https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Mitja+KodermanWiki FKKT - User contributions [en]2026-04-12T07:10:57ZUser contributionsMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trans_efekt&diff=21500Trans efekt2023-01-08T14:19:18Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj opazen pri kvadratno planarnih kompleksih, v manjši meri pa tudi pri oktaedrskih kompleksih.[1] <br />
<br />
Poleg kinetičnega efekta imajo trans ligandi vpliv tudi na osnovno energijsko stanje molekule. Najbolj se to vidi pri dolžini vezi in stabilnosti kompleksov. V literaturi se ta pojav poimenuje tudi trans vpliv (ang. »Trans influence«), da ga ločijo od kinetičnega efekta.[2] Uporabljajo pa se tudi še bolj specifični izrazi, kot sta strukturni trans efekt ali termodinamski trans efekt.[1]<br />
<br />
Odkritje efekta pripisujejo Ilyi Ilichu Chernyaevu,[3] ki ga je leta 1926 prepoznal in mu dal ime.[4]<br />
<br />
'''Kinetični trans efekt'''<br />
----<br />
<br />
<br />
Ligandi z visokim trans efektom so na splošno bolj kisli (lažje oddajo elektronski par in stabilizirajo koordinacijsko sfero kovine; fosfini) in manjši (manjše sterične ovire; hidrid). Intenzivnost trans efekta (povečanje stopnje substitucije trans liganda) sledi zaporedju:<br />
<br />
F−, H2O, OH− < NH3 < py < Cl− < Br− < I−, SCN−, NO2−, SC(NH2)2, Ph− < SO32− < PR3, AsR3, SR2, CH3− < H−, NO, CO, CN−, C2H4<br />
<br />
Klasičen primer je sinteza cisplatina in njegovega trans izomera.[5] Najprej vzamemo izhodno spojino PtCl42− in naredimo substitucijo enega klorida z amonijakom. V naslednji stopnji substitucija Cl- z NH3 poteče preferenčno v nastanek cis izomera. Cl− ima večji trans efekt kot NH3, zato se izmenja trans ligand glede na klorid.<br />
<br />
Obtatno pa se zgodi, če za izhodno spojino vzamemo Pt(NH3)42+. S stopenjsko substitucijo amonijaka s kloridom dobimo produkt, ki ima trans koordinirane ligande. To je ponovno posledica močnejšega trans efekta klorida, ki drugo substitucijo usmeri v trans lego glede na sebe.<br />
<br />
Trans učinek v kvadratnih kompleksih je mogoče razložiti z mehanizmom adicije in eliminacije. Nasproti ležeči si par ligandov, ki ima ligand z najmočnejšim trans efektom, lažje sprejme dodaten ligand v ravnino (stabilizacija zaradi kislosti oz. sterike). Dobimo intermediat v obliki trigonalne bipiramide, v kateri najmočnejši trans ligand zaseda eno od ekvatorialnih mest. Drugi dve mesti pa zasedata njegov trans ligand in novi ligand. Zaradi principa mikroskopske reverzibilnosti odhajajoči ligand zapusti kompleks iz ekvatorialnega položaja, kar pomeni, da se iz kompleksa odcepi trans ligand glede na ligand z najmočnejšim trans efektom; poteče substitucija s preferenco na trans mestu.[2]<br />
<br />
'''Strukturni trans efekt'''<br />
----<br />
<br />
<br />
Strukturni trans efekt je mogoče eksperimentalno izmeriti z rentgensko kristalografijo. Opazimo različne dolžine vezi med kovino in ligandom v cis oz. trans izomerih. Raztezanje za kar 0,2 Å se pojavi pri močnih trans ligandih, kot je hidrid, kar nakazuje na različno stabilnost kompleksov.[6]<br />
<br />
Primer strukturnega trans učinka: vsota dolžin vezi je manjša v trans izomeru (levo), kar pomeni, da je trans produkt v nižjem energijskem stanju in tako termodinamsko ugodnejši. <br />
<br />
1. Coe, B. J.; Glenwright, S. J. Trans-effects in octahedral transition metal complexes. Coordination Chemistry Reviews 2000, 203, 5-80.<br />
<br />
2. Robert H. Crabtree (2005). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals (4th ed.). New Jersey: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-66256-9.<br />
<br />
3. Kauffmann, G. B. I'lya I'lich Chernyaev (1893-1966) and the Trans Effect. J. Chem. Educ. 1977, 54, 86-89.<br />
<br />
4. Chernyaev, I. I. The mononitrites of bivalent platinum. I. Ann. inst. platine (USSR) 1926, 4, 243-275.<br />
<br />
5. George B. Kauffman, Dwaine O. Cowan (1963). "Cis - and trans -Dichlorodiammineplatinum(II)". cis- and trans-Dichlorodiammineplatinum(II). Inorg. Synth. Inorganic Syntheses. Vol. 7. pp. 239–245. doi:10.1002/9780470132388.ch63. ISBN 9780470132388.<br />
<br />
6. Anderson, K. M.; Orpen, A. G. On the relative magnitudes of the cis and trans influences in metal complexes. Chem. Commun. 2001, 2682-2683. doi:10.1039/b108517b</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trans_efekt&diff=21499Trans efekt2023-01-08T14:19:03Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div><br />
'''Trans efekt'''<br />
<br />
<br />
V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj opazen pri kvadratno planarnih kompleksih, v manjši meri pa tudi pri oktaedrskih kompleksih.[1] <br />
<br />
Poleg kinetičnega efekta imajo trans ligandi vpliv tudi na osnovno energijsko stanje molekule. Najbolj se to vidi pri dolžini vezi in stabilnosti kompleksov. V literaturi se ta pojav poimenuje tudi trans vpliv (ang. »Trans influence«), da ga ločijo od kinetičnega efekta.[2] Uporabljajo pa se tudi še bolj specifični izrazi, kot sta strukturni trans efekt ali termodinamski trans efekt.[1]<br />
<br />
Odkritje efekta pripisujejo Ilyi Ilichu Chernyaevu,[3] ki ga je leta 1926 prepoznal in mu dal ime.[4]<br />
<br />
'''Kinetični trans efekt'''<br />
----<br />
<br />
<br />
Ligandi z visokim trans efektom so na splošno bolj kisli (lažje oddajo elektronski par in stabilizirajo koordinacijsko sfero kovine; fosfini) in manjši (manjše sterične ovire; hidrid). Intenzivnost trans efekta (povečanje stopnje substitucije trans liganda) sledi zaporedju:<br />
<br />
F−, H2O, OH− < NH3 < py < Cl− < Br− < I−, SCN−, NO2−, SC(NH2)2, Ph− < SO32− < PR3, AsR3, SR2, CH3− < H−, NO, CO, CN−, C2H4<br />
<br />
Klasičen primer je sinteza cisplatina in njegovega trans izomera.[5] Najprej vzamemo izhodno spojino PtCl42− in naredimo substitucijo enega klorida z amonijakom. V naslednji stopnji substitucija Cl- z NH3 poteče preferenčno v nastanek cis izomera. Cl− ima večji trans efekt kot NH3, zato se izmenja trans ligand glede na klorid.<br />
<br />
Obtatno pa se zgodi, če za izhodno spojino vzamemo Pt(NH3)42+. S stopenjsko substitucijo amonijaka s kloridom dobimo produkt, ki ima trans koordinirane ligande. To je ponovno posledica močnejšega trans efekta klorida, ki drugo substitucijo usmeri v trans lego glede na sebe.<br />
<br />
Trans učinek v kvadratnih kompleksih je mogoče razložiti z mehanizmom adicije in eliminacije. Nasproti ležeči si par ligandov, ki ima ligand z najmočnejšim trans efektom, lažje sprejme dodaten ligand v ravnino (stabilizacija zaradi kislosti oz. sterike). Dobimo intermediat v obliki trigonalne bipiramide, v kateri najmočnejši trans ligand zaseda eno od ekvatorialnih mest. Drugi dve mesti pa zasedata njegov trans ligand in novi ligand. Zaradi principa mikroskopske reverzibilnosti odhajajoči ligand zapusti kompleks iz ekvatorialnega položaja, kar pomeni, da se iz kompleksa odcepi trans ligand glede na ligand z najmočnejšim trans efektom; poteče substitucija s preferenco na trans mestu.[2]<br />
<br />
'''Strukturni trans efekt'''<br />
----<br />
<br />
<br />
Strukturni trans efekt je mogoče eksperimentalno izmeriti z rentgensko kristalografijo. Opazimo različne dolžine vezi med kovino in ligandom v cis oz. trans izomerih. Raztezanje za kar 0,2 Å se pojavi pri močnih trans ligandih, kot je hidrid, kar nakazuje na različno stabilnost kompleksov.[6]<br />
<br />
Primer strukturnega trans učinka: vsota dolžin vezi je manjša v trans izomeru (levo), kar pomeni, da je trans produkt v nižjem energijskem stanju in tako termodinamsko ugodnejši. <br />
<br />
1. Coe, B. J.; Glenwright, S. J. Trans-effects in octahedral transition metal complexes. Coordination Chemistry Reviews 2000, 203, 5-80.<br />
<br />
2. Robert H. Crabtree (2005). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals (4th ed.). New Jersey: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-66256-9.<br />
<br />
3. Kauffmann, G. B. I'lya I'lich Chernyaev (1893-1966) and the Trans Effect. J. Chem. Educ. 1977, 54, 86-89.<br />
<br />
4. Chernyaev, I. I. The mononitrites of bivalent platinum. I. Ann. inst. platine (USSR) 1926, 4, 243-275.<br />
<br />
5. George B. Kauffman, Dwaine O. Cowan (1963). "Cis - and trans -Dichlorodiammineplatinum(II)". cis- and trans-Dichlorodiammineplatinum(II). Inorg. Synth. Inorganic Syntheses. Vol. 7. pp. 239–245. doi:10.1002/9780470132388.ch63. ISBN 9780470132388.<br />
<br />
6. Anderson, K. M.; Orpen, A. G. On the relative magnitudes of the cis and trans influences in metal complexes. Chem. Commun. 2001, 2682-2683. doi:10.1039/b108517b</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trans_efekt&diff=21498Trans efekt2023-01-08T14:18:37Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div><br />
