti platformo za razvoj prilagodljivih prevlek z različnimi funkcionalnostmi. Namesto klasične kemijske modifikacije so se raziskovalci osredotočili na encimske in biološke metode funkcionalizacije, saj so želeli ohraniti trajnostni značaj sistema.

Celoten projekt je bil razdeljen na tri glavne sklope: funkcionalizacijo bakterijske celuloze, razvoj produkcijske platforme in uporabo BC kot prevleke za semena. V sklopu funkcionalizacije so raziskovalci razvijali metode za spreminjanje lastnosti BC, kot so poroznost, sposobnost zadrževanja vode in biorazgradljivost. Pomemben del tega sklopa je bila tudi izdelava zbirke bioloških gradnikov oziroma »part collection«, ki vključuje proteine z domenami za vezavo celuloze (CBD). Te domene omogočajo stabilno sidranje proteinov na BC matriks in s tem ustvarjanje funkcionalnih biomaterialov. Proteini so bili producirani v kvasovki Saccharomyces cerevisiae, ki je bila zasnovana tako, da proteine izloča neposredno v gojišče. Tako se proteini med samo biosintezo BC vgradijo v nastajajoči material.

V okviru produkcijske platforme je ekipa razvila ko-kulturni sistem med bakterijo Komagataeibacter sucrofermentans in S. cerevisiae. Cilj konzorcija je bil povečati donos bakterijske celuloze in hkrati omogočiti njeno funkcionalizacijo. Sistem temelji na metabolnem sodelovanju med obema organizmoma. K. sucrofermentans proizvaja BC iz glukoze, pri čemer nastaja acetat kot stranski produkt. Acetat lahko pri višjih koncentracijah zavira rast bakterije, zato so raziskovalci uporabili inženirano kvasovko, ki acetat porablja in s tem preprečuje zakisanje gojišča. Po drugi strani pa kvasovka proizvaja etanol, ki ga bakterija uporabi v elektronski transportni verigi za dodatno produkcijo ATP, kar poveča proizvodnjo BC.
Ker je bila za delovanje sistema ključna ustrezna koncentracija etanola, so raziskovalci razvili tudi sintetično homeostazno vezje za njegovo regulacijo. Če koncentracija etanola postane previsoka, začne zavirati rast bakterije K. sucrofermentans in zmanjševati donos BC. Zato so v kvasovki zasnovali negativno povratno zanko, ki temelji na etanolno inducibilnem promotorju. Ko koncentracija etanola preseže določen prag, promotor sproži izražanje proteaze pTEV+, ki razgradi ključni encim glikolize PGK1. Posledično se zmanjša fermentativna aktivnost kvasovke in produkcija etanola upade. Ko koncentracija etanola ponovno pade, se sistem deaktivira in fermentacija se nadaljuje. Takšna regulacija omogoča stabilnejše delovanje mikrobnega konzorcija in optimizacijo proizvodnje BC. Poleg eksperimentalnega dela so raziskovalci razvili tudi matematične modele za simulacijo dinamike konzorcija in delovanja homeostaznega vezja.

Velik tehnični izziv projekta je predstavljala tudi genetska manipulacija bakterije K. sucrofermentans, saj je ta organizem znan po težavni transformaciji. Ekipa je zato razvila uspešen protokol za transformacijo bakterije in vanjo vstavila heterologne gene za modulacijo lastnosti BC. Med njimi sta gena bslA iz Bacillus subtilis in sintetični gen crdS. Gen bslA vpliva na površinsko morfologijo bakterijske celuloze ter poveča njeno mehansko stabilnost, medtem ko crdS spodbuja nastanek kurdulan-celuloznega nanokompozita in zmanjšuje kristaliničnost BC. Poleg tega so raziskovalci testirali inducibilni sistem hpdR/PhpdH, ki omogoča regulacijo izražanja genov z uporabo levulinske kisline kot induktorja.
Glavni del projekta je bila tudi aplikacija BC kot dejanske prevleke za semena. Raziskovalci so uporabili pristop in situ prevleke, pri katerem bakterije neposredno na površini semena proizvajajo bakterijsko celulozo. Kot modelni pridelek so izbrali Sorghum bicolor, ki je pomembna kulturna rastlina v sušnih območjih in je občutljiva na številne škodljivce. Semena so najprej sterilizirali in mehansko skarificirali, nato pa jih prevlekli s polidopaminom, ki omogoča boljšo adhezijo bakterij na površino semena. Po inokulaciji z bakterijo K. sucrofermentans se je okoli semena oblikoval BC matriks, ki je služil kot nosilec funkcionalnih molekul.

Projekt je vključeval tudi dva konkretna primera uporabe sistema. Prvi primer je bil razvoj biološkega pesticida proti žuželkam iz reda Coleoptera. Namesto sintetičnih pesticidov so raziskovalci uporabili toksin Cry3Aa iz bakterije Bacillus thuringiensis, ki specifično deluje proti hroščem. Toksin so združili z domeno za vezavo celuloze cipA, kar je omogočilo njegovo stabilno pritrditev na BC. V bioloških testih z mokarji so pokazali, da sistem povzroča pomembno zmanjšanje hranjenja in telesne mase žuželk, čeprav smrtnost ni bila zelo visoka. To kaže, da lahko BC prevleka učinkovito zaščiti seme že s preprečevanjem hranjenja škodljivcev. Pomembna prednost sistema je tudi visoka selektivnost toksina Cry3Aa, saj ta deluje predvsem na specifične receptorje pri Coleoptera in ne predstavlja večjega tveganja za sesalce ali večino drugih organizmov.
Drugi primer uporabe je bil usmerjen proti parazitski rastlini Striga hermonthica, ki predstavlja resen problem pri pridelavi žit v podsaharski Afriki. Raziskovalci so uporabili spojino X, ki zavira kalitev semen Strige. Ključni problem pri uporabi takšnih spojin je njihova hitra razgradnja in razredčenje v tleh. BC prevleka je v tem primeru delovala kot sistem za počasno sproščanje, ki spojino lokalizirano sprošča neposredno v rizosfero semena. Učinkovitost sproščanja so preverili z uporabo avksotrofnega seva E. coli, ki za rast potrebuje spojino X. Rezultati so pokazali, da BC učinkovito zadržuje in postopno sprošča biološko aktivne koncentracije spojine.

Pomemben vidik projekta je bila tudi integracija družbenih in podjetniških komponent. Ekipa je sodelovala s kmeti, proizvajalci bakterijske celuloze, strokovnjaki za regulativo, materialnimi znanstveniki in predstavniki semenske industrije. Povratne informacije deležnikov so pomembno vplivale na izbiro organizmov, načrtovanje bioreaktorskega sistema in izbiro potencialnih aplikacij. Poleg tega je ekipa razvila tudi poslovni model ter analizirala možnosti komercializacije tehnologije.
==Zaključek==
Projekt BCoated tako predstavlja celovit primer sodobnega pristopa sintetične biologije k reševanju problemov trajnostnega kmetijstva. Njegova glavna inovacija je modularna platforma, ki omogoča kombinacijo biorazgradljivega materiala, programabilnih bioloških funkcij in kontroliranega sproščanja aktivnih spojin. Raziskovalci vidijo velik potencial sistema ne le pri zaščiti semen, temveč tudi v širši uporabi bakterijske celuloze kot funkcionalnega biomateriala v drugih biotehnoloških aplikacijah.

vir: https://2025.igem.wiki/wageningenur/description/index.html "

BCoated

2026-05-13T06:37:53Z

Meta Smrečnik: Created page with "===Uvod=== Projekt BCoated, ki ga je razvila ekipa Wageningen University & Research v okviru tekmovanja iGEM 2025, predstavlja interdisciplinaren pristop k razvoju trajnostnih in modularnih prevlek za semena na osnovi bakterijske celuloze. Projekt združuje principe sintetične biologije, mikrobiologije, materialnih znanosti in bioprocesnega inženirstva z namenom razvoja okolju prijazne alternative obstoječim prevlekam za semena, ki pogosto vsebujejo sintetične polime..."

===Uvod===
Projekt BCoated, ki ga je razvila ekipa Wageningen University & Research v okviru tekmovanja iGEM 2025, predstavlja interdisciplinaren pristop k razvoju trajnostnih in modularnih prevlek za semena na osnovi bakterijske celuloze. Projekt združuje principe sintetične biologije, mikrobiologije, materialnih znanosti in bioprocesnega inženirstva z namenom razvoja okolju prijazne alternative obstoječim prevlekam za semena, ki pogosto vsebujejo sintetične polimere in prispevajo k mikroplastičnemu onesnaževanju. Raziskovalci so želeli razviti popolnoma biorazgradljiv sistem, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi različnim kmetijskim potrebam ter vanj vključiti funkcionalne proteine, pesticide ali regulatorne molekule za zaščito rastlin pred abiotskimi in biotskimi stresnimi dejavniki.
==Opis projekta==
Projekt izhaja iz problema vse večjih pritiskov na globalno kmetijstvo. Kmetijstvo zagotavlja približno 90 % vseh prehranskih kalorij za človeško populacijo, vendar se pridelki vse pogosteje soočajo s kombinacijo abiotskih in biotskih stresnih dejavnikov. Med abiotske stresorje sodijo suša, slanost tal in visoke temperature, med biotske pa glivični patogeni, insekti in parazitske rastline. Posebej občutljivo obdobje je faza kalitve semen, saj lahko že zgodnje poškodbe ali zaviranje kalitve pomembno zmanjšajo pridelek. Obstoječe prevleke za semena sicer omogočajo dostavo pesticidov, herbicidov ali drugih aktivnih spojin neposredno v mikrookolje semena, vendar imajo številne omejitve. Večina trenutnih sistemov temelji na sintetičnih polimerih, ki se slabo razgrajujejo in prispevajo k onesnaževanju z mikroplastiko. Poleg tega komercialne prevleke pogosto niso modularne in jih je težko prilagoditi specifičnim agronomskim potrebam. Evropska zakonodaja REACH bo v prihodnjih letih dodatno omejila uporabo mikroplastike v kmetijskih proizvodih, kar povečuje potrebo po novih materialih za prevleke semen.

Kot rešitev so raziskovalci izbrali bakterijsko celulozo (BC), ki jo producirajo bakterije rodov Gluconacetobacter in Komagataeibacter. Bakterijska celuloza je mreža linearnih β-1,4 povezanih D-glukopiranoznih enot in ima v primerjavi z rastlinsko celulozo številne prednosti. Je zelo čista, saj ne vsebuje lignina, hemiceluloze ali pektina, hkrati pa ima visoko mehansko trdnost, poroznost in sposobnost zadrževanja vode. Zaradi številnih hidroksilnih skupin jo je mogoče enostavno funkcionalizirati z dodatnimi molekulami ali proteini. Projekt BCoated je želel izkoristiti prav to prilagodljivost materiala ter z uporabo sintetične biologije ustvariti platformo za razvoj prilagodljivih prevlek z različnimi funkcionalnostmi. Namesto klasične kemijske modifikacije so se raziskovalci osredotočili na encimske in biološke metode funkcionalizacije, saj so želeli ohraniti trajnostni značaj sistema.

Celoten projekt je bil razdeljen na tri glavne sklope: funkcionalizacijo bakterijske celuloze, razvoj produkcijske platforme in uporabo BC kot prevleke za semena. V sklopu funkcionalizacije so raziskovalci razvijali metode za spreminjanje lastnosti BC, kot so poroznost, sposobnost zadrževanja vode in biorazgradljivost. Pomemben del tega sklopa je bila tudi izdelava zbirke bioloških gradnikov oziroma »part collection«, ki vključuje proteine z domenami za vezavo celuloze (CBD). Te domene omogočajo stabilno sidranje proteinov na BC matriks in s tem ustvarjanje funkcionalnih biomaterialov. Proteini so bili producirani v kvasovki Saccharomyces cerevisiae, ki je bila zasnovana tako, da proteine izloča neposredno v gojišče. Tako se proteini med samo biosintezo BC vgradijo v nastajajoči material.
V okviru produkcijske platforme je ekipa razvila ko-kulturni sistem med bakterijo Komagataeibacter sucrofermentans in S. cerevisiae. Cilj konzorcija je bil povečati donos bakterijske celuloze in hkrati omogočiti njeno funkcionalizacijo. Sistem temelji na metabolnem sodelovanju med obema organizmoma. K. sucrofermentans proizvaja BC iz glukoze, pri čemer nastaja acetat kot stranski produkt. Acetat lahko pri višjih koncentracijah zavira rast bakterije, zato so raziskovalci uporabili inženirano kvasovko, ki acetat porablja in s tem preprečuje zakisanje gojišča. Po drugi strani pa kvasovka proizvaja etanol, ki ga bakterija uporabi v elektronski transportni verigi za dodatno produkcijo ATP, kar poveča proizvodnjo BC.
Ker je bila za delovanje sistema ključna ustrezna koncentracija etanola, so raziskovalci razvili tudi sintetično homeostazno vezje za njegovo regulacijo. Če koncentracija etanola postane previsoka, začne zavirati rast bakterije K. sucrofermentans in zmanjševati donos BC. Zato so v kvasovki zasnovali negativno povratno zanko, ki temelji na etanolno inducibilnem promotorju. Ko koncentracija etanola preseže določen prag, promotor sproži izražanje proteaze pTEV+, ki razgradi ključni encim glikolize PGK1. Posledično se zmanjša fermentativna aktivnost kvasovke in produkcija etanola upade. Ko koncentracija etanola ponovno pade, se sistem deaktivira in fermentacija se nadaljuje. Takšna regulacija omogoča stabilnejše delovanje mikrobnega konzorcija in optimizacijo proizvodnje BC. Poleg eksperimentalnega dela so raziskovalci razvili tudi matematične modele za simulacijo dinamike konzorcija in delovanja homeostaznega vezja.
Velik tehnični izziv projekta je predstavljala tudi genetska manipulacija bakterije K. sucrofermentans, saj je ta organizem znan po težavni transformaciji. Ekipa je zato razvila uspešen protokol za transformacijo bakterije in vanjo vstavila heterologne gene za modulacijo lastnosti BC. Med njimi sta gena bslA iz Bacillus subtilis in sintetični gen crdS. Gen bslA vpliva na površinsko morfologijo bakterijske celuloze ter poveča njeno mehansko stabilnost, medtem ko crdS spodbuja nastanek kurdulan-celuloznega nanokompozita in zmanjšuje kristaliničnost BC. Poleg tega so raziskovalci testirali inducibilni sistem hpdR/PhpdH, ki omogoča regulacijo izražanja genov z uporabo levulinske kisline kot induktorja.
Glavni del projekta je bila tudi aplikacija BC kot dejanske prevleke za semena. Raziskovalci so uporabili pristop in situ prevleke, pri katerem bakterije neposredno na površini semena proizvajajo bakterijsko celulozo. Kot modelni pridelek so izbrali Sorghum bicolor, ki je pomembna kulturna rastlina v sušnih območjih in je občutljiva na številne škodljivce. Semena so najprej sterilizirali in mehansko skarificirali, nato pa jih prevlekli s polidopaminom, ki omogoča boljšo adhezijo bakterij na površino semena. Po inokulaciji z bakterijo K. sucrofermentans se je okoli semena oblikoval BC matriks, ki je služil kot nosilec funkcionalnih molekul.
Projekt je vključeval tudi dva konkretna primera uporabe sistema. Prvi primer je bil razvoj biološkega pesticida proti žuželkam iz reda Coleoptera. Namesto sintetičnih pesticidov so raziskovalci uporabili toksin Cry3Aa iz bakterije Bacillus thuringiensis, ki specifično deluje proti hroščem. Toksin so združili z domeno za vezavo celuloze cipA, kar je omogočilo njegovo stabilno pritrditev na BC. V bioloških testih z mokarji so pokazali, da sistem povzroča pomembno zmanjšanje hranjenja in telesne mase žuželk, čeprav smrtnost ni bila zelo visoka. To kaže, da lahko BC prevleka učinkovito zaščiti seme že s preprečevanjem hranjenja škodljivcev. Pomembna prednost sistema je tudi visoka selektivnost toksina Cry3Aa, saj ta deluje predvsem na specifične receptorje pri Coleoptera in ne predstavlja večjega tveganja za sesalce ali večino drugih organizmov.
Drugi primer uporabe je bil usmerjen proti parazitski rastlini Striga hermonthica, ki predstavlja resen problem pri pridelavi žit v podsaharski Afriki. Raziskovalci so uporabili spojino X, ki zavira kalitev semen Strige. Ključni problem pri uporabi takšnih spojin je njihova hitra razgradnja in razredčenje v tleh. BC prevleka je v tem primeru delovala kot sistem za počasno sproščanje, ki spojino lokalizirano sprošča neposredno v rizosfero semena. Učinkovitost sproščanja so preverili z uporabo avksotrofnega seva E. coli, ki za rast potrebuje spojino X. Rezultati so pokazali, da BC učinkovito zadržuje in postopno sprošča biološko aktivne koncentracije spojine.
Pomemben vidik projekta je bila tudi integracija družbenih in podjetniških komponent. Ekipa je sodelovala s kmeti, proizvajalci bakterijske celuloze, strokovnjaki za regulativo, materialnimi znanstveniki in predstavniki semenske industrije. Povratne informacije deležnikov so pomembno vplivale na izbiro organizmov, načrtovanje bioreaktorskega sistema in izbiro potencialnih aplikacij. Poleg tega je ekipa razvila tudi poslovni model ter analizirala možnosti komercializacije tehnologije.
Projekt BCoated tako predstavlja celovit primer sodobnega pristopa sintetične biologije k reševanju problemov trajnostnega kmetijstva. Njegova glavna inovacija je modularna platforma, ki omogoča kombinacijo biorazgradljivega materiala, programabilnih bioloških funkcij in kontroliranega sproščanja aktivnih spojin. Raziskovalci vidijo velik potencial sistema ne le pri zaščiti semen, temveč tudi v širši uporabi bakterijske celuloze kot funkcionalnega biomateriala v drugih biotehnoloških aplikacijah.

vir: https://2025.igem.wiki/wageningenur/description/index.html "

Seminarji SB 2025/26

2026-05-13T06:34:55Z

Meta Smrečnik:

V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme:

RAZISKOVALNI ČLANKI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) 
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzor_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov] (Vanja Vogrič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Komunikacije_na_podlagi_RNA_v_heterogenih_populacijah_mimetičnih_celic Komunikacije na podlagi RNA v heterogenih populacijah mimetičnih celic] (Marcel Tušek)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Drtovanje_oscilatorjev_proteinov_na_membrani_vodenih_s_%C5%A1umom_v_%C5%BEivih_celicah Načrtovanje oscilatorjev proteinov na membrani vodenih s šumom v živih celicah] (Varvara Titova)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Samoinducibilno_molekulsko_stikalo_za_biosintezo_hialuronske_kisline_z_nizko_molekulsko_maso Samoinducibilno molekulsko stikalo za biosintezo hialuronske kisline z nizko molekulsko maso] (Nejc Horvat)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reprogramiranje_metabolizma_bakterije_E.coli_za_fiksacijo_CO₂ Reprogramiranje metabolizma bakterije E. coli za fiksacijo CO₂] (Ana Kastelic)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Organokataliziran_nastanek_protocelic_od_spodaj_navzgor Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj navzgor] (Maruša Kristan)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Programabilen_ribocim_za_prenos_signala_RNA Programabilen ribocim za prenos signala RNA] (Klemen Klopčič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo] (Lea Jarm)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Preoblikovanje_centralnega_metabolizma_pri_Komagataella_phaffii_za_učinkovito_sintezo_D-manoze Preoblikovanje centralnega metabolizma pri Komagataella phaffii za učinkovito sintezo D-manoze] (Špela Auer)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Medvrstni_prenos_kromosomov_v_kvasovkah_vodi_do_izboljšanja_fenotipa_in_raznolikih_transkripcijskih_odzivov Medvrstni prenos kromosomov v kvasovkah vodi do izboljšanja fenotipa in raznolikih transkripcijskih odzivov] (Anja Novak)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Logično_vezje_IN,_ki_vključuje_sistem_CRISPR/Cas9_in_HCR_za_natančno_detekcijo_ctDNA Logično vezje IN, ki vključuje sistem CRISPR/Cas9 in HCR za natančno detekcijo ctDNA] (Tiara Pšeničnik)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ekspresijska_kaseta_za_sintezo_heterolognih_proteinov_v_Y._lipolytica Ekspresijska kaseta za sintezo heterolognih proteinov v Y. lipolytica] (Tonja Oman Sušnik)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uravnavanje_evolucijskega_potenciala_s_številom_kopij_plazmida_in_regulatorno_arhitekturo Uravnavanje evolucijskega potenciala s številom kopij plazmida in regulatorno arhitekturo] (Neža Pezo Zupančič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_sestave_gojišča_na_delovanje_vezja_na_osnovi_izločevalnega_sistema_tipa_III Vpliv sestave gojišča na delovanje vezja na osnovi izločevalnega sistema tipa III] (Jana Bregar)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Bakterijski_senzor_zelene_svetlobe,_specifičen_za_stacionarno_fazo_rasti,_za_povečanje_proizvodnje_metabolitov Bakterijski senzor zelene svetlobe, specifičen za stacionarno fazo rasti, za povečanje proizvodnje metabolitov] (Vid Kozel)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Načrtovanje_genetskih_programov_v_sesalskih_celicah_z_uporabo_računalniskega_orodja_GCAD Načrtovanje genetskih programov v sesalskih celicah z uporabo računalniškega orodja GCAD] (Filip Petrovič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_optogenetske_stimulacije_na_izražanje_nevronskih_genov_v_človeških_mezenhimskih_matičnih_celicah,_pridobljenih_iz_kostnega_mozga_in_maščobnega_tkiva Vpliv optogenetske stimulacije na izražanje nevronskih genov v človeških mezenhimskih matičnih celicah, pridobljenih iz kostnega mozga in maščobnega tkiva] (Andreja Dimovska)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Cikel_načrtovanja,_izdelave,_testiranja_in_učenja_(DBTL)_pri_razvoju_celičnega_biosenzorja_za_piruvat_na_osnovi_transkripcijskega_faktorja Cikel načrtovanja, izdelave, testiranja in učenja (DBTL) pri razvoju celičnega biosenzorja za piruvat na osnovi transkripcijskega faktorja] (Lenart Bogataj)

NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/FoCas FoCas] (Amber Bervar)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/SKIPPIT SKIPPIT] (Brina Klinar)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/InkSight InkSight] (Lucija Kovaček)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KunPeng KunPeng] (Lara Ferjančič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NRPieceS NRPieceS] (Katarina Gomiršek)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Pepcitrus Pepcitrus] (Meri Škorjanc)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BCoated BCoated] (Meta Smrečnik)
(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)

Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.

Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).

Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].

Seminarji SB 2025/26

2026-05-13T06:34:26Z

Meta Smrečnik:

V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme:

RAZISKOVALNI ČLANKI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) 
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzor_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov] (Vanja Vogrič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Komunikacije_na_podlagi_RNA_v_heterogenih_populacijah_mimetičnih_celic Komunikacije na podlagi RNA v heterogenih populacijah mimetičnih celic] (Marcel Tušek)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Drtovanje_oscilatorjev_proteinov_na_membrani_vodenih_s_%C5%A1umom_v_%C5%BEivih_celicah Načrtovanje oscilatorjev proteinov na membrani vodenih s šumom v živih celicah] (Varvara Titova)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Samoinducibilno_molekulsko_stikalo_za_biosintezo_hialuronske_kisline_z_nizko_molekulsko_maso Samoinducibilno molekulsko stikalo za biosintezo hialuronske kisline z nizko molekulsko maso] (Nejc Horvat)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reprogramiranje_metabolizma_bakterije_E.coli_za_fiksacijo_CO₂ Reprogramiranje metabolizma bakterije E. coli za fiksacijo CO₂] (Ana Kastelic)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Organokataliziran_nastanek_protocelic_od_spodaj_navzgor Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj navzgor] (Maruša Kristan)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Programabilen_ribocim_za_prenos_signala_RNA Programabilen ribocim za prenos signala RNA] (Klemen Klopčič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo] (Lea Jarm)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Preoblikovanje_centralnega_metabolizma_pri_Komagataella_phaffii_za_učinkovito_sintezo_D-manoze Preoblikovanje centralnega metabolizma pri Komagataella phaffii za učinkovito sintezo D-manoze] (Špela Auer)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Medvrstni_prenos_kromosomov_v_kvasovkah_vodi_do_izboljšanja_fenotipa_in_raznolikih_transkripcijskih_odzivov Medvrstni prenos kromosomov v kvasovkah vodi do izboljšanja fenotipa in raznolikih transkripcijskih odzivov] (Anja Novak)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Logično_vezje_IN,_ki_vključuje_sistem_CRISPR/Cas9_in_HCR_za_natančno_detekcijo_ctDNA Logično vezje IN, ki vključuje sistem CRISPR/Cas9 in HCR za natančno detekcijo ctDNA] (Tiara Pšeničnik)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ekspresijska_kaseta_za_sintezo_heterolognih_proteinov_v_Y._lipolytica Ekspresijska kaseta za sintezo heterolognih proteinov v Y. lipolytica] (Tonja Oman Sušnik)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uravnavanje_evolucijskega_potenciala_s_številom_kopij_plazmida_in_regulatorno_arhitekturo Uravnavanje evolucijskega potenciala s številom kopij plazmida in regulatorno arhitekturo] (Neža Pezo Zupančič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_sestave_gojišča_na_delovanje_vezja_na_osnovi_izločevalnega_sistema_tipa_III Vpliv sestave gojišča na delovanje vezja na osnovi izločevalnega sistema tipa III] (Jana Bregar)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Bakterijski_senzor_zelene_svetlobe,_specifičen_za_stacionarno_fazo_rasti,_za_povečanje_proizvodnje_metabolitov Bakterijski senzor zelene svetlobe, specifičen za stacionarno fazo rasti, za povečanje proizvodnje metabolitov] (Vid Kozel)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Načrtovanje_genetskih_programov_v_sesalskih_celicah_z_uporabo_računalniskega_orodja_GCAD Načrtovanje genetskih programov v sesalskih celicah z uporabo računalniškega orodja GCAD] (Filip Petrovič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_optogenetske_stimulacije_na_izražanje_nevronskih_genov_v_človeških_mezenhimskih_matičnih_celicah,_pridobljenih_iz_kostnega_mozga_in_maščobnega_tkiva Vpliv optogenetske stimulacije na izražanje nevronskih genov v človeških mezenhimskih matičnih celicah, pridobljenih iz kostnega mozga in maščobnega tkiva] (Andreja Dimovska)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Cikel_načrtovanja,_izdelave,_testiranja_in_učenja_(DBTL)_pri_razvoju_celičnega_biosenzorja_za_piruvat_na_osnovi_transkripcijskega_faktorja Cikel načrtovanja, izdelave, testiranja in učenja (DBTL) pri razvoju celičnega biosenzorja za piruvat na osnovi transkripcijskega faktorja] (Lenart Bogataj)

NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/FoCas FoCas] (Amber Bervar)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/SKIPPIT SKIPPIT] (Brina Klinar)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/InkSight InkSight] (Lucija Kovaček)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KunPeng KunPeng] (Lara Ferjančič)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NRPieceS NRPieceS] (Katarina Gomiršek)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Pepcitrus Pepcitrus] (Meri Škorjanc)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BCoated] (Meta Smrečnik)
(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)

Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.

Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).

Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].

2026-BNT-seminar

2026-04-14T15:25:22Z

Meta Smrečnik: /* Seznam seminarjev */

= Bionanotehnologija 2026- seminar =
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

== Seznam seminarjev ==
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.

{| class="wikitable"
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2
|-
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka
|-
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan
|-
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen
|-
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja
|-
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja
|-
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis
|-
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož
|-
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrejšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David
|-
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber
|-
| 01/04/2025 || Zaščitna nanoprevleka proti adheziji bakterij v prebavilih || FloraCoat || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna
|-
| 01/04/2025 || Personalizirana indukcija in moduliranje spanja z uporabo nanoteles || NanoNap || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea
|-
| 01/04/2025 || Sistem za predčasno zaznavanje cvetenja cianobakterij || BloomSense || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena
|-
| 01/04/2025 || Sistem za začasno dodatno oskrbo s kisikom pri ovirani ventilaciji || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina
|-
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid
|-
| 08/04/2025 || Pametni venski graft za regeneracijo in spremljanje žil || VitaVein || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc
|-
| 08/04/2025 || Injekcija za regeneracijo zob || ReDent || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže
|-
| 08/04/2025 || Detektor Salmonelle v jajcih (doma, male farme) || EggGuard || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija
|-
| 08/04/2025 || Zaščitna mreža za okna, ki filtrira onesnažen zrak || NanoNet || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža
|-
| 15/04/2025 || || || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart
|-
| 15/04/2025 || NFC biosenzor za zaznavanje kvarjenja jagodičevja na osnovi detekcije etanola z PQQ-ADH
|| PredictaBerry || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara
|-
| 15/04/2025 || Filter za vodo, onesnaženo s težkimi kovinami || NanoFilter || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea
|-
| 15/04/2025 || Encimski reaktor za razgrajevanje nanoplastike v pitni vodi || Aquazyme || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara
|-
| 15/04/2025 || || || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea
|-
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Petrovič, Filip
|-
| 22/04/2025 || Z nanotelesi usmerjena terapija z iRNA proti varoji || BeeOProtect || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja
|-
| 22/04/2025 || || || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja
|-
| 06/05/2025 || || || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela
|-
| 06/05/2025 || Zdravljenje Glikogenoze tip 1A z dostavo zdravila v hepatocite || GlucozymeShuttle || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja
|-
| 06/05/2025 || || || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina
|-
| 06/05/2025 || || || Vogrič, Vanja || Tušek, Marcel || Titova, Varvara
|-
| 13/05/2025 || || || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša
|-
| 13/05/2025 || || || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri
|-
| 13/05/2025 || || || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana
|-
| 13/05/2025 || || || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta
|-
| 20/05/2025 || || || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel
|-
| 20/05/2025 || || || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala
|-
| 20/05/2025 || || || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša
|-
| 20/05/2025 || || || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna
|-
| 27/05/2025 || || || kratke predstavitve || ||
|}

==Naloga==
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.

Predlagana struktura teksta:
* Uvod
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze
* Literatura

Za pripravo seminarja velja naslednje: 
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura).
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte '''dva dni pred predstavitvijo,''' kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morata predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.

==Imena datotek==
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:
* 25_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 25_nano_Craik_Venter.doc
* 25_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 25_nano_Craik_Venter.ppt

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.