<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Miha+Drev</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Miha+Drev"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Miha_Drev"/>
	<updated>2026-04-16T06:12:08Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4914</id>
		<title>P53</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4914"/>
		<updated>2010-12-13T08:36:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Miha Drev: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;br&amp;gt;Človeški [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] &#039;&#039;&#039;p53&#039;&#039;&#039; (Hp53) je tetramerni fosfoprotein, sestavljen iz 393 [[aminokislina|aminokislin]] (ak), ki tvorijo pet [[domena|domen]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;I.&#039;&#039;&#039;    N-končni del, ak 1-39, vsebuje kislinsko transaktivacijsko domeno in vezavno mesto za protein MDM-2, ki je negativni regulator p53.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;II.&#039;&#039;&#039;	Regija 40-100 je bogata s prolinskimi ostanki.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;III.&#039;&#039;&#039;	Centralna regija 101-306, vsebuje DNA-vezavno domeno. Na tej regiji je 90 % vseh mutacij p53, ki so jih našli v tumorjih pri človeku.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;IV.&#039;&#039;&#039;	Oligomerizacijska domena, 307-355, vsebuje regijo, potrebno za dimerizacijo.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;V.&#039;&#039;&#039;	C-končna domena, 356-393, vsebuje tri signalna zaporedja in nespecifično DNA-vezavno domeno, ki se veže na poškodovano DNA. Ta domena   sodeluje tudi pri negativnem uravnavanju [[DNA]]-vezavne domene v centralni regiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
p53 je transkripcijski faktor [[gen]]ov, ki sodelujejo pri napredovanju celice med [http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_cycle celičnim ciklom] in genov, katerih naloga je zadrževanje celice v fazi G1. V nekaterih tipih celice deluje kot aktivator [http://sl.wikipedia.org/wiki/Apoptoza apoptoze]. p53 ima tudi 3&#039;-5&#039; DNA-[http://en.wikipedia.org/wiki/Exonuclease eksonukleazno] aktivnost, saj deluje kot kontrolor nukleotidnega zaporedja novonastale verige. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V normalnih celicah je raven proteina p53 nizka. Njegov negativni regulator, MDM-2, inhibira trans-aktivacijsko domeno p53 v jedru in v [[citosol]]u celice, kjer povzroča razgradnjo proteina. Najpomembnejša med aktivacijskimi potmi je fosforilacija proteina. Poteka s pomočjo specifičnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Kinase kinaz] na mestih [[serin]]a 15 in 20. Fosforilirani protein onemogoča vezavo MDM-2, kar vodi v njegovo večjo stabilnost. Drugi način, ki prispeva k aktivaciji proteina je acetilacija. Ta poteka na [[lizin]]skih ostankih s pomočjo p300 in CBP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe na DNA sprožijo močnejše izražanje stabilnega proteina p53. Ta sproži izražanje proteina p21, ki zadrži celico v fazi G1 celičnega cikla. Akumulacija p53 inhibira celični cikel, dokler poškodovana DNA ni popravljena. Celični popravljalni [http://en.wikipedia.org/wiki/Enzyme encimi], katerih prepisovanje sproži p53, imajo dovolj časa, da popravijo okvarjene odseke DNA. Če je okvara DNA prevelika, p53 sproži apoptozo, preko aktivacijskega gena &#039;&#039;bax&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
Inaktivacija p53 povzroči replikacijo poškodovana DNA, ter nadaljevanje celičnega cikla, kar omogoča tvorbo malignih celic, kot se to pojavlja pri bolnikih z [http://en.wikipedia.org/wiki/Li-Fraumeni_syndrome Li-Fraumenijevim sindromom].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
* Žbogar, A., Iskanje mutacij pri raku želodca v genu p53 z nukleazo SURVEYOR TM: diplomsko delo. Ljubljana, 2005. &lt;br /&gt;
* Woods D. B., Vousden K. H. 2001. Regulation of p53 function. Experimental Cell Research, 264, 1: 56-66&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=MpJ5XDqq9WgC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;dq=p53&amp;amp;hl=sl&amp;amp;ei=lHADTaSlO4aH4gaKzLD5CQ&amp;amp;sa=X&amp;amp;oi=book_result&amp;amp;ct=result&amp;amp;resnum=1&amp;amp;ved=0CCQQ6AEwAA#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Pierre Hainaut, Klas G. Wiman: 25 Years of P53 Research]&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=CrLoAfnJsIwC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;hl=sl&amp;amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;amp;cad=0#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Gerard P. Zambetti: The p53 tumor suppressor pathway and cancer]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
* [http://www.nature.com/onc/journal/v26/n15/fig_tab/1210291f1.html Slika strukture protein p53]&lt;br /&gt;
* [http://macromoleculeinsights.com/p53.php Protein p53]&lt;br /&gt;
* [http://p53.genome.ad.jp/documents/about_p53.html Struktura proteina p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.hhmi.org/biointeractive/cancer/p53/ Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.bii.a-star.edu.sg Baza znanja p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.pdb.org/pdb/static.do?p=education_discussion/molecule_of_the_month/pdb31_2.html Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.free.fr Spletna stran proteina p53]&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Miha Drev</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4845</id>
		<title>P53</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4845"/>
		<updated>2010-12-12T22:12:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Miha Drev: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;br&amp;gt;Človeški [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] &#039;&#039;&#039;p53&#039;&#039;&#039; (Hp53) je tetramerni fosfoprotein, sestavljen iz 393 [[aminokislina|aminokislin]] (ak), ki tvorijo pet [[domena|domen]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;I.&#039;&#039;&#039;    N-končni del, ak 1-39, vsebuje kislinsko transaktivacijsko domeno in vezavno mesto za protein MDM-2, ki je negativni regulator p53.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;II.&#039;&#039;&#039;	Regija 40-100 je bogata s prolinskimi ostanki.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;III.&#039;&#039;&#039;	Centralna regija 101-306, vsebuje DNA-vezavno domeno. Na tej regiji je 90 % vseh mutacij p53, ki so jih našli v tumorjih pri človeku.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;IV.&#039;&#039;&#039;	Oligomerizacijska domena, 307-355, vsebuje regijo, potrebno za dimerizacijo.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;V.&#039;&#039;&#039;	C-končna domena, 356-393, vsebuje tri signalna zaporedja in nespecifično DNA-vezavno domeno, ki se veže na poškodovano DNA. Ta domena   sodeluje tudi pri negativnem uravnavanju [[DNA]]-vezavne domene v centralni regiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
p53 je transkripcijski faktor [[gen]]ov, ki sodelujejo pri napredovanju celice med [http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_cycle celičnim ciklom] in genov, katerih naloga je zadrževanje celice v fazi G1. V nekaterih tipih celice deluje kot aktivator [http://sl.wikipedia.org/wiki/Apoptoza apoptoze]. p53 ima tudi 3&#039;-5&#039; DNA-[http://en.wikipedia.org/wiki/Exonuclease eksonukleazno] aktivnost, saj deluje kot kontrolor nukleotidnega zaporedja novonastale verige. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V normalnih celicah je raven proteina p53 nizka. Njegov negativni regulator, MDM-2, inhibira trans-aktivacijsko domeno p53 v jedru in v [[citosol]]u celice, kjer povzroča razgradnjo proteina. Najpomembnejša med aktivacijskimi potmi je fosforilacija proteina. Poteka s pomočjo specifičnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Kinase kinaz] na mestih [[serin]]a 15 in 20. Fosforilirani protein onemogoča vezavo MDM-2, kar vodi v njegovo večjo stabilnost. Drugi način, ki prispeva k aktivaciji proteina je acetilacija. Ta poteka na [[lizin]]skih ostankih s pomočjo p300 in CBP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe na DNA sprožijo močnejše izražanje stabilnega proteina p53. Ta sproži izražanje proteina p21, ki zadrži celico v fazi G1 celičnega cikla. Akumulacija p53 inhibira celični cikel, dokler poškodovana DNA ni popravljena. Celični popravljalni [http://en.wikipedia.org/wiki/Enzyme encimi], katerih prepisovanje sproži p53, imajo dovolj časa, da popravijo okvarjene odseke DNA. Če je okvara DNA prevelika, p53 sproži apoptozo, preko aktivacijskega gena &#039;&#039;bax&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
Inaktivacija p53 povzroči replikacijo poškodovana DNA, ter nadaljevanje celičnega cikla, kar omogoča tvorbo malignih celic, kot se to pojavlja pri bolnikih z [http://en.wikipedia.org/wiki/Li-Fraumeni_syndrome Li-Fraumenijevim sindromom].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
* Žbogar, A., Iskanje mutacij pri raku želodca v genu p53 z nukleazo SURVEYOR TM: diplomsko delo. Ljubljana, 2005. &lt;br /&gt;
* Woods D. B., Vousden K. H. 2001. Regulation of p53 function. Experimental Cell Research, 264, 1: 56-66&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=MpJ5XDqq9WgC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;dq=p53&amp;amp;hl=sl&amp;amp;ei=lHADTaSlO4aH4gaKzLD5CQ&amp;amp;sa=X&amp;amp;oi=book_result&amp;amp;ct=result&amp;amp;resnum=1&amp;amp;ved=0CCQQ6AEwAA#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Pierre Hainaut, Klas G. Wiman: 25 Years of P53 Research]&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=CrLoAfnJsIwC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;hl=sl&amp;amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;amp;cad=0#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Gerard P. Zambetti: The p53 tumor suppressor pathway and cancer]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
* [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/P53.png|right|thumb|340px| Slika strukture protein p53 pri Li-Fraumeni sindrom]&lt;br /&gt;
* [http://macromoleculeinsights.com/p53.php Protein p53]&lt;br /&gt;
* [http://p53.genome.ad.jp/documents/about_p53.html Struktura proteina p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.hhmi.org/biointeractive/cancer/p53/ Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.bii.a-star.edu.sg Baza znanja p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.pdb.org/pdb/static.do?p=education_discussion/molecule_of_the_month/pdb31_2.html Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.free.fr Spletna stran proteina p53]&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Miha Drev</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4842</id>
		<title>P53</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4842"/>
		<updated>2010-12-12T22:11:47Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Miha Drev: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;br&amp;gt;Človeški [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] &#039;&#039;&#039;p53&#039;&#039;&#039; (Hp53) je tetramerni fosfoprotein, sestavljen iz 393 [[aminokislina|aminokislin]] (ak), ki tvorijo pet [[domena|domen]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;I.&#039;&#039;&#039;    N-končni del, ak 1-39, vsebuje kislinsko transaktivacijsko domeno in vezavno mesto za protein MDM-2, ki je negativni regulator p53.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;II.&#039;&#039;&#039;	Regija 40-100 je bogata s prolinskimi ostanki.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;III.&#039;&#039;&#039;	Centralna regija 101-306, vsebuje DNA-vezavno domeno. Na tej regiji je 90 % vseh mutacij p53, ki so jih našli v tumorjih pri človeku.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;IV.&#039;&#039;&#039;	Oligomerizacijska domena, 307-355, vsebuje regijo, potrebno za dimerizacijo.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;V.&#039;&#039;&#039;	C-končna domena, 356-393, vsebuje tri signalna zaporedja in nespecifično DNA-vezavno domeno, ki se veže na poškodovano DNA. Ta domena   sodeluje tudi pri negativnem uravnavanju [[DNA]]-vezavne domene v centralni regiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
p53 je transkripcijski faktor [[gen]]ov, ki sodelujejo pri napredovanju celice med [http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_cycle celičnim ciklom] in genov, katerih naloga je zadrževanje celice v fazi G1. V nekaterih tipih celice deluje kot aktivator [http://sl.wikipedia.org/wiki/Apoptoza apoptoze]. p53 ima tudi 3&#039;-5&#039; DNA-[http://en.wikipedia.org/wiki/Exonuclease eksonukleazno] aktivnost, saj deluje kot kontrolor nukleotidnega zaporedja novonastale verige. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V normalnih celicah je raven proteina p53 nizka. Njegov negativni regulator, MDM-2, inhibira trans-aktivacijsko domeno p53 v jedru in v [[citosol]]u celice, kjer povzroča razgradnjo proteina. Najpomembnejša med aktivacijskimi potmi je fosforilacija proteina. Poteka s pomočjo specifičnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Kinase kinaz] na mestih [[serin]]a 15 in 20. Fosforilirani protein onemogoča vezavo MDM-2, kar vodi v njegovo večjo stabilnost. Drugi način, ki prispeva k aktivaciji proteina je acetilacija. Ta poteka na [[lizin]]skih ostankih s pomočjo p300 in CBP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe na DNA sprožijo močnejše izražanje stabilnega proteina p53. Ta sproži izražanje proteina p21, ki zadrži celico v fazi G1 celičnega cikla. Akumulacija p53 inhibira celični cikel, dokler poškodovana DNA ni popravljena. Celični popravljalni [http://en.wikipedia.org/wiki/Enzyme encim]i, katerih prepisovanje sproži p53, imajo dovolj časa, da popravijo okvarjene odseke DNA. Če je okvara DNA prevelika, p53 sproži apoptozo, preko aktivacijskega gena &#039;&#039;[bax]&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
Inaktivacija p53 povzroči replikacijo poškodovana DNA, ter nadaljevanje celičnega cikla, kar omogoča tvorbo malignih celic, kot se to pojavlja pri bolnikih z [http://en.wikipedia.org/wiki/Li-Fraumeni_syndrome Li-Fraumenijevim sindromom].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
* Žbogar, A., Iskanje mutacij pri raku želodca v genu p53 z nukleazo SURVEYOR TM: diplomsko delo. Ljubljana, 2005. &lt;br /&gt;
* Woods D. B., Vousden K. H. 2001. Regulation of p53 function. Experimental Cell Research, 264, 1: 56-66&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=MpJ5XDqq9WgC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;dq=p53&amp;amp;hl=sl&amp;amp;ei=lHADTaSlO4aH4gaKzLD5CQ&amp;amp;sa=X&amp;amp;oi=book_result&amp;amp;ct=result&amp;amp;resnum=1&amp;amp;ved=0CCQQ6AEwAA#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Pierre Hainaut, Klas G. Wiman: 25 Years of P53 Research]&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=CrLoAfnJsIwC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;hl=sl&amp;amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;amp;cad=0#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Gerard P. Zambetti: The p53 tumor suppressor pathway and cancer]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
* [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/P53.png|right|thumb|340px| Slika strukture protein p53 pri Li-Fraumeni sindrom]&lt;br /&gt;
* [http://macromoleculeinsights.com/p53.php Protein p53]&lt;br /&gt;
* [http://p53.genome.ad.jp/documents/about_p53.html Struktura proteina p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.hhmi.org/biointeractive/cancer/p53/ Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.bii.a-star.edu.sg Baza znanja p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.pdb.org/pdb/static.do?p=education_discussion/molecule_of_the_month/pdb31_2.html Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.free.fr Spletna stran proteina p53]&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Miha Drev</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4512</id>
		<title>P53</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4512"/>
		<updated>2010-12-11T13:17:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Miha Drev: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;br&amp;gt;Človeški [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] &#039;&#039;&#039;p53&#039;&#039;&#039; (Hp53) je tetramerni fosfoprotein, sestavljen iz 393 [[aminokislina|aminokislin]] (ak), ki tvorijo pet [[domena|domen]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;I.&#039;&#039;&#039;    N-končni del, ak 1-39, vsebuje kislinsko transaktivacijsko domeno in vezavno mesto za protein MDM-2, ki je negativni regulator p53.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;II.&#039;&#039;&#039;	Regija 40-100 je bogata s prolinskimi ostanki.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;III.&#039;&#039;&#039;	Centralna regija 101-306, vsebuje DNA-vezavno domeno. Na tej regiji je 90 % vseh mutacij p53, ki so jih našli v tumorjih pri človeku.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;IV.&#039;&#039;&#039;	Oligomerizacijska domena, 307-355, vsebuje regijo, potrebno za dimerizacijo.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;V.&#039;&#039;&#039;	C-končna domena, 356-393, vsebuje tri signalna zaporedja in nespecifično DNA-vezavno domeno, ki se veže na poškodovano DNA. Ta domena   sodeluje tudi pri negativnem uravnavanju [[DNA]]-vezavne domene v centralni regiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
p53 je transkripcijski faktor [[gen]]ov, ki sodelujejo pri napredovanju celice med [http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_cycle celičnim ciklom] in genov, katerih naloga je zadrževanje celice v fazi G1. V nekaterih tipih celice deluje kot aktivator [http://sl.wikipedia.org/wiki/Apoptoza apoptoze]. p53 ima tudi 3&#039;-5&#039; DNA-[http://en.wikipedia.org/wiki/Exonuclease eksonukleazno] aktivnost, saj deluje kot kontrolor nukleotidnega zaporedja novonastale verige. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V normalnih celicah je raven proteina p53 nizka. Njegov negativni regulator, MDM-2, inhibira trans-aktivacijsko domeno p53 v jedru in v [[citosol]]u celice, kjer povzroča razgradnjo proteina. Najpomembnejša med aktivacijskimi potmi je fosforilacija proteina. Poteka s pomočjo specifičnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Kinase kinaz] na mestih [[serin]]a 15 in 20. Fosforilirani protein onemogoča vezavo MDM-2, kar vodi v njegovo večjo stabilnost. Drugi način, ki prispeva k aktivaciji proteina je acetilacija. Ta poteka na [[lizin]]skih ostankih s pomočjo p300 in CBP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe na DNA sprožijo močnejše izražanje stabilnega proteina p53. Ta sproži izražanje proteina p21, ki zadrži celico v fazi G1 celičnega cikla. Akumulacija p53 inhibira celični cikel, dokler poškodovana DNA ni popravljena. Celični popravljalni [http://en.wikipedia.org/wiki/Enzyme encim]i, katerih prepisovanje sproži p53, imajo dovolj časa, da popravijo okvarjene odseke DNA. Če je okvara DNA prevelika, p53 sproži apoptozo, preko aktivacijskega gena [&#039;&#039;bax&#039;&#039;].&lt;br /&gt;
Inaktivacija p53 povzroči replikacijo poškodovana DNA, ter nadaljevanje celičnega cikla, kar omogoča tvorbo malignih celic, kot se to pojavlja pri bolnikih z [http://en.wikipedia.org/wiki/Li-Fraumeni_syndrome Li-Fraumenijevim sindromom].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
* Žbogar, A., Iskanje mutacij pri raku želodca v genu p53 z nukleazo SURVEYOR TM: diplomsko delo. Ljubljana, 2005. &lt;br /&gt;
* Woods D. B., Vousden K. H. 2001. Regulation of p53 function. Experimental Cell Research, 264, 1: 56-66&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=MpJ5XDqq9WgC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;dq=p53&amp;amp;hl=sl&amp;amp;ei=lHADTaSlO4aH4gaKzLD5CQ&amp;amp;sa=X&amp;amp;oi=book_result&amp;amp;ct=result&amp;amp;resnum=1&amp;amp;ved=0CCQQ6AEwAA#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Pierre Hainaut, Klas G. Wiman: 25 Years of P53 Research]&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=CrLoAfnJsIwC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;hl=sl&amp;amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;amp;cad=0#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Gerard P. Zambetti: The p53 tumor suppressor pathway and cancer]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
* [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/P53.png|right|thumb|340px| Slika strukture protein p53 pri Li-Fraumeni sindrom]&lt;br /&gt;
* [http://macromoleculeinsights.com/p53.php Protein p53]&lt;br /&gt;
* [http://p53.genome.ad.jp/documents/about_p53.html Struktura proteina p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.hhmi.org/biointeractive/cancer/p53/ Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.bii.a-star.edu.sg Baza znanja p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.pdb.org/pdb/static.do?p=education_discussion/molecule_of_the_month/pdb31_2.html Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.free.fr Spletna stran proteina p53]&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Miha Drev</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4511</id>
		<title>P53</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4511"/>
		<updated>2010-12-11T13:17:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Miha Drev: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;br&amp;gt;Človeški [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] &#039;&#039;&#039;p53&#039;&#039;&#039; (Hp53) je tetramerni fosfoprotein, sestavljen iz 393 [[aminokislina|aminokislin]] (ak), ki tvorijo pet [[domena|domen]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;I.&#039;&#039;&#039;    N-končni del, ak 1-39, vsebuje kislinsko transaktivacijsko domeno in vezavno mesto za protein MDM-2, ki je negativni regulator p53.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;II.&#039;&#039;&#039;	Regija 40-100 je bogata s prolinskimi ostanki.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;III.&#039;&#039;&#039;	Centralna regija 101-306, vsebuje DNA-vezavno domeno. Na tej regiji je 90 % vseh mutacij p53, ki so jih našli v tumorjih pri človeku.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;IV.&#039;&#039;&#039;	Oligomerizacijska domena, 307-355, vsebuje regijo, potrebno za dimerizacijo.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;V.&#039;&#039;&#039;	C-končna domena, 356-393, vsebuje tri signalna zaporedja in nespecifično DNA-vezavno domeno, ki se veže na poškodovano DNA. Ta domena   sodeluje tudi pri negativnem uravnavanju [[DNA]]-vezavne domene v centralni regiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
p53 je transkripcijski faktor [[gen]]ov, ki sodelujejo pri napredovanju celice med [http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_cycle celičnim ciklom] in genov, katerih naloga je zadrževanje celice v fazi G1. V nekaterih tipih celice deluje kot aktivator [http://sl.wikipedia.org/wiki/Apoptoza apoptoze]. p53 ima tudi 3&#039;-5&#039; DNA-[http://en.wikipedia.org/wiki/Exonuclease eksonukleazno] aktivnost, saj deluje kot kontrolor nukleotidnega zaporedja novonastale verige. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V normalnih celicah je raven proteina p53 nizka. Njegov negativni regulator, MDM-2, inhibira trans-aktivacijsko domeno p53 v jedru in v [[citosol]]u celice, kjer povzroča razgradnjo proteina. Najpomembnejša med aktivacijskimi potmi je fosforilacija proteina. Poteka s pomočjo specifičnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Kinase kinaz] na mestih [[serin]]a 15 in 20. Fosforilirani protein onemogoča vezavo MDM-2, kar vodi v njegovo večjo stabilnost. Drugi način, ki prispeva k aktivaciji proteina je acetilacija. Ta poteka na [[lizin]]skih ostankih s pomočjo p300 in CBP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe na DNA sprožijo močnejše izražanje stabilnega proteina p53. Ta sproži izražanje proteina p21, ki zadrži celico v fazi G1 celičnega cikla. Akumulacija p53 inhibira celični cikel, dokler poškodovana DNA ni popravljena. Celični popravljalni [http://en.wikipedia.org/wiki/Enzyme encim]i, katerih prepisovanje sproži p53, imajo dovolj časa, da popravijo okvarjene odseke DNA. Če je okvara DNA prevelika, p53 sproži apoptozo, preko aktivacijskega gena [&#039;&#039;bax&#039;&#039;].&lt;br /&gt;
Inaktivacija p53 povzroči replikacijo poškodovana DNA, ter nadaljevanje celičnega cikla, kar omogoča tvorbo malignih celic, kot se to pojavlja pri bolnikih z [http://en.wikipedia.org/wiki/Li-Fraumeni_syndrome Li-Fraumenijevim sindromom].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
* Žbogar, A.,Iskanje mutacij pri raku želodca v genu p53 z nukleazo SURVEYOR TM: diplomsko delo. Ljubljana, 2005. &lt;br /&gt;
* Woods D. B., Vousden K. H. 2001. Regulation of p53 function. Experimental Cell Research, 264, 1: 56-66&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=MpJ5XDqq9WgC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;dq=p53&amp;amp;hl=sl&amp;amp;ei=lHADTaSlO4aH4gaKzLD5CQ&amp;amp;sa=X&amp;amp;oi=book_result&amp;amp;ct=result&amp;amp;resnum=1&amp;amp;ved=0CCQQ6AEwAA#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Pierre Hainaut, Klas G. Wiman: 25 Years of P53 Research]&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=CrLoAfnJsIwC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;hl=sl&amp;amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;amp;cad=0#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Gerard P. Zambetti: The p53 tumor suppressor pathway and cancer]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
* [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/P53.png|right|thumb|340px| Slika strukture protein p53 pri Li-Fraumeni sindrom]&lt;br /&gt;
* [http://macromoleculeinsights.com/p53.php Protein p53]&lt;br /&gt;
* [http://p53.genome.ad.jp/documents/about_p53.html Struktura proteina p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.hhmi.org/biointeractive/cancer/p53/ Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.bii.a-star.edu.sg Baza znanja p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.pdb.org/pdb/static.do?p=education_discussion/molecule_of_the_month/pdb31_2.html Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.free.fr Spletna stran proteina p53]&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Miha Drev</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4510</id>
		<title>P53</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4510"/>
		<updated>2010-12-11T13:16:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Miha Drev: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;br&amp;gt;Človeški [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] &#039;&#039;&#039;p53&#039;&#039;&#039; (Hp53) je tetramer ni fosfoprotein, sestavljen iz 393 [[aminokislina|aminokislin]] (ak), ki tvorijo pet [[domena|domen]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;I.&#039;&#039;&#039;    N-končni del, ak 1-39, vsebuje kislinsko transaktivacijsko domeno in vezavno mesto za protein MDM-2, ki je negativni regulator p53.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;II.&#039;&#039;&#039;	Regija 40-100 je bogata s prolinskimi ostanki.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;III.&#039;&#039;&#039;	Centralna regija 101-306, vsebuje DNA-vezavno domeno. Na tej regiji je 90 % vseh mutacij p53, ki so jih našli v tumorjih pri človeku.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;IV.&#039;&#039;&#039;	Oligomerizacijska domena, 307-355, vsebuje regijo, potrebno za dimerizacijo.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;V.&#039;&#039;&#039;	C-končna domena, 356-393, vsebuje tri signalna zaporedja in nespecifično DNA-vezavno domeno, ki se veže na poškodovano DNA. Ta domena   sodeluje tudi pri negativnem uravnavanju [[DNA]]-vezavne domene v centralni regiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
p53 je transkripcijski faktor [[gen]]ov, ki sodelujejo pri napredovanju celice med [http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_cycle celičnim ciklom] in genov, katerih naloga je zadrževanje celice v fazi G1. V nekaterih tipih celice deluje kot aktivator [http://sl.wikipedia.org/wiki/Apoptoza apoptoze]. p53 ima tudi 3&#039;-5&#039; DNA-[http://en.wikipedia.org/wiki/Exonuclease eksonukleazno] aktivnost, saj deluje kot kontrolor nukleotidnega zaporedja novonastale verige. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V normalnih celicah je raven proteina p53 nizka. Njegov negativni regulator, MDM-2, inhibira trans-aktivacijsko domeno p53 v jedru in v [[citosol]]u celice, kjer povzroča razgradnjo proteina. Najpomembnejša med aktivacijskimi potmi je fosforilacija proteina. Poteka s pomočjo specifičnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Kinase kinaz] na mestih [[serin]]a 15 in 20. Fosforilirani protein onemogoča vezavo MDM-2, kar vodi v njegovo večjo stabilnost. Drugi način, ki prispeva k aktivaciji proteina je acetilacija. Ta poteka na [[lizin]]skih ostankih s pomočjo p300 in CBP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe na DNA sprožijo močnejše izražanje stabilnega proteina p53. Ta sproži izražanje proteina p21, ki zadrži celico v fazi G1 celičnega cikla. Akumulacija p53 inhibira celični cikel, dokler poškodovana DNA ni popravljena. Celični popravljalni [http://en.wikipedia.org/wiki/Enzyme encim]i, katerih prepisovanje sproži p53, imajo dovolj časa, da popravijo okvarjene odseke DNA. Če je okvara DNA prevelika, p53 sproži apoptozo, preko aktivacijskega gena [&#039;&#039;bax&#039;&#039;].&lt;br /&gt;
Inaktivacija p53 povzroči replikacijo poškodovana DNA, ter nadaljevanje celičnega cikla, kar omogoča tvorbo malignih celic, kot se to pojavlja pri bolnikih z [http://en.wikipedia.org/wiki/Li-Fraumeni_syndrome Li-Fraumenijevim sindromom].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
* Žbogar, A.,Iskanje mutacij pri raku želodca v genu p53 z nukleazo SURVEYOR TM: diplomsko delo. Ljubljana, 2005. &lt;br /&gt;
* Woods D. B., Vousden K. H. 2001. Regulation of p53 function. Experimental Cell Research, 264, 1: 56-66&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=MpJ5XDqq9WgC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;dq=p53&amp;amp;hl=sl&amp;amp;ei=lHADTaSlO4aH4gaKzLD5CQ&amp;amp;sa=X&amp;amp;oi=book_result&amp;amp;ct=result&amp;amp;resnum=1&amp;amp;ved=0CCQQ6AEwAA#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Pierre Hainaut, Klas G. Wiman: 25 Years of P53 Research]&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=CrLoAfnJsIwC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;hl=sl&amp;amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;amp;cad=0#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Gerard P. Zambetti: The p53 tumor suppressor pathway and cancer]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
* [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/P53.png|right|thumb|340px| Slika strukture protein p53 pri Li-Fraumeni sindrom]&lt;br /&gt;
* [http://macromoleculeinsights.com/p53.php Protein p53]&lt;br /&gt;
* [http://p53.genome.ad.jp/documents/about_p53.html Struktura proteina p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.hhmi.org/biointeractive/cancer/p53/ Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.bii.a-star.edu.sg Baza znanja p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.pdb.org/pdb/static.do?p=education_discussion/molecule_of_the_month/pdb31_2.html Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.free.fr Spletna stran proteina p53]&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Miha Drev</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4506</id>
		<title>P53</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=P53&amp;diff=4506"/>
		<updated>2010-12-11T13:07:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Miha Drev: New page: {{mala začetnica|title=p53}} &amp;lt;br&amp;gt;Človeški [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;p53&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Hp53) je tetramer ni fosfoprotein, sestavljen iz 393 aminokislin (ak...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;{{mala začetnica|title=p53}}&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Človeški [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] &#039;&#039;&#039;p53&#039;&#039;&#039; (Hp53) je tetramer ni fosfoprotein, sestavljen iz 393 [[aminokislina|aminokislin]] (ak), ki tvorijo pet [[domena|domen]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;I.&#039;&#039;&#039;    N-končni del, ak 1-39, vsebuje kislinsko transaktivacijsko domeno in vezavno mesto za protein MDM-2, ki je negativni regulator p53.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;II.&#039;&#039;&#039;	Regija 40-100 je bogata s prolinskimi ostanki.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;III.&#039;&#039;&#039;	Centralna regija 101-306, vsebuje DNA-vezavno domeno. Na tej regiji je 90 % vseh mutacij p53, ki so jih našli v tumorjih pri človeku.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;IV.&#039;&#039;&#039;	Oligomerizacijska domena, 307-355, vsebuje regijo, potrebno za dimerizacijo.&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;V.&#039;&#039;&#039;	C-končna domena, 356-393, vsebuje tri signalna zaporedja in nespecifično DNA-vezavno domeno, ki se veže na poškodovano DNA. Ta domena   sodeluje tudi pri negativnem uravnavanju [[DNA]]-vezavne domene v centralni regiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
p53 je transkripcijski faktor [[gen]]ov, ki sodelujejo pri napredovanju celice med [http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_cycle celičnim ciklom] in genov, katerih naloga je zadrževanje celice v fazi G1. V nekaterih tipih celice deluje kot aktivator [http://sl.wikipedia.org/wiki/Apoptoza apoptoze]. p53 ima tudi 3&#039;-5&#039; DNA-[http://en.wikipedia.org/wiki/Exonuclease eksonukleazno] aktivnost, saj deluje kot kontrolor nukleotidnega zaporedja novonastale verige. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V normalnih celicah je raven proteina p53 nizka. Njegov negativni regulator, MDM-2, inhibira trans-aktivacijsko domeno p53 v jedru in v [[citosol]]u celice, kjer povzroča razgradnjo proteina. Najpomembnejša med aktivacijskimi potmi je fosforilacija proteina. Poteka s pomočjo specifičnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Kinase kinaz] na mestih [[serin]]a 15 in 20. Fosforilirani protein onemogoča vezavo MDM-2, kar vodi v njegovo večjo stabilnost. Drugi način, ki prispeva k aktivaciji proteina je acetilacija. Ta poteka na [[lizin]]skih ostankih s pomočjo p300 in CBP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe na DNA sprožijo močnejše izražanje stabilnega proteina p53. Ta sproži izražanje proteina p21, ki zadrži celico v fazi G1 celičnega cikla. Akumulacija p53 inhibira celični cikel, dokler poškodovana DNA ni popravljena. Celični popravljalni [http://en.wikipedia.org/wiki/Enzyme encim]i, katerih prepisovanje sproži p53, imajo dovolj časa, da popravijo okvarjene odseke DNA. Če je okvara DNA prevelika, p53 sproži apoptozo, preko aktivacijskega gena [&#039;&#039;bax&#039;&#039;].&lt;br /&gt;
Inaktivacija p53 povzroči replikacijo poškodovana DNA, ter nadaljevanje celičnega cikla, kar omogoča tvorbo malignih celic, kot se to pojavlja pri bolnikih z [http://en.wikipedia.org/wiki/Li-Fraumeni_syndrome Li-Fraumenijevim sindromom].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
* Žbogar, A.,Iskanje mutacij pri raku želodca v genu p53 z nukleazo SURVEYOR TM: diplomsko delo. Ljubljana, 2005. &lt;br /&gt;
* Woods D. B., Vousden K. H. 2001. Regulation of p53 function. Experimental Cell Research, 264, 1: 56-66&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=MpJ5XDqq9WgC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;dq=p53&amp;amp;hl=sl&amp;amp;ei=lHADTaSlO4aH4gaKzLD5CQ&amp;amp;sa=X&amp;amp;oi=book_result&amp;amp;ct=result&amp;amp;resnum=1&amp;amp;ved=0CCQQ6AEwAA#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Pierre Hainaut, Klas G. Wiman: 25 Years of P53 Research]&lt;br /&gt;
* [http://books.google.com/books?id=CrLoAfnJsIwC&amp;amp;printsec=frontcover&amp;amp;hl=sl&amp;amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;amp;cad=0#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Gerard P. Zambetti: The p53 tumor suppressor pathway and cancer]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
* [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/P53.png|right|thumb|340px| Slika strukture protein p53 pri Li-Fraumeni sindrom]&lt;br /&gt;
* [http://macromoleculeinsights.com/p53.php Protein p53]&lt;br /&gt;
* [http://p53.genome.ad.jp/documents/about_p53.html Struktura proteina p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.hhmi.org/biointeractive/cancer/p53/ Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.bii.a-star.edu.sg Baza znanja p53]&lt;br /&gt;
* [http://www.pdb.org/pdb/static.do?p=education_discussion/molecule_of_the_month/pdb31_2.html Molekula leta]&lt;br /&gt;
* [http://p53.free.fr Spletna stran proteina p53]&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Miha Drev</name></author>
	</entry>
</feed>