<br />
'''Trans efekt'''<br />
----<br />
<br />
<br />
V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj opazen pri kvadratno planarnih kompleksih, v manjši meri pa tudi pri oktaedrskih kompleksih.[1] <br />
<br />
Poleg kinetičnega efekta imajo trans ligandi vpliv tudi na osnovno energijsko stanje molekule. Najbolj se to vidi pri dolžini vezi in stabilnosti kompleksov. V literaturi se ta pojav poimenuje tudi trans vpliv (ang. »Trans influence«), da ga ločijo od kinetičnega efekta.[2] Uporabljajo pa se tudi še bolj specifični izrazi, kot sta strukturni trans efekt ali termodinamski trans efekt.[1]<br />
<br />
Odkritje efekta pripisujejo Ilyi Ilichu Chernyaevu,[3] ki ga je leta 1926 prepoznal in mu dal ime.[4]<br />
<br />
'''Kinetični trans efekt'''<br />
----<br />
<br />
<br />
Ligandi z visokim trans efektom so na splošno bolj kisli (lažje oddajo elektronski par in stabilizirajo koordinacijsko sfero kovine; fosfini) in manjši (manjše sterične ovire; hidrid). Intenzivnost trans efekta (povečanje stopnje substitucije trans liganda) sledi zaporedju:<br />
<br />
F−, H2O, OH− < NH3 < py < Cl− < Br− < I−, SCN−, NO2−, SC(NH2)2, Ph− < SO32− < PR3, AsR3, SR2, CH3− < H−, NO, CO, CN−, C2H4<br />
<br />
Klasičen primer je sinteza cisplatina in njegovega trans izomera.[5] Najprej vzamemo izhodno spojino PtCl42− in naredimo substitucijo enega klorida z amonijakom. V naslednji stopnji substitucija Cl- z NH3 poteče preferenčno v nastanek cis izomera. Cl− ima večji trans efekt kot NH3, zato se izmenja trans ligand glede na klorid.<br />
<br />
Obtatno pa se zgodi, če za izhodno spojino vzamemo Pt(NH3)42+. S stopenjsko substitucijo amonijaka s kloridom dobimo produkt, ki ima trans koordinirane ligande. To je ponovno posledica močnejšega trans efekta klorida, ki drugo substitucijo usmeri v trans lego glede na sebe.<br />
<br />
Trans učinek v kvadratnih kompleksih je mogoče razložiti z mehanizmom adicije in eliminacije. Nasproti ležeči si par ligandov, ki ima ligand z najmočnejšim trans efektom, lažje sprejme dodaten ligand v ravnino (stabilizacija zaradi kislosti oz. sterike). Dobimo intermediat v obliki trigonalne bipiramide, v kateri najmočnejši trans ligand zaseda eno od ekvatorialnih mest. Drugi dve mesti pa zasedata njegov trans ligand in novi ligand. Zaradi principa mikroskopske reverzibilnosti odhajajoči ligand zapusti kompleks iz ekvatorialnega položaja, kar pomeni, da se iz kompleksa odcepi trans ligand glede na ligand z najmočnejšim trans efektom; poteče substitucija s preferenco na trans mestu.[2]<br />
<br />
'''Strukturni trans efekt'''<br />
----<br />
<br />
<br />
Strukturni trans efekt je mogoče eksperimentalno izmeriti z rentgensko kristalografijo. Opazimo različne dolžine vezi med kovino in ligandom v cis oz. trans izomerih. Raztezanje za kar 0,2 Å se pojavi pri močnih trans ligandih, kot je hidrid, kar nakazuje na različno stabilnost kompleksov.[6]<br />
<br />
Primer strukturnega trans učinka: vsota dolžin vezi je manjša v trans izomeru (levo), kar pomeni, da je trans produkt v nižjem energijskem stanju in tako termodinamsko ugodnejši. <br />
<br />
1. Coe, B. J.; Glenwright, S. J. Trans-effects in octahedral transition metal complexes. Coordination Chemistry Reviews 2000, 203, 5-80.<br />
<br />
2. Robert H. Crabtree (2005). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals (4th ed.). New Jersey: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-66256-9.<br />
<br />
3. Kauffmann, G. B. I'lya I'lich Chernyaev (1893-1966) and the Trans Effect. J. Chem. Educ. 1977, 54, 86-89.<br />
<br />
4. Chernyaev, I. I. The mononitrites of bivalent platinum. I. Ann. inst. platine (USSR) 1926, 4, 243-275.<br />
<br />
5. George B. Kauffman, Dwaine O. Cowan (1963). "Cis - and trans -Dichlorodiammineplatinum(II)". cis- and trans-Dichlorodiammineplatinum(II). Inorg. Synth. Inorganic Syntheses. Vol. 7. pp. 239–245. doi:10.1002/9780470132388.ch63. ISBN 9780470132388.<br />
<br />
6. Anderson, K. M.; Orpen, A. G. On the relative magnitudes of the cis and trans influences in metal complexes. Chem. Commun. 2001, 2682-2683. doi:10.1039/b108517b</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trans_efekt&diff=21497Trans efekt2023-01-08T14:14:21Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>'''Trans efekt'''<br />
<br />
V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj opazen pri kvadratno planarnih kompleksih, v manjši meri pa tudi pri oktaedrskih kompleksih.[1] <br />
<br />
Poleg kinetičnega efekta imajo trans ligandi vpliv tudi na osnovno energijsko stanje molekule. Najbolj se to vidi pri dolžini vezi in stabilnosti kompleksov. V literaturi se ta pojav poimenuje tudi trans vpliv (ang. »Trans influence«), da ga ločijo od kinetičnega efekta.[2] Uporabljajo pa se tudi še bolj specifični izrazi, kot sta strukturni trans efekt ali termodinamski trans efekt.[1]<br />
<br />
Odkritje efekta pripisujejo Ilyi Ilichu Chernyaevu,[3] ki ga je leta 1926 prepoznal in mu dal ime.[4]<br />
<br />
'''Kinetični trans efekt'''<br />
<br />
Ligandi z visokim trans efektom so na splošno bolj kisli (lažje oddajo elektronski par in stabilizirajo koordinacijsko sfero kovine; fosfini) in manjši (manjše sterične ovire; hidrid). Intenzivnost trans efekta (povečanje stopnje substitucije trans liganda) sledi zaporedju:<br />
<br />
F−, H2O, OH− < NH3 < py < Cl− < Br− < I−, SCN−, NO2−, SC(NH2)2, Ph− < SO32− < PR3, AsR3, SR2, CH3− < H−, NO, CO, CN−, C2H4<br />
<br />
Klasičen primer je sinteza cisplatina in njegovega trans izomera.[5] Najprej vzamemo izhodno spojino PtCl42− in naredimo substitucijo enega klorida z amonijakom. V naslednji stopnji substitucija Cl- z NH3 poteče preferenčno v nastanek cis izomera. Cl− ima večji trans efekt kot NH3, zato se izmenja trans ligand glede na klorid.<br />
<br />
Obtatno pa se zgodi, če za izhodno spojino vzamemo Pt(NH3)42+. S stopenjsko substitucijo amonijaka s kloridom dobimo produkt, ki ima trans koordinirane ligande. To je ponovno posledica močnejšega trans efekta klorida, ki drugo substitucijo usmeri v trans lego glede na sebe.<br />
<br />
Trans učinek v kvadratnih kompleksih je mogoče razložiti z mehanizmom adicije in eliminacije. Nasproti ležeči si par ligandov, ki ima ligand z najmočnejšim trans efektom, lažje sprejme dodaten ligand v ravnino (stabilizacija zaradi kislosti oz. sterike). Dobimo intermediat v obliki trigonalne bipiramide, v kateri najmočnejši trans ligand zaseda eno od ekvatorialnih mest. Drugi dve mesti pa zasedata njegov trans ligand in novi ligand. Zaradi principa mikroskopske reverzibilnosti odhajajoči ligand zapusti kompleks iz ekvatorialnega položaja, kar pomeni, da se iz kompleksa odcepi trans ligand glede na ligand z najmočnejšim trans efektom; poteče substitucija s preferenco na trans mestu.[2]<br />
<br />
'''Strukturni trans efekt'''<br />
<br />
Strukturni trans efekt je mogoče eksperimentalno izmeriti z rentgensko kristalografijo. Opazimo različne dolžine vezi med kovino in ligandom v cis oz. trans izomerih. Raztezanje za kar 0,2 Å se pojavi pri močnih trans ligandih, kot je hidrid, kar nakazuje na različno stabilnost kompleksov.[6]<br />
<br />
Primer strukturnega trans učinka: vsota dolžin vezi je manjša v trans izomeru (levo), kar pomeni, da je trans produkt v nižjem energijskem stanju in tako termodinamsko ugodnejši. <br />
<br />
1. Coe, B. J.; Glenwright, S. J. Trans-effects in octahedral transition metal complexes. Coordination Chemistry Reviews 2000, 203, 5-80.<br />
<br />
2. Robert H. Crabtree (2005). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals (4th ed.). New Jersey: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-66256-9.<br />
<br />
3. Kauffmann, G. B. I'lya I'lich Chernyaev (1893-1966) and the Trans Effect. J. Chem. Educ. 1977, 54, 86-89.<br />
<br />
4. Chernyaev, I. I. The mononitrites of bivalent platinum. I. Ann. inst. platine (USSR) 1926, 4, 243-275.<br />
<br />
5. George B. Kauffman, Dwaine O. Cowan (1963). "Cis - and trans -Dichlorodiammineplatinum(II)". cis- and trans-Dichlorodiammineplatinum(II). Inorg. Synth. Inorganic Syntheses. Vol. 7. pp. 239–245. doi:10.1002/9780470132388.ch63. ISBN 9780470132388.<br />
<br />
6. Anderson, K. M.; Orpen, A. G. On the relative magnitudes of the cis and trans influences in metal complexes. Chem. Commun. 2001, 2682-2683. doi:10.1039/b108517b</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trans_efekt&diff=21496Trans efekt2023-01-08T14:12:43Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>'''Trans efekt'''<br />
<br />
V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj opazen pri kvadratno planarnih kompleksih, v manjši meri pa tudi pri oktaedrskih kompleksih.[1] <br />
Poleg kinetičnega efekta imajo trans ligandi vpliv tudi na osnovno energijsko stanje molekule. Najbolj se to vidi pri dolžini vezi in stabilnosti kompleksov. V literaturi se ta pojav poimenuje tudi trans vpliv (ang. »Trans influence«), da ga ločijo od kinetičnega efekta.[2] Uporabljajo pa se tudi še bolj specifični izrazi, kot sta strukturni trans efekt ali termodinamski trans efekt.[1]<br />
Odkritje efekta pripisujejo Ilyi Ilichu Chernyaevu,[3] ki ga je leta 1926 prepoznal in mu dal ime.[4]<br />
Kinetični trans efekt<br />
Ligandi z visokim trans efektom so na splošno bolj kisli (lažje oddajo elektronski par in stabilizirajo koordinacijsko sfero kovine; fosfini) in manjši (manjše sterične ovire; hidrid). Intenzivnost trans efekta (povečanje stopnje substitucije trans liganda) sledi zaporedju:<br />
F−, H2O, OH− < NH3 < py < Cl− < Br− < I−, SCN−, NO2−, SC(NH2)2, Ph− < SO32− < PR3, AsR3, SR2, CH3− < H−, NO, CO, CN−, C2H4<br />
Klasičen primer je sinteza cisplatina in njegovega trans izomera.[5] Najprej vzamemo izhodno spojino PtCl42− in naredimo substitucijo enega klorida z amonijakom. V naslednji stopnji substitucija Cl- z NH3 poteče preferenčno v nastanek cis izomera. Cl− ima večji trans efekt kot NH3, zato se izmenja trans ligand glede na klorid.<br />
<br />
Obtatno pa se zgodi, če za izhodno spojino vzamemo Pt(NH3)42+. S stopenjsko substitucijo amonijaka s kloridom dobimo produkt, ki ima trans koordinirane ligande. To je ponovno posledica močnejšega trans efekta klorida, ki drugo substitucijo usmeri v trans lego glede na sebe.<br />
<br />
Trans učinek v kvadratnih kompleksih je mogoče razložiti z mehanizmom adicije in eliminacije. Nasproti ležeči si par ligandov, ki ima ligand z najmočnejšim trans efektom, lažje sprejme dodaten ligand v ravnino (stabilizacija zaradi kislosti oz. sterike). Dobimo intermediat v obliki trigonalne bipiramide, v kateri najmočnejši trans ligand zaseda eno od ekvatorialnih mest. Drugi dve mesti pa zasedata njegov trans ligand in novi ligand. Zaradi principa mikroskopske reverzibilnosti odhajajoči ligand zapusti kompleks iz ekvatorialnega položaja, kar pomeni, da se iz kompleksa odcepi trans ligand glede na ligand z najmočnejšim trans efektom; poteče substitucija s preferenco na trans mestu.[2]<br />
Strukturni trans efekt<br />
Strukturni trans efekt je mogoče eksperimentalno izmeriti z rentgensko kristalografijo. Opazimo različne dolžine vezi med kovino in ligandom v cis oz. trans izomerih. Raztezanje za kar 0,2 Å se pojavi pri močnih trans ligandih, kot je hidrid, kar nakazuje na različno stabilnost kompleksov.[6]<br />
<br />
Primer strukturnega trans učinka: vsota dolžin vezi je manjša v trans izomeru (levo), kar pomeni, da je trans produkt v nižjem energijskem stanju in tako termodinamsko ugodnejši. <br />
<br />
1. Coe, B. J.; Glenwright, S. J. Trans-effects in octahedral transition metal complexes. Coordination Chemistry Reviews 2000, 203, 5-80.<br />
<br />
2. Robert H. Crabtree (2005). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals (4th ed.). New Jersey: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-66256-9.<br />
<br />
3. Kauffmann, G. B. I'lya I'lich Chernyaev (1893-1966) and the Trans Effect. J. Chem. Educ. 1977, 54, 86-89.<br />
<br />
4. Chernyaev, I. I. The mononitrites of bivalent platinum. I. Ann. inst. platine (USSR) 1926, 4, 243-275.<br />
<br />
5. George B. Kauffman, Dwaine O. Cowan (1963). "Cis - and trans -Dichlorodiammineplatinum(II)". cis- and trans-Dichlorodiammineplatinum(II). Inorg. Synth. Inorganic Syntheses. Vol. 7. pp. 239–245. doi:10.1002/9780470132388.ch63. ISBN 9780470132388.<br />
<br />
6. Anderson, K. M.; Orpen, A. G. On the relative magnitudes of the cis and trans influences in metal complexes. Chem. Commun. 2001, 2682-2683. doi:10.1039/b108517b</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trans_efekt&diff=21495Trans efekt2023-01-08T14:12:05Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>'''Trans efekt'''<br />
<br />
V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj opazen pri kvadratno planarnih kompleksih, v manjši meri pa tudi pri oktaedrskih kompleksih.[1] <br />
Poleg kinetičnega efekta imajo trans ligandi vpliv tudi na osnovno energijsko stanje molekule. Najbolj se to vidi pri dolžini vezi in stabilnosti kompleksov. V literaturi se ta pojav poimenuje tudi trans vpliv (ang. »Trans influence«), da ga ločijo od kinetičnega efekta.[2] Uporabljajo pa se tudi še bolj specifični izrazi, kot sta strukturni trans efekt ali termodinamski trans efekt.[1]<br />
Odkritje efekta pripisujejo Ilyi Ilichu Chernyaevu,[3] ki ga je leta 1926 prepoznal in mu dal ime.[4]<br />
Kinetični trans efekt<br />
Ligandi z visokim trans efektom so na splošno bolj kisli (lažje oddajo elektronski par in stabilizirajo koordinacijsko sfero kovine; fosfini) in manjši (manjše sterične ovire; hidrid). Intenzivnost trans efekta (povečanje stopnje substitucije trans liganda) sledi zaporedju:<br />
F−, H2O, OH− < NH3 < py < Cl− < Br− < I−, SCN−, NO2−, SC(NH2)2, Ph− < SO32− < PR3, AsR3, SR2, CH3− < H−, NO, CO, CN−, C2H4<br />
Klasičen primer je sinteza cisplatina in njegovega trans izomera.[5] Najprej vzamemo izhodno spojino PtCl42− in naredimo substitucijo enega klorida z amonijakom. V naslednji stopnji substitucija Cl- z NH3 poteče preferenčno v nastanek cis izomera. Cl− ima večji trans efekt kot NH3, zato se izmenja trans ligand glede na klorid.<br />
<br />
Obtatno pa se zgodi, če za izhodno spojino vzamemo Pt(NH3)42+. S stopenjsko substitucijo amonijaka s kloridom dobimo produkt, ki ima trans koordinirane ligande. To je ponovno posledica močnejšega trans efekta klorida, ki drugo substitucijo usmeri v trans lego glede na sebe.<br />
<br />
Trans učinek v kvadratnih kompleksih je mogoče razložiti z mehanizmom adicije in eliminacije. Nasproti ležeči si par ligandov, ki ima ligand z najmočnejšim trans efektom, lažje sprejme dodaten ligand v ravnino (stabilizacija zaradi kislosti oz. sterike). Dobimo intermediat v obliki trigonalne bipiramide, v kateri najmočnejši trans ligand zaseda eno od ekvatorialnih mest. Drugi dve mesti pa zasedata njegov trans ligand in novi ligand. Zaradi principa mikroskopske reverzibilnosti odhajajoči ligand zapusti kompleks iz ekvatorialnega položaja, kar pomeni, da se iz kompleksa odcepi trans ligand glede na ligand z najmočnejšim trans efektom; poteče substitucija s preferenco na trans mestu.[2]<br />
Strukturni trans efekt<br />
Strukturni trans efekt je mogoče eksperimentalno izmeriti z rentgensko kristalografijo. Opazimo različne dolžine vezi med kovino in ligandom v cis oz. trans izomerih. Raztezanje za kar 0,2 Å se pojavi pri močnih trans ligandih, kot je hidrid, kar nakazuje na različno stabilnost kompleksov.[6]<br />
<br />
Primer strukturnega trans učinka: vsota dolžin vezi je manjša v trans izomeru (levo), kar pomeni, da je trans produkt v nižjem energijskem stanju in tako termodinamsko ugodnejši. <br />
1. Coe, B. J.; Glenwright, S. J. Trans-effects in octahedral transition metal complexes. Coordination Chemistry Reviews 2000, 203, 5-80.<br />
2. Robert H. Crabtree (2005). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals (4th ed.). New Jersey: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-66256-9.<br />
3. Kauffmann, G. B. I'lya I'lich Chernyaev (1893-1966) and the Trans Effect. J. Chem. Educ. 1977, 54, 86-89.<br />
4. Chernyaev, I. I. The mononitrites of bivalent platinum. I. Ann. inst. platine (USSR) 1926, 4, 243-275.<br />
5. George B. Kauffman, Dwaine O. Cowan (1963). "Cis - and trans -Dichlorodiammineplatinum(II)". cis- and trans-Dichlorodiammineplatinum(II). Inorg. Synth. Inorganic Syntheses. Vol. 7. pp. 239–245. doi:10.1002/9780470132388.ch63. ISBN 9780470132388.<br />
6. Anderson, K. M.; Orpen, A. G. On the relative magnitudes of the cis and trans influences in metal complexes. Chem. Commun. 2001, 2682-2683. doi:10.1039/b108517b</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trans_efekt&diff=21494Trans efekt2023-01-08T14:11:42Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>Trans efekt<br />
<br />
V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj opazen pri kvadratno planarnih kompleksih, v manjši meri pa tudi pri oktaedrskih kompleksih.[1] <br />
Poleg kinetičnega efekta imajo trans ligandi vpliv tudi na osnovno energijsko stanje molekule. Najbolj se to vidi pri dolžini vezi in stabilnosti kompleksov. V literaturi se ta pojav poimenuje tudi trans vpliv (ang. »Trans influence«), da ga ločijo od kinetičnega efekta.[2] Uporabljajo pa se tudi še bolj specifični izrazi, kot sta strukturni trans efekt ali termodinamski trans efekt.[1]<br />
Odkritje efekta pripisujejo Ilyi Ilichu Chernyaevu,[3] ki ga je leta 1926 prepoznal in mu dal ime.[4]<br />
Kinetični trans efekt<br />
Ligandi z visokim trans efektom so na splošno bolj kisli (lažje oddajo elektronski par in stabilizirajo koordinacijsko sfero kovine; fosfini) in manjši (manjše sterične ovire; hidrid). Intenzivnost trans efekta (povečanje stopnje substitucije trans liganda) sledi zaporedju:<br />
F−, H2O, OH− < NH3 < py < Cl− < Br− < I−, SCN−, NO2−, SC(NH2)2, Ph− < SO32− < PR3, AsR3, SR2, CH3− < H−, NO, CO, CN−, C2H4<br />
Klasičen primer je sinteza cisplatina in njegovega trans izomera.[5] Najprej vzamemo izhodno spojino PtCl42− in naredimo substitucijo enega klorida z amonijakom. V naslednji stopnji substitucija Cl- z NH3 poteče preferenčno v nastanek cis izomera. Cl− ima večji trans efekt kot NH3, zato se izmenja trans ligand glede na klorid.<br />
<br />
Obtatno pa se zgodi, če za izhodno spojino vzamemo Pt(NH3)42+. S stopenjsko substitucijo amonijaka s kloridom dobimo produkt, ki ima trans koordinirane ligande. To je ponovno posledica močnejšega trans efekta klorida, ki drugo substitucijo usmeri v trans lego glede na sebe.<br />
<br />
Trans učinek v kvadratnih kompleksih je mogoče razložiti z mehanizmom adicije in eliminacije. Nasproti ležeči si par ligandov, ki ima ligand z najmočnejšim trans efektom, lažje sprejme dodaten ligand v ravnino (stabilizacija zaradi kislosti oz. sterike). Dobimo intermediat v obliki trigonalne bipiramide, v kateri najmočnejši trans ligand zaseda eno od ekvatorialnih mest. Drugi dve mesti pa zasedata njegov trans ligand in novi ligand. Zaradi principa mikroskopske reverzibilnosti odhajajoči ligand zapusti kompleks iz ekvatorialnega položaja, kar pomeni, da se iz kompleksa odcepi trans ligand glede na ligand z najmočnejšim trans efektom; poteče substitucija s preferenco na trans mestu.[2]<br />
Strukturni trans efekt<br />
Strukturni trans efekt je mogoče eksperimentalno izmeriti z rentgensko kristalografijo. Opazimo različne dolžine vezi med kovino in ligandom v cis oz. trans izomerih. Raztezanje za kar 0,2 Å se pojavi pri močnih trans ligandih, kot je hidrid, kar nakazuje na različno stabilnost kompleksov.[6]<br />
<br />
Primer strukturnega trans učinka: vsota dolžin vezi je manjša v trans izomeru (levo), kar pomeni, da je trans produkt v nižjem energijskem stanju in tako termodinamsko ugodnejši. <br />
1. Coe, B. J.; Glenwright, S. J. Trans-effects in octahedral transition metal complexes. Coordination Chemistry Reviews 2000, 203, 5-80.<br />
2. Robert H. Crabtree (2005). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals (4th ed.). New Jersey: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-66256-9.<br />
3. Kauffmann, G. B. I'lya I'lich Chernyaev (1893-1966) and the Trans Effect. J. Chem. Educ. 1977, 54, 86-89.<br />
4. Chernyaev, I. I. The mononitrites of bivalent platinum. I. Ann. inst. platine (USSR) 1926, 4, 243-275.<br />
5. George B. Kauffman, Dwaine O. Cowan (1963). "Cis - and trans -Dichlorodiammineplatinum(II)". cis- and trans-Dichlorodiammineplatinum(II). Inorg. Synth. Inorganic Syntheses. Vol. 7. pp. 239–245. doi:10.1002/9780470132388.ch63. ISBN 9780470132388.<br />
6. Anderson, K. M.; Orpen, A. G. On the relative magnitudes of the cis and trans influences in metal complexes. Chem. Commun. 2001, 2682-2683. doi:10.1039/b108517b</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trans_efekt&diff=21493Trans efekt2023-01-08T14:10:55Z<p>Mitja Koderman: New page: Trans efekt V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj ...</p>
<hr />
<div>Trans efekt<br />
V anorganski kemiji je trans efekt povečana zmožnost ligandov, da substitucijo usmerijo v nastanek trans oz. cis izomerov. Pripisujemo ga elektronskim učinkom in je najbolj opazen pri kvadratno planarnih kompleksih, v manjši meri pa tudi pri oktaedrskih kompleksih.[1] <br />
Poleg kinetičnega efekta imajo trans ligandi vpliv tudi na osnovno energijsko stanje molekule. Najbolj se to vidi pri dolžini vezi in stabilnosti kompleksov. V literaturi se ta pojav poimenuje tudi trans vpliv (ang. »Trans influence«), da ga ločijo od kinetičnega efekta.[2] Uporabljajo pa se tudi še bolj specifični izrazi, kot sta strukturni trans efekt ali termodinamski trans efekt.[1]<br />
Odkritje efekta pripisujejo Ilyi Ilichu Chernyaevu,[3] ki ga je leta 1926 prepoznal in mu dal ime.[4]<br />
Kinetični trans efekt<br />
Ligandi z visokim trans efektom so na splošno bolj kisli (lažje oddajo elektronski par in stabilizirajo koordinacijsko sfero kovine; fosfini) in manjši (manjše sterične ovire; hidrid). Intenzivnost trans efekta (povečanje stopnje substitucije trans liganda) sledi zaporedju:<br />
F−, H2O, OH− < NH3 < py < Cl− < Br− < I−, SCN−, NO2−, SC(NH2)2, Ph− < SO32− < PR3, AsR3, SR2, CH3− < H−, NO, CO, CN−, C2H4<br />
Klasičen primer je sinteza cisplatina in njegovega trans izomera.[5] Najprej vzamemo izhodno spojino PtCl42− in naredimo substitucijo enega klorida z amonijakom. V naslednji stopnji substitucija Cl- z NH3 poteče preferenčno v nastanek cis izomera. Cl− ima večji trans efekt kot NH3, zato se izmenja trans ligand glede na klorid.<br />
<br />
Obtatno pa se zgodi, če za izhodno spojino vzamemo Pt(NH3)42+. S stopenjsko substitucijo amonijaka s kloridom dobimo produkt, ki ima trans koordinirane ligande. To je ponovno posledica močnejšega trans efekta klorida, ki drugo substitucijo usmeri v trans lego glede na sebe.<br />
<br />
Trans učinek v kvadratnih kompleksih je mogoče razložiti z mehanizmom adicije in eliminacije. Nasproti ležeči si par ligandov, ki ima ligand z najmočnejšim trans efektom, lažje sprejme dodaten ligand v ravnino (stabilizacija zaradi kislosti oz. sterike). Dobimo intermediat v obliki trigonalne bipiramide, v kateri najmočnejši trans ligand zaseda eno od ekvatorialnih mest. Drugi dve mesti pa zasedata njegov trans ligand in novi ligand. Zaradi principa mikroskopske reverzibilnosti odhajajoči ligand zapusti kompleks iz ekvatorialnega položaja, kar pomeni, da se iz kompleksa odcepi trans ligand glede na ligand z najmočnejšim trans efektom; poteče substitucija s preferenco na trans mestu.[2]<br />
Strukturni trans efekt<br />
Strukturni trans efekt je mogoče eksperimentalno izmeriti z rentgensko kristalografijo. Opazimo različne dolžine vezi med kovino in ligandom v cis oz. trans izomerih. Raztezanje za kar 0,2 Å se pojavi pri močnih trans ligandih, kot je hidrid, kar nakazuje na različno stabilnost kompleksov.[6]<br />
<br />
Primer strukturnega trans učinka: vsota dolžin vezi je manjša v trans izomeru (levo), kar pomeni, da je trans produkt v nižjem energijskem stanju in tako termodinamsko ugodnejši. <br />
1. Coe, B. J.; Glenwright, S. J. Trans-effects in octahedral transition metal complexes. Coordination Chemistry Reviews 2000, 203, 5-80.<br />
2. Robert H. Crabtree (2005). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals (4th ed.). New Jersey: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-66256-9.<br />
3. Kauffmann, G. B. I'lya I'lich Chernyaev (1893-1966) and the Trans Effect. J. Chem. Educ. 1977, 54, 86-89.<br />
4. Chernyaev, I. I. The mononitrites of bivalent platinum. I. Ann. inst. platine (USSR) 1926, 4, 243-275.<br />
5. George B. Kauffman, Dwaine O. Cowan (1963). "Cis - and trans -Dichlorodiammineplatinum(II)". cis- and trans-Dichlorodiammineplatinum(II). Inorg. Synth. Inorganic Syntheses. Vol. 7. pp. 239–245. doi:10.1002/9780470132388.ch63. ISBN 9780470132388.<br />
6. Anderson, K. M.; Orpen, A. G. On the relative magnitudes of the cis and trans influences in metal complexes. Chem. Commun. 2001, 2682-2683. doi:10.1039/b108517b</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KK_seminar_2022/23&diff=21492KK seminar 2022/232023-01-08T14:09:07Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>Seminarje oz. gesla vnesete tu spodaj. Na tej strani napišete naslov seminarja/gesla, vsebino pa na ločeni samostojni strani.<br />
<br />
----<br />
<br />
'''''Naslov seminarja/gesla:'''''<br />
<br />
1 [[Ligand]]; [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand_(koordinacijska_kemija) wikipedija] - avtorji: Pia Podobnik, Zala Stopar, Peter Škarabot<br />
<br />
2 [[Koordinacijska sfera]]<br />
<br />
2.2 [[Vezna izomerija]]<br />
<br />
2.3 [[Mostovni ligand]]<br />
<br />
2.4 [[Trans efekt]]<br />
<br />
5. [[Etilendiamintetraocetna kislina]] - avtorji: Marko Cujnik, Anja Sever, Simon Kebelj, Barbara Derganc<br />
<br />
6. [[Organokovinska kemija]] - avtorji: Kristina Božič, Ana Cizerl, Zala Kožuh, Petra Šporar<br />
<br />
7.1 [[Bioanorganska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog<br />
<br />
7.2 [[Bioorganokovinska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog<br />
<br />
9. [[Ferocen]] - avtorji: Jakob Muhič, Neža Kralj, Tine Likovič, Žan Tomšič, Žan Zakošek</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koordinacijska_sfera&diff=21412Koordinacijska sfera2023-01-03T22:38:17Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>V koordinacijski kemiji se '''prva koordinacijska sfera''' nanaša na niz [https://sl.wikipedia.org/wiki/Molekula molekul] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ion ionov] ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand ligande]), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. '''Druga koordinacijska sfera''' vsebuje molekule in ione, ki so na različne načine vezani na prvo koordinacijsko sfero. <br />
<br />
[[Image:Cis-dichlorotetraamminecobalt(III).png| thumb | right | 250px | cis-[CoCl<sub>2</sub>(NH<sub>3</sub>)<sub>4</sub>]<sup>+</sup>, NH<sub>3</sub> in Cl<sup>-</sup> skupini tvorita koordinacijsko sfero okoli centralnega kobaltovega iona. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:Cis-dichlorotetraamminecobalt(III).png]]]<br />
<br />
==Prva koordinacijska sfera==<br />
Prva koordinacijska sfera se nanaša na molekule, ki so neposredno vezane na kovino. Interakcije med prvo in drugo koordinacijsko sfero običajno vključujejo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vodikova_vez vodikove vezi] (tvorbo vodikovih vezi). Za nabite komplekse je ključna tvorba ionskih parov. <br />
<br />
Prvo koordinacijsko sfero v heksaaminkobaltovem(III) kloridu ([Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]Cl<sub>3</sub>) obsegajo kobaltov kation in šest ligandov amonijaka. Koordinacijska sfera tega iona je torej sestavljena iz centralnega MN<sub>6</sub> jedra, obdanega z 18 N-H vezmi, ki se širijo navzven. <br />
<br />
==Druga koordinacijska sfera==<br />
Kovinske ione lahko opišemo kot sestavljene iz serije dveh koncentričnih koordinacijskih sfer, prve in druge. Bolj kot so molekule [https://sl.wikipedia.org/wiki/Topilo topila] oddaljene od druge koordinacijske sfere, bolj se obnašajo kot topilo. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunska_kemija Računalniška kemija] je pokazala zanimanje za simulacijo druge koordinacijske sfere. Drugo koordinacijsko sfero lahko sestavljajo ioni (predvsem v nabitih kompleksih), molekule (predvsem tiste, ki tvorijo vodikove vezi z ligandi iz prve koordinacijske sfere) in deli ligandne hrbtenice. Druga koordinacijska sfera ima v primerjavi s prvo manj neposrednega vpliva na reaktivnost in kemijske lastnosti kovinskega kompleksa. Kljub temu je druga koordinacijska sfera pomembna za razumevanje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kemijska_reakcija reakcij] kovinskega kompleksa, vključno z [https://en.wikipedia.org/wiki/Reaction_mechanism mehanizmi] izmenjave ligandov in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kataliza katalize].<br />
<br />
[[Image:CoA6Cl3.png| thumb | right | 250px | Heksaaminkobaltov(III) klorid je sol koordinacijskega kompleksa, kjer šest molekul amonijaka zaseda prvo koordinacijsko sfero Co<sup>3+</sup> iona. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:CoA6Cl3.png]]]<br />
<br />
[[Image:H-bondingFeSO47aq.tif| thumb | right | 250px | V kristaliničnem FeSO<sub>4</sub>.7H<sub>2</sub>O prva koordinacijska sfera Fe<sup>2+</sup> iona vsebuje šest ligandov vode. Druga koordinacijska sfera vsebuje kristalizirano vodo in sulfat, ki tvori interakcije s [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> centri. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:H-bondingFeSO47aq.tif]]]<br />
<br />
==Vloga v katalizi==<br />
Mehanizmi [https://en.wikipedia.org/wiki/Metalloprotein metaloproteinov] pogosto sprožijo prilagoditev druge koordinacijske sfere proteina.[1]<br />
<br />
==Vloga v mehanistični [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anorganska_kemija anorganski kemiji]==<br />
Hitrost, s katero se ligandi izmenjujejo med prvo in drugo koordinacijsko sfero, je prvi korak pri reakcijah [https://sl.wikipedia.org/wiki/Substitucija substitucije] ligandov. Pri asociativni substituciji liganda se vstopni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nukleofilnost nukleofil] nahaja v drugi koordinacijski sferi. Ti učinki so pomembni pri praktični uporabi, kot so kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri [https://sl.wikipedia.org/wiki/Slikanje_z_magnetno_resonanco MRI].[4] <br />
Energija reakcij prenosa elektronov v notranji sferi je obravnavana v smislu druge koordinacijske sfere. Določene reakcije prenosa protona z elektronom vključujejo prenos atoma med drugimi koordinacijskimi sferami reaktantov: [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> + [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>5</sub>(OH)]<sup>2+</sup> → [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup> + [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>5</sub>(OH)]<sup>2+</sup><br />
<br />
[[Image:MP2N2M&P2NM.png| thumb | right | 250px | V kovinskih kompleksih 1,5-diaza-3,7-difosfaciklooktanov in sorodnih ligandov aminske skupine zasedejo drugo koordinacijsko sfero.[2][3] [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:MP2N2M&P2NM.png]]]<br />
<br />
==Vloga v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Spektroskopija spektroskopiji]==<br />
Vplivi topila na barvo in stabilnost kompleksa so pogosto pripisani spremembam v drugi koordinacijski sferi. Takšni učinki so lahko izraziti v kompleksih, kjer so ligandi v prvi koordinacijski sferi močni donorji in akceptorji vodikove vezi, npr. [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup> in [Fe(CN)<sub>6</sub>]<sup>3-</sup>. [https://en.wikipedia.org/wiki/Crown_ether Kronski etri] se vežejo na [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyamine poliaminske] komplekse preko druge koordinacijske sfere. Poliamin kationi se vežejo na dušikove centre [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalatov].[5]<br />
<br />
==Vloga v [https://en.wikipedia.org/wiki/Supramolecular_chemistry supramolekularni kemiji]==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Macrocycle Makrociklične] molekule, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyclodextrin ciklodekstrini], pogosto delujejo kot druga koordinacijska sfera za kovinske komplekse.[6][7]<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_number Koordinacijsko število]<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Ligand_cone_angle Kot stožca liganda]<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_geometry Koordinacijska geometrija]<br />
<br />
==Viri==<br />
<br />
1. Zhao, Meng; Wang, Hai-Bo; Ji, Liang-Nian; Mao, Zong-Wan (2013). "Insights into metalloenzyme microenvironments: biomimetic metal complexes with a functional second coordination sphere". Chemical Society Reviews. 42 (21): 8360–8375. doi:10.1039/c3cs60162e. ISSN 0306-0012. PMID 23881282.<br />
<br />
2. Yang, J. Y.; Chen, S.; Dougherty, W. G.; Kassel, W. S.; Bullock, R. M.; DuBois, D. L.; Raugei, S.; Rousseau, R.; Dupuis, M.; Rakowski DuBois, M. (2010). "Hydrogen oxidation catalysis by a nickel diphosphine complex with pendant tert-butyl amines". Chem. Commun. 46 (45): 8618–8620. doi:10.1039/c0cc03246h. PMID 20938535.<br />
<br />
3. Bullock, R. M.; Helm, M. L. (2015). "Molecular Electrocatalysts for Oxidation of Hydrogen Using Earth-Abundant Metals: Shoving Protons Around with Proton Relays". Acc. Chem. Res. 48 (7): 2017–2026. doi:10.1021/acs.accounts.5b00069. OSTI 1582563. PMID 26079983.<br />
<br />
4. R. M. Supkowski, W. DeW. Horrocks Jr. "On the determination of the number of water molecules, q, coordinated to europium(III) ions in solution from luminescence decay lifetimes" Inorganic Chimica Acta 2002, Volume 340, pp. 44–48. doi:10.1016/S0020-1693(02)01022-8<br />
<br />
5. Lehn, J. M. Supramolecular Chemistry: Concepts and Perspectives; VCH: Weinhiem, 1995.<br />
<br />
6. Z. Liu, S. T. Schneebeli, J. F. Stoddart "Second-sphere coordination revisited" Chimia 2014, 68, 315-320. doi:10.2533/chimia.2014.315<br />
<br />
7. Z. Liu, M. Frasconi, J. Lei, Z. J. Brown, Z. Zhu, D. Cao, J. Iehl, G. Liu, A. C. Fahrenbach, O. K. Farha, J. T. Hupp, C. A. Mirkin, Y. Y. Botros, J. F. Stoddart "Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with alpha-cyclodextrin" Nature Communications 2013, 4, 1855. doi:10.1038/ncomms2891</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koordinacijska_sfera&diff=21411Koordinacijska sfera2023-01-03T22:36:10Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>V koordinacijski kemiji se '''prva koordinacijska sfera''' nanaša na niz [https://sl.wikipedia.org/wiki/Molekula molekul] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ion ionov] ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand ligande]), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. '''Druga koordinacijska sfera''' vsebuje molekule in ione, ki so na različne načine vezani na prvo koordinacijsko sfero. <br />
<br />
[[Image:Cis-dichlorotetraamminecobalt(III).png| thumb | right | 250px | cis-[CoCl<sub>2</sub>(NH<sub>3</sub>)<sub>4</sub>]<sup>+</sup>, NH<sub>3</sub> in Cl<sup>-</sup> skupini tvorita koordinacijsko sfero okoli centralnega kobaltovega iona. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:Cis-dichlorotetraamminecobalt(III).png]]]<br />
<br />
==Prva koordinacijska sfera==<br />
Prva koordinacijska sfera se nanaša na molekule, ki so neposredno vezane na kovino. Interakcije med prvo in drugo koordinacijsko sfero običajno vključujejo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vodikova_vez vodikove vezi] (tvorbo vodikovih vezi). Za nabite komplekse je ključna tvorba ionskih parov. <br />
<br />
Prvo koordinacijsko sfero v heksaaminkobaltovem(III) kloridu ([Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]Cl<sub>3</sub>) obsegajo kobaltov kation in šest ligandov amonijaka. Koordinacijska sfera tega iona je torej sestavljena iz centralnega MN<sub>6</sub> jedra, obdanega z 18 N-H vezmi, ki se širijo navzven. <br />
<br />
==Druga koordinacijska sfera==<br />
Kovinske ione lahko opišemo kot sestavljene iz serije dveh koncentričnih koordinacijskih sfer, prve in druge. Bolj kot so molekule [https://sl.wikipedia.org/wiki/Topilo topila] oddaljene od druge koordinacijske sfere, bolj se obnašajo kot topilo. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunska_kemija Računalniška kemija] je pokazala zanimanje za simulacijo druge koordinacijske sfere. Drugo koordinacijsko sfero lahko sestavljajo ioni (predvsem v nabitih kompleksih), molekule (predvsem tiste, ki tvorijo vodikove vezi z ligandi iz prve koordinacijske sfere) in deli ligandne hrbtenice. Druga koordinacijska sfera ima v primerjavi s prvo manj neposrednega vpliva na reaktivnost in kemijske lastnosti kovinskega kompleksa. Kljub temu je druga koordinacijska sfera pomembna za razumevanje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kemijska_reakcija reakcij] kovinskega kompleksa, vključno z [https://en.wikipedia.org/wiki/Reaction_mechanism mehanizmi] izmenjave ligandov in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kataliza katalize].<br />
<br />
[[Image:CoA6Cl3.png| thumb | right | 250px | Heksaaminkobaltov(III) klorid je sol koordinacijskega kompleksa, kjer šest molekul amonijaka zaseda prvo koordinacijsko sfero Co<sup>3+</sup> iona. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:CoA6Cl3.png]]]<br />
<br />
[[Image:H-bondingFeSO47aq.tif| thumb | right | 250px | V kristaliničnem FeSO<sub>4</sub>.7H<sub>2</sub>O prva koordinacijska sfera Fe<sub>2+</sub> iona vsebuje šest ligandov vode. Druga koordinacijska sfera vsebuje kristalizirano vodo in sulfat, ki tvori interakcije s [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> centri. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:H-bondingFeSO47aq.tif]]]<br />
<br />
==Vloga v katalizi==<br />
Mehanizmi [https://en.wikipedia.org/wiki/Metalloprotein metaloproteinov] pogosto sprožijo prilagoditev druge koordinacijske sfere proteina.[1]<br />
<br />
==Vloga v mehanistični [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anorganska_kemija anorganski kemiji]==<br />
Hitrost, s katero se ligandi izmenjujejo med prvo in drugo koordinacijsko sfero, je prvi korak pri reakcijah [https://sl.wikipedia.org/wiki/Substitucija substitucije] ligandov. Pri asociativni substituciji liganda se vstopni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nukleofilnost nukleofil] nahaja v drugi koordinacijski sferi. Ti učinki so pomembni pri praktični uporabi, kot so kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri [https://sl.wikipedia.org/wiki/Slikanje_z_magnetno_resonanco MRI].[4] <br />
Energija reakcij prenosa elektronov v notranji sferi je obravnavana v smislu druge koordinacijske sfere. Določene reakcije prenosa protona z elektronom vključujejo prenos atoma med drugimi koordinacijskimi sferami reaktantov: [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> + [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>5</sub>(OH)]<sup>2+</sup> → [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup> + [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>5</sub>(OH)]<sup>2+</sup><br />
<br />
[[Image:MP2N2M&P2NM.png| thumb | right | 250px | V kovinskih kompleksih 1,5-diaza-3,7-difosfaciklooktanov in sorodnih ligandov aminske skupine zasedejo drugo koordinacijsko sfero.[2][3] [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:MP2N2M&P2NM.png]]]<br />
<br />
==Vloga v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Spektroskopija spektroskopiji]==<br />
Vplivi topila na barvo in stabilnost kompleksa so pogosto pripisani spremembam v drugi koordinacijski sferi. Takšni učinki so lahko izraziti v kompleksih, kjer so ligandi v prvi koordinacijski sferi močni donorji in akceptorji vodikove vezi, npr. [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup> in [Fe(CN)<sub>6</sub>]<sup>3-</sup>. [https://en.wikipedia.org/wiki/Crown_ether Kronski etri] se vežejo na [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyamine poliaminske] komplekse preko druge koordinacijske sfere. Poliamin kationi se vežejo na dušikove centre [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalatov].[5]<br />
<br />
==Vloga v [https://en.wikipedia.org/wiki/Supramolecular_chemistry supramolekularni kemiji]==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Macrocycle Makrociklične] molekule, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyclodextrin ciklodekstrini], pogosto delujejo kot druga koordinacijska sfera za kovinske komplekse.[6][7]<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_number Koordinacijsko število]<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Ligand_cone_angle Kot stožca liganda]<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_geometry Koordinacijska geometrija]<br />
<br />
==Viri==<br />
<br />
1. Zhao, Meng; Wang, Hai-Bo; Ji, Liang-Nian; Mao, Zong-Wan (2013). "Insights into metalloenzyme microenvironments: biomimetic metal complexes with a functional second coordination sphere". Chemical Society Reviews. 42 (21): 8360–8375. doi:10.1039/c3cs60162e. ISSN 0306-0012. PMID 23881282.<br />
<br />
2. Yang, J. Y.; Chen, S.; Dougherty, W. G.; Kassel, W. S.; Bullock, R. M.; DuBois, D. L.; Raugei, S.; Rousseau, R.; Dupuis, M.; Rakowski DuBois, M. (2010). "Hydrogen oxidation catalysis by a nickel diphosphine complex with pendant tert-butyl amines". Chem. Commun. 46 (45): 8618–8620. doi:10.1039/c0cc03246h. PMID 20938535.<br />
<br />
3. Bullock, R. M.; Helm, M. L. (2015). "Molecular Electrocatalysts for Oxidation of Hydrogen Using Earth-Abundant Metals: Shoving Protons Around with Proton Relays". Acc. Chem. Res. 48 (7): 2017–2026. doi:10.1021/acs.accounts.5b00069. OSTI 1582563. PMID 26079983.<br />
<br />
4. R. M. Supkowski, W. DeW. Horrocks Jr. "On the determination of the number of water molecules, q, coordinated to europium(III) ions in solution from luminescence decay lifetimes" Inorganic Chimica Acta 2002, Volume 340, pp. 44–48. doi:10.1016/S0020-1693(02)01022-8<br />
<br />
5. Lehn, J. M. Supramolecular Chemistry: Concepts and Perspectives; VCH: Weinhiem, 1995.<br />
<br />
6. Z. Liu, S. T. Schneebeli, J. F. Stoddart "Second-sphere coordination revisited" Chimia 2014, 68, 315-320. doi:10.2533/chimia.2014.315<br />
<br />
7. Z. Liu, M. Frasconi, J. Lei, Z. J. Brown, Z. Zhu, D. Cao, J. Iehl, G. Liu, A. C. Fahrenbach, O. K. Farha, J. T. Hupp, C. A. Mirkin, Y. Y. Botros, J. F. Stoddart "Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with alpha-cyclodextrin" Nature Communications 2013, 4, 1855. doi:10.1038/ncomms2891</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koordinacijska_sfera&diff=21410Koordinacijska sfera2023-01-03T22:34:07Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>V koordinacijski kemiji se '''prva koordinacijska sfera''' nanaša na niz [https://sl.wikipedia.org/wiki/Molekula molekul] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ion ionov] ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand ligande]), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. '''Druga koordinacijska sfera''' vsebuje molekule in ione, ki so na različne načine vezani na prvo koordinacijsko sfero. <br />
<br />
[[Image:Cis-dichlorotetraamminecobalt(III).png| thumb | right | 250px | cis-[CoCl<sub>2</sub>(NH<sub>3</sub>)<sub>4</sub>]<sup>+</sup>, NH<sub>3</sub> in Cl<sup>-</sup> skupini tvorita koordinacijsko sfero okoli centralnega kobaltovega iona. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:Cis-dichlorotetraamminecobalt(III).png]]]<br />
<br />
==Prva koordinacijska sfera==<br />
Prva koordinacijska sfera se nanaša na molekule, ki so neposredno vezane na kovino. Interakcije med prvo in drugo koordinacijsko sfero običajno vključujejo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vodikova_vez vodikove vezi] (tvorbo vodikovih vezi). Za nabite komplekse je ključna tvorba ionskih parov. <br />
<br />
Prvo koordinacijsko sfero v heksaaminkobaltovem(III) kloridu ([Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]Cl<sub>3</sub>) obsegajo kobaltov kation in šest ligandov amonijaka. Koordinacijska sfera tega iona je torej sestavljena iz centralnega MN<sub>6</sub> jedra, obdanega z 18 N-H vezmi, ki se širijo navzven. <br />
<br />
==Druga koordinacijska sfera==<br />
Kovinske ione lahko opišemo kot sestavljene iz serije dveh koncentričnih koordinacijskih sfer, prve in druge. Bolj kot so molekule [https://sl.wikipedia.org/wiki/Topilo topila] oddaljene od druge koordinacijske sfere, bolj se obnašajo kot topilo. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunska_kemija Računalniška kemija] je pokazala zanimanje za simulacijo druge koordinacijske sfere. Drugo koordinacijsko sfero lahko sestavljajo ioni (predvsem v nabitih kompleksih), molekule (predvsem tiste, ki tvorijo vodikove vezi z ligandi iz prve koordinacijske sfere) in deli ligandne hrbtenice. Druga koordinacijska sfera ima v primerjavi s prvo manj neposrednega vpliva na reaktivnost in kemijske lastnosti kovinskega kompleksa. Kljub temu je druga koordinacijska sfera pomembna za razumevanje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kemijska_reakcija reakcij] kovinskega kompleksa, vključno z [https://en.wikipedia.org/wiki/Reaction_mechanism mehanizmi] izmenjave ligandov in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kataliza katalize].<br />
<br />
[[Image:CoA6Cl3.png| thumb | right | 250px | Heksaaminkobaltov(III) klorid je sol koordinacijskega kompleksa, kjer šest molekul amonijaka zaseda prvo koordinacijsko sfero Co<sup>3+</sup> iona. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:CoA6Cl3.png]]]<br />
<br />
[[Image:H-bondingFeSO47aq.tif| thumb | right | 250px | V kristaliničnem FeSO<sub>4</sub>.7H<sub>2</sub>O prva koordinacijska sfera Fe<sub>2+</sub> iona vsebuje šest ligandov vode. Druga koordinacijska sfera vsebuje kristalizirano vodo in sulfat, ki tvori interakcije s [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> centri. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:H-bondingFeSO47aq.tif]]]<br />
<br />
==Vloga v katalizi==<br />
Mehanizmi [https://en.wikipedia.org/wiki/Metalloprotein metaloproteinov] pogosto sprožijo prilagoditev druge koordinacijske sfere proteina.[1]<br />
<br />
==Vloga v mehanistični [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anorganska_kemija anorganski kemiji]==<br />
Hitrost, s katero se ligandi izmenjujejo med prvo in drugo koordinacijsko sfero, je prvi korak pri reakcijah [https://sl.wikipedia.org/wiki/Substitucija substitucije] ligandov. Pri asociativni substituciji liganda se vstopni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nukleofilnost nukleofil] nahaja v drugi koordinacijski sferi. Ti učinki so pomembni pri praktični uporabi, kot so kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri [https://sl.wikipedia.org/wiki/Slikanje_z_magnetno_resonanco MRI].[4] <br />
Energija reakcij prenosa elektronov v notranji sferi je obravnavana v smislu druge koordinacijske sfere. Določene reakcije prenosa protona z elektronom vključujejo prenos atoma med drugimi koordinacijskimi sferami reaktantov: [Fe*(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> + [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>5</sub>(OH)]<sup>2+</sup> → [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup> + [Fe*(H<sub>2</sub>O)<sub>5</sub>(OH)]<sup>2+</sup><br />
<br />
[[Image:MP2N2M&P2NM.png| thumb | right | 250px | V kovinskih kompleksih 1,5-diaza-3,7-difosfaciklooktanov in sorodnih ligandov aminske skupine zasedejo drugo koordinacijsko sfero.[2][3] [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:MP2N2M&P2NM.png]]]<br />
<br />
==Vloga v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Spektroskopija spektroskopiji]==<br />
Vplivi topila na barvo in stabilnost kompleksa so pogosto pripisani spremembam v drugi koordinacijski sferi. Takšni učinki so lahko izraziti v kompleksih, kjer so ligandi v prvi koordinacijski sferi močni donorji in akceptorji vodikove vezi, npr. [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup> in [Fe(CN)<sub>6</sub>]<sup>3-</sup>. [https://en.wikipedia.org/wiki/Crown_ether Kronski etri] se vežejo na [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyamine poliaminske] komplekse preko druge koordinacijske sfere. Poliamin kationi se vežejo na dušikove centre [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalatov].[5]<br />
<br />
==Vloga v [https://en.wikipedia.org/wiki/Supramolecular_chemistry supramolekularni kemiji]==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Macrocycle Makrociklične] molekule, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyclodextrin ciklodekstrini], pogosto delujejo kot druga koordinacijska sfera za kovinske komplekse.[6][7]<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_number Koordinacijsko število]<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Ligand_cone_angle Kot stožca liganda]<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_geometry Koordinacijska geometrija]<br />
<br />
==Viri==<br />
<br />
1. Zhao, Meng; Wang, Hai-Bo; Ji, Liang-Nian; Mao, Zong-Wan (2013). "Insights into metalloenzyme microenvironments: biomimetic metal complexes with a functional second coordination sphere". Chemical Society Reviews. 42 (21): 8360–8375. doi:10.1039/c3cs60162e. ISSN 0306-0012. PMID 23881282.<br />
<br />
2. Yang, J. Y.; Chen, S.; Dougherty, W. G.; Kassel, W. S.; Bullock, R. M.; DuBois, D. L.; Raugei, S.; Rousseau, R.; Dupuis, M.; Rakowski DuBois, M. (2010). "Hydrogen oxidation catalysis by a nickel diphosphine complex with pendant tert-butyl amines". Chem. Commun. 46 (45): 8618–8620. doi:10.1039/c0cc03246h. PMID 20938535.<br />
<br />
3. Bullock, R. M.; Helm, M. L. (2015). "Molecular Electrocatalysts for Oxidation of Hydrogen Using Earth-Abundant Metals: Shoving Protons Around with Proton Relays". Acc. Chem. Res. 48 (7): 2017–2026. doi:10.1021/acs.accounts.5b00069. OSTI 1582563. PMID 26079983.<br />
<br />
4. R. M. Supkowski, W. DeW. Horrocks Jr. "On the determination of the number of water molecules, q, coordinated to europium(III) ions in solution from luminescence decay lifetimes" Inorganic Chimica Acta 2002, Volume 340, pp. 44–48. doi:10.1016/S0020-1693(02)01022-8<br />
<br />
5. Lehn, J. M. Supramolecular Chemistry: Concepts and Perspectives; VCH: Weinhiem, 1995.<br />
<br />
6. Z. Liu, S. T. Schneebeli, J. F. Stoddart "Second-sphere coordination revisited" Chimia 2014, 68, 315-320. doi:10.2533/chimia.2014.315<br />
<br />
7. Z. Liu, M. Frasconi, J. Lei, Z. J. Brown, Z. Zhu, D. Cao, J. Iehl, G. Liu, A. C. Fahrenbach, O. K. Farha, J. T. Hupp, C. A. Mirkin, Y. Y. Botros, J. F. Stoddart "Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with alpha-cyclodextrin" Nature Communications 2013, 4, 1855. doi:10.1038/ncomms2891</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koordinacijska_sfera&diff=21409Koordinacijska sfera2023-01-03T22:25:53Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div><br />
V koordinacijski kemiji se '''prva koordinacijska sfera''' nanaša na niz [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Molekula|molekul]] in [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Ion|ionov]] ([[https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand|ligande]]), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. '''Druga koordinacijska sfera''' vsebuje molekule in ione, ki so na različne načine vezani na prvo koordinacijsko sfero. <br />
<br />
[[Image:Cis-dichlorotetraamminecobalt(III).png| thumb | right | 250px | cis-[CoCl<sub>2</sub>(NH3)<sub>4</sub>]<sup>+</sup>, NH<sub>3</sub> in Cl<sup>-</sup> skupini tvorita koordinacijsko sfero okoli centralnega kobaltovega iona. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:Cis-dichlorotetraamminecobalt(III).png]]]<br />
<br />
==Prva koordinacijska sfera==<br />
Prva koordinacijska sfera se nanaša na molekule, ki so neposredno vezane na kovino. Interakcije med prvo in drugo koordinacijsko sfero običajno vključujejo [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Vodikova_vez|vodikove vezi]] (tvorbo vodikovih vezi). Za nabite komplekse je ključna tvorba ionskih parov. <br />
<br />
Prvo koordinacijsko sfero v heksaaminkobaltovem(III) kloridu ([Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]Cl<sub>3</sub>) obsegajo kobaltov kation in šest ligandov amonijaka. Koordinacijska sfera tega iona je torej sestavljena iz centralnega MN<sub>6</sub> jedra, obdanega z 18 N-H vezmi, ki se širijo navzven. <br />
<br />
==Druga koordinacijska sfera==<br />
Kovinske ione lahko opišemo kot sestavljene iz serije dveh koncentričnih koordinacijskih sfer, prve in druge. Bolj kot so molekule [https://sl.wikipedia.org/wiki/Topilo topila] oddaljene od druge koordinacijske sfere, bolj se obnašajo kot topilo. [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunska_kemija|Računalniška kemija]] je pokazala zanimanje za simulacijo druge koordinacijske sfere. Drugo koordinacijsko sfero lahko sestavljajo ioni (predvsem v nabitih kompleksih), molekule (predvsem tiste, ki tvorijo vodikove vezi z ligandi iz prve koordinacijske sfere) in deli ligandne hrbtenice. Druga koordinacijska sfera ima v primerjavi s prvo manj neposrednega vpliva na reaktivnost in kemijske lastnosti kovinskega kompleksa. Kljub temu je druga koordinacijska sfera pomembna za razumevanje [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Kemijska_reakcija|reakcij]] kovinskega kompleksa, vključno z [[https://en.wikipedia.org/wiki/Reaction_mechanism|mehanizmi]] izmenjave ligandov in [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Kataliza|katalize]].<br />
<br />
[[Image:CoA6Cl3.png| thumb | right | 250px | Heksaaminkobaltov(III) klorid je sol koordinacijskega kompleksa, kjer šest molekul amonijaka zaseda prvo koordinacijsko sfero Co<sup>3+</sup> iona. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:CoA6Cl3.png]]]<br />
<br />
[[Image:H-bondingFeSO47aq.tif| thumb | right | 250px | V kristaliničnem FeSO4.7H2O prva koordinacijska sfera Fe2+ iona vsebuje šest ligandov vode. Druga koordinacijska sfera vsebuje kristalizirano vodo in sulfat, ki tvori interakcije s [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup>2+ centri. [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:H-bondingFeSO47aq.tif]]]<br />
<br />
==Vloga v katalizi==<br />
Mehanizmi [[https://en.wikipedia.org/wiki/Metalloprotein|metaloproteinov]] pogosto sprožijo prilagoditev druge koordinacijske sfere proteina.[1]<br />
<br />
==Vloga v mehanistični [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Anorganska_kemija|anorganski kemiji]]==<br />
Hitrost, s katero se ligandi izmenjujejo med prvo in drugo koordinacijsko sfero, je prvi korak pri reakcijah [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Substitucija|substitucije]] ligandov. Pri asociativni substituciji liganda se vstopni [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Nukleofilnost|nukleofil]] nahaja v drugi koordinacijski sferi. Ti učinki so pomembni pri praktični uporabi, kot so kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slikanje_z_magnetno_resonanco|MRI]].[4] <br />
Energija reakcij prenosa elektronov v notranji sferi je obravnavana v smislu druge koordinacijske sfere. Določene reakcije prenosa protona z elektronom vključujejo prenos atoma med drugimi koordinacijskimi sferami reaktantov: [Fe*(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> + [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>5</sub>(OH)]<sup>2+</sup> → [Fe(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup> + [Fe*(H<sub>2</sub>O)<sub>5</sub>(OH)]<sup>2+</sup><br />
<br />
[[Image:MP2N2M&P2NM.png| thumb | right | 250px | V kovinskih kompleksih 1,5-diaza-3,7-difosfaciklooktanov in sorodnih ligandov aminske skupine zasedejo drugo koordinacijsko sfero.[2][3] [https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_sphere#/media/File:MP2N2M&P2NM.png]]]<br />
<br />
==Vloga v [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Spektroskopija|spektroskopiji]]==<br />
Vplivi topila na barvo in stabilnost kompleksa so pogosto pripisani spremembam v drugi koordinacijski sferi. Takšni učinki so lahko izraziti v kompleksih, kjer so ligandi v prvi koordinacijski sferi močni donorji in akceptorji vodikove vezi, npr. [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup> in [Fe(CN)<sub>6</sub>]<sup>3-</sup>. [[https://en.wikipedia.org/wiki/Crown_ether|Kronski etri]] se vežejo na [[https://en.wikipedia.org/wiki/Polyamine|poliaminske]] komplekse preko druge koordinacijske sfere. Poliamin kationi se vežejo na dušikove centre [[https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate|cianometalatov]].[5]<br />
<br />
==Vloga v [[https://en.wikipedia.org/wiki/Supramolecular_chemistry|supramolekularni kemiji]]==<br />
[[https://en.wikipedia.org/wiki/Macrocycle|Makrociklične]] molekule, kot so [[https://en.wikipedia.org/wiki/Cyclodextrin|ciklodekstrini]], pogosto delujejo kot druga koordinacijska sfera za kovinske komplekse.[6][7]<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[[https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_number|Koordinacijsko število]]<br />
[[https://en.wikipedia.org/wiki/Ligand_cone_angle|Kot stožca liganda]]<br />
[[https://en.wikipedia.org/wiki/Coordination_geometry|Koordinacijska geometrija]]<br />
<br />
==Viri==<br />
<br />
1. Zhao, Meng; Wang, Hai-Bo; Ji, Liang-Nian; Mao, Zong-Wan (2013). "Insights into metalloenzyme microenvironments: biomimetic metal complexes with a functional second coordination sphere". Chemical Society Reviews. 42 (21): 8360–8375. doi:10.1039/c3cs60162e. ISSN 0306-0012. PMID 23881282.<br />
<br />
2. Yang, J. Y.; Chen, S.; Dougherty, W. G.; Kassel, W. S.; Bullock, R. M.; DuBois, D. L.; Raugei, S.; Rousseau, R.; Dupuis, M.; Rakowski DuBois, M. (2010). "Hydrogen oxidation catalysis by a nickel diphosphine complex with pendant tert-butyl amines". Chem. Commun. 46 (45): 8618–8620. doi:10.1039/c0cc03246h. PMID 20938535.<br />
<br />
3. Bullock, R. M.; Helm, M. L. (2015). "Molecular Electrocatalysts for Oxidation of Hydrogen Using Earth-Abundant Metals: Shoving Protons Around with Proton Relays". Acc. Chem. Res. 48 (7): 2017–2026. doi:10.1021/acs.accounts.5b00069. OSTI 1582563. PMID 26079983.<br />
<br />
4. R. M. Supkowski, W. DeW. Horrocks Jr. "On the determination of the number of water molecules, q, coordinated to europium(III) ions in solution from luminescence decay lifetimes" Inorganic Chimica Acta 2002, Volume 340, pp. 44–48. doi:10.1016/S0020-1693(02)01022-8<br />
<br />
5. Lehn, J. M. Supramolecular Chemistry: Concepts and Perspectives; VCH: Weinhiem, 1995.<br />
<br />
6. Z. Liu, S. T. Schneebeli, J. F. Stoddart "Second-sphere coordination revisited" Chimia 2014, 68, 315-320. doi:10.2533/chimia.2014.315<br />
<br />
7. Z. Liu, M. Frasconi, J. Lei, Z. J. Brown, Z. Zhu, D. Cao, J. Iehl, G. Liu, A. C. Fahrenbach, O. K. Farha, J. T. Hupp, C. A. Mirkin, Y. Y. Botros, J. F. Stoddart "Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with alpha-cyclodextrin" Nature Communications 2013, 4, 1855. doi:10.1038/ncomms2891</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koordinacijska_sfera&diff=21408Koordinacijska sfera2023-01-03T19:14:54Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>'''Koordinacijska sfera'''<br />
<br />
V koordinacijski kemiji se prva koordinacijska sfera nanaša na niz molekul in ionov (ligande), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. Druga koordinacijska sfera vsebuje molekule in ione, ki so na različne načine vezani na prvo koordinacijsko sfero. <br />
<br />
cis-[CoCl2(NH3)4]+<br />
NH3 in Cl- skupini tvorita koordinacijsko sfero okoli centralnega kobaltovega iona.<br />
<br />
Prva koordinacijska sfera<br />
Prva koordinacijska sfera se nanaša na molekule, ki so neposredno vezane na kovino. Interakcije med prvo in drugo koordinacijsko sfero običajno vključujejo vodikove vezi (tvorbo vodikovih vezi). Za nabite komplekse je ključna tvorba ionskih parov. <br />
Prvo koordinacijsko sfero v heksaaminkobaltovem(III) kloridu ([Co(NH3)6]Cl3) obsegajo kobaltov kation in šest ligandov amonijaka. Koordinacijska sfera tega iona je torej sestavljena iz centralnega MN6 jedra, obdanega z 18 N-H vezmi, ki se širijo navzven.<br />
<br />
Druga koordinacijska sfera<br />
Kovinske ione lahko opišemo kot sestavljene iz serije dveh koncentričnih koordinacijskih sfer, prve in druge. Bolj kot so molekule topila oddaljene od druge koordinacijske sfere, bolj se obnašajo kot topilo. Računalniška kemija je pokazala zanimanje za simulacijo druge koordinacijske sfere. Drugo koordinacijsