<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Misa</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Misa"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Misa"/>
	<updated>2026-04-08T10:18:03Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1925</id>
		<title>User talk:Misa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1925"/>
		<updated>2010-01-03T11:19:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Misa: Removing all content from page&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Misa</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Metalotionein&amp;diff=1924</id>
		<title>Metalotionein</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Metalotionein&amp;diff=1924"/>
		<updated>2010-01-03T10:59:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Misa: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Metalotioneini&#039;&#039;&#039; (MT)  so družina, s [[cisteinom]] bogatih, [[beljakovin]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein], z nizko [[molekulsko maso]] (od 3500 do 14000 Da). &lt;br /&gt;
Imajo sposobnost vezati prav tako [[fiziološke]] (cink, baker, selen) kot tudi [[ksenobiotične]] (kadmij, živo srebro, srebro, arzen) [[težke kovine]] s tiol-skupino njegovih cisteinskih ostankov, te pa predstavljajo skoraj 30% aminokislinskih[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] ostankov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT sta odkrila [[Vallee]] in [[Margoshe]] leta  1957, s čiščenjem Cd-vezne beljakovine iz ledvične skorje konja.&lt;br /&gt;
Funkcija metalotioneinov ni jasna, ampak eksperimentalni podatki kažejo, da MT lahko zagotovijo zaščito pred zastrupitvijo s kovinami in pred [[oksidativnim stresom]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri ljudeh obstajajo štiri glavne oblike MT. V človeškem telesu se velika količina sintetizira predvsem v jetrih in ledvicah. Njihova proizvodnja je vsekakor odvisna od razpoložljivosti prehranskih mineralov (kot so cink, baker in selen) in od aminokisline [[histidin]] in [[cistein]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT dokazano vežejo širok spekter kovin, vključno s kadmijem, cinkom, živim srebrom, bakrom, srebrom in lahko sodelujejo pri sprejemu, transportu in ureditvi cinka v bioloških sistemih.&lt;br /&gt;
MT prenaša cinkove ione iz enega dela celice v drugi del.&lt;br /&gt;
V nekaterih metalotioneinih, večinoma pri [[bakterijah]], sodeluje pri vezavi cinka [[histidin]]. Z vezavo in sprostitvijo cinka MT lahko ureja raven cinka v telesu, cink pa je ključni element za aktiviranje in vezavo nekaterih gensko zapisanih faktorjev.&lt;br /&gt;
Ko cink vstopi v celico ga lahko pobere [[tionein]] (ki lahko postane MT) in ga odnese v drugi del celice, kjer ga preda organelom in beljakovinam. Na ta način tionein – metalotionein postane ključna sestavina cinkovega signalizacijskega sistema v celicah in zlasti v možganih med živčnimi celicami in znotraj njih. Prav tako se zdi, da je pomembna za urejanje beljakovine p53, ki zatira tumorje.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Sigel, A.; Sigel, H.; Sigel, R.K.O., ed (2009). Metallothioneins and Related Chelators. Metal Ions in Life Sciences. 5. Cambridge: RSC Publishing. &lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Margoshes, M. and B.L. Vallee (1957). &amp;quot;A cadmium protein from equine kidney cortex&amp;quot;. Journal of American Chemical Society 79: 4813.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Misa</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Metalotionein&amp;diff=1923</id>
		<title>Metalotionein</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Metalotionein&amp;diff=1923"/>
		<updated>2010-01-03T10:59:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Misa: New page: == Metalotioneini ==  &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Metalotioneini&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (MT)  so družina, s cisteinom bogatih, beljakovin[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein], z nizko molekulsko maso (od 3500 do 14000 D...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Metalotioneini ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metalotioneini&#039;&#039;&#039; (MT)  so družina, s [[cisteinom]] bogatih, [[beljakovin]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein], z nizko [[molekulsko maso]] (od 3500 do 14000 Da). &lt;br /&gt;
Imajo sposobnost vezati prav tako [[fiziološke]] (cink, baker, selen) kot tudi [[ksenobiotične]] (kadmij, živo srebro, srebro, arzen) [[težke kovine]] s tiol-skupino njegovih cisteinskih ostankov, te pa predstavljajo skoraj 30% aminokislinskih[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] ostankov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT sta odkrila [[Vallee]] in [[Margoshe]] leta  1957, s čiščenjem Cd-vezne beljakovine iz ledvične skorje konja.&lt;br /&gt;
Funkcija metalotioneinov ni jasna, ampak eksperimentalni podatki kažejo, da MT lahko zagotovijo zaščito pred zastrupitvijo s kovinami in pred [[oksidativnim stresom]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri ljudeh obstajajo štiri glavne oblike MT. V človeškem telesu se velika količina sintetizira predvsem v jetrih in ledvicah. Njihova proizvodnja je vsekakor odvisna od razpoložljivosti prehranskih mineralov (kot so cink, baker in selen) in od aminokisline [[histidin]] in [[cistein]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT dokazano vežejo širok spekter kovin, vključno s kadmijem, cinkom, živim srebrom, bakrom, srebrom in lahko sodelujejo pri sprejemu, transportu in ureditvi cinka v bioloških sistemih.&lt;br /&gt;
MT prenaša cinkove ione iz enega dela celice v drugi del.&lt;br /&gt;
V nekaterih metalotioneinih, večinoma pri [[bakterijah]], sodeluje pri vezavi cinka [[histidin]]. Z vezavo in sprostitvijo cinka MT lahko ureja raven cinka v telesu, cink pa je ključni element za aktiviranje in vezavo nekaterih gensko zapisanih faktorjev.&lt;br /&gt;
Ko cink vstopi v celico ga lahko pobere [[tionein]] (ki lahko postane MT) in ga odnese v drugi del celice, kjer ga preda organelom in beljakovinam. Na ta način tionein – metalotionein postane ključna sestavina cinkovega signalizacijskega sistema v celicah in zlasti v možganih med živčnimi celicami in znotraj njih. Prav tako se zdi, da je pomembna za urejanje beljakovine p53, ki zatira tumorje.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Sigel, A.; Sigel, H.; Sigel, R.K.O., ed (2009). Metallothioneins and Related Chelators. Metal Ions in Life Sciences. 5. Cambridge: RSC Publishing. &lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Margoshes, M. and B.L. Vallee (1957). &amp;quot;A cadmium protein from equine kidney cortex&amp;quot;. Journal of American Chemical Society 79: 4813.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Misa</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1922</id>
		<title>User talk:Misa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1922"/>
		<updated>2010-01-03T10:56:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Misa: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Metalotioneini ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metalotioneini&#039;&#039;&#039; (MT)  so družina, s [[cisteinom]] bogatih, [[beljakovin]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein], z nizko [[molekulsko maso]] (od 3500 do 14000 Da). &lt;br /&gt;
Imajo sposobnost vezati prav tako [[fiziološke]] (cink, baker, selen) kot tudi [[ksenobiotične]] (kadmij, živo srebro, srebro, arzen) [[težke kovine]] s tiol-skupino njegovih cisteinskih ostankov, te pa predstavljajo skoraj 30% aminokislinskih[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] ostankov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT sta odkrila [[Vallee]] in [[Margoshe]] leta  1957, s čiščenjem Cd-vezne beljakovine iz ledvične skorje konja.&lt;br /&gt;
Funkcija metalotioneinov ni jasna, ampak eksperimentalni podatki kažejo, da MT lahko zagotovijo zaščito pred zastrupitvijo s kovinami in pred [[oksidativnim stresom]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri ljudeh obstajajo štiri glavne oblike MT. V človeškem telesu se velika količina sintetizira predvsem v jetrih in ledvicah. Njihova proizvodnja je vsekakor odvisna od razpoložljivosti prehranskih mineralov (kot so cink, baker in selen) in od aminokisline [[histidin]] in [[cistein]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT dokazano vežejo širok spekter kovin, vključno s kadmijem, cinkom, živim srebrom, bakrom, srebrom in lahko sodelujejo pri sprejemu, transportu in ureditvi cinka v bioloških sistemih.&lt;br /&gt;
MT prenaša cinkove ione iz enega dela celice v drugi del.&lt;br /&gt;
V nekaterih metalotioneinih, večinoma pri [[bakterijah]], sodeluje pri vezavi cinka [[histidin]]. Z vezavo in sprostitvijo cinka MT lahko ureja raven cinka v telesu, cink pa je ključni element za aktiviranje in vezavo nekaterih gensko zapisanih faktorjev.&lt;br /&gt;
Ko cink vstopi v celico ga lahko pobere [[tionein]] (ki lahko postane MT) in ga odnese v drugi del celice, kjer ga preda organelom in beljakovinam. Na ta način tionein – metalotionein postane ključna sestavina cinkovega signalizacijskega sistema v celicah in zlasti v možganih med živčnimi celicami in znotraj njih. Prav tako se zdi, da je pomembna za urejanje beljakovine p53, ki zatira tumorje.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Sigel, A.; Sigel, H.; Sigel, R.K.O., ed (2009). Metallothioneins and Related Chelators. Metal Ions in Life Sciences. 5. Cambridge: RSC Publishing. &lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Margoshes, M. and B.L. Vallee (1957). &amp;quot;A cadmium protein from equine kidney cortex&amp;quot;. Journal of American Chemical Society 79: 4813.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Misa</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1921</id>
		<title>User talk:Misa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1921"/>
		<updated>2010-01-03T10:50:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Misa: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Metalotioneini ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metalotioneini&#039;&#039;&#039; (MT)  so družina, s [[cisteinom]] bogatih, [[beljakovin]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein], z nizko [[molekulsko maso]] (od 3500 do 14000 Da). &lt;br /&gt;
Imajo sposobnost vezati prav tako [[fiziološke]] (cink, baker, selen) kot tudi [[ksenobiotične]] (kadmij, živo srebro, srebro, arzen) [[težke kovine]] s tiol-skupino njegovih cisteinskih ostankov, te pa predstavljajo skoraj 30% aminokislinskih[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] ostankov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT sta odkrila [[Vallee]] in [[Margoshe]] leta  1957, s čiščenjem Cd-vezne beljakovine iz ledvične skorje konja.&lt;br /&gt;
Funkcija metalotioneinov ni jasna, ampak eksperimentalni podatki kažejo, da MT lahko zagotovijo zaščito pred zastrupitvijo s kovinami in pred [[oksidativnim stresom]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri ljudeh obstajajo štiri glavne oblike MT. V človeškem telesu se velika količina sintetizira predvsem v jetrih in ledvicah. Njihova proizvodnja je vsekakor odvisna od razpoložljivosti prehranskih mineralov (kot so cink, baker in selen) in od aminokisline [[histidin]] in [[cistein]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT dokazano vežejo širok spekter kovin, vključno s kadmijem, cinkom, živim srebrom, bakrom, srebrom in lahko sodelujejo pri sprejemu, transportu in ureditvi cinka v bioloških sistemih.&lt;br /&gt;
MT prenaša cinkove ione iz enega dela celice v drugi del.&lt;br /&gt;
V nekaterih metalotioneinih, večinoma pri [[bakterijah]], sodeluje pri vezavi cinka [[histidin]]. Z vezavo in sprostitvijo cinka MT lahko ureja raven cinka v telesu, cink pa je ključni element za aktiviranje in vezavo nekaterih gensko zapisanih faktorjev.&lt;br /&gt;
Ko cink vstopi v celico ga lahko pobere [[tionein]] (ki lahko postane MT) in ga odnese v drugi del celice, kjer ga preda organelom in beljakovinam. Na ta način tionein – metalotionein postane ključna sestavina cinkovega signalizacijskega sistema v celicah in zlasti v možganih med živčnimi celicami in znotraj njih. Prav tako se zdi, da je pomembna za urejanje beljakovine p53, ki zatira tumorje.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Sigel, A.; Sigel, H.; Sigel, R.K.O., ed (2009). Metallothioneins and Related Chelators. Metal Ions in Life Sciences. 5. Cambridge: RSC Publishing. &lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Margoshes, M. and B.L. Vallee (1957). &amp;quot;A cadmium protein from equine kidney cortex&amp;quot;. Journal of American Chemical Society 79: 4813.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Misa</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1920</id>
		<title>User talk:Misa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1920"/>
		<updated>2010-01-03T10:50:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Misa: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Metalotioneini ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metalotioneini&#039;&#039;&#039; (MT)  so družina, s [[cisteinom]] bogatih, [[beljakovin]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein], z nizko [[molekulsko maso]] (od 3500 do 14000 Da). &lt;br /&gt;
Imajo sposobnost vezati prav tako [[fiziološke]] (cink, baker, selen) kot tudi [[ksenobiotične]] (kadmij, živo srebro, srebro, arzen) [[težke kovine]] s tiol-skupino njegovih cisteinskih ostankov, te pa predstavljajo skoraj 30% aminokislinskih[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] ostankov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT sta odkrila [[Vallee]] in [[Margoshe]] leta  1957, s čiščenjem Cd-vezne beljakovine iz ledvične skorje konja.&lt;br /&gt;
Funkcija metalotioneinov ni jasna, ampak eksperimentalni podatki kažejo, da MT lahko zagotovijo zaščito pred zastrupitvijo s kovinami in pred [[oksidativnim stresom]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri ljudeh obstajajo štiri glavne oblike MT. V človeškem telesu se velika količina sintetizira predvsem v jetrih in ledvicah. Njihova proizvodnja je vsekakor odvisna od razpoložljivosti prehranskih mineralov (kot so cink, baker in selen) in od aminokisline [[histidin]] in [[cistein]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT dokazano vežejo širok spekter kovin, vključno s kadmijem, cinkom, živim srebrom, bakrom, srebrom in lahko sodelujejo pri sprejemu, transportu in ureditvi cinka v bioloških sistemih.&lt;br /&gt;
MT prenaša cinkove ione iz enega dela celice v drugi del.&lt;br /&gt;
V nekaterih metalotioneinih, večinoma pri [[bakterijah]], sodeluje pri vezavi cinka [[histidin]]. Z vezavo in sprostitvijo cinka MT lahko ureja raven cinka v telesu, cink pa je ključni element za aktiviranje in vezavo nekaterih gensko zapisanih faktorjev.&lt;br /&gt;
Ko cink vstopi v celico ga lahko pobere [[tionein]] (ki lahko postane MT) in ga odnese v drugi del celice, kjer ga preda organelom in beljakovinam. Na ta način tionein – metalotionein postane ključna sestavina cinkovega signalizacijskega sistema v celicah in zlasti v možganih med živčnimi celicami in znotraj njih. Prav tako se zdi, da je pomembna za urejanje beljakovine p53, ki zatira tumorje.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------&lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Sigel, A.; Sigel, H.; Sigel, R.K.O., ed (2009). Metallothioneins and Related Chelators. Metal Ions in Life Sciences. 5. Cambridge: RSC Publishing. &lt;br /&gt;
     &amp;lt;li&amp;gt;Margoshes, M. and B.L. Vallee (1957). &amp;quot;A cadmium protein from equine kidney cortex&amp;quot;. Journal of American Chemical Society 79: 4813.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Misa</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1919</id>
		<title>User talk:Misa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Misa&amp;diff=1919"/>
		<updated>2010-01-03T10:37:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Misa: Metalotioneini&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Metalotioneini ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metalotioneini&#039;&#039;&#039; (MT)  so družina, s [[cisteinom]] bogatih, [[beljakovin]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein], z nizko [[molekulsko maso]] (od 3500 do 14000 Da). &lt;br /&gt;
Imajo sposobnost vezati prav tako [[fiziološke]] (cink, baker, selen) kot tudi [[ksenobiotične]] (kadmij, živo srebro, srebro, arzen) [[težke kovine]] s tiol-skupino njegovih cisteinskih ostankov, te pa predstavljajo skoraj 30% aminokislinskih[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] ostankov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT sta odkrila [[Vallee]] in [[Margoshe]] leta  1957, s čiščenjem Cd-vezne beljakovine iz ledvične skorje konja.&lt;br /&gt;
Funkcija metalotioneinov ni jasna, ampak eksperimentalni podatki kažejo, da MT lahko zagotovijo zaščito pred zastrupitvijo s kovinami in pred [[oksidativnim stresom]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri ljudeh obstajajo štiri glavne oblike MT. V človeškem telesu se velika količina sintetizira predvsem v jetrih in ledvicah. Njihova proizvodnja je vsekakor odvisna od razpoložljivosti prehranskih mineralov (kot so cink, baker in selen) in od aminokisline [[histidin]] in [[cistein]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
MT dokazano vežejo širok spekter kovin, vključno s kadmijem, cinkom, živim srebrom, bakrom, srebrom in lahko sodelujejo pri sprejemu, transportu in ureditvi cinka v bioloških sistemih.&lt;br /&gt;
MT prenaša cinkove ione iz enega dela celice v drugi del.&lt;br /&gt;
V nekaterih metalotioneinih, večinoma pri [[bakterijah]], sodeluje pri vezavi cinka [[histidin]]. Z vezavo in sprostitvijo cinka MT lahko ureja raven cinka v telesu, cink pa je ključni element za aktiviranje in vezavo nekaterih gensko zapisanih faktorjev.&lt;br /&gt;
Ko cink vstopi v celico ga lahko pobere [[tionein]] (ki lahko postane MT) in ga odnese v drugi del celice, kjer ga preda organelom in beljakovinam. Na ta način tionein – metalotionein postane ključna sestavina cinkovega signalizacijskega sistema v celicah in zlasti v možganih med živčnimi celicami in znotraj njih. Prav tako se zdi, da je pomembna za urejanje beljakovine p53, ki zatira tumorje.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Misa</name></author>
	</entry>
</feed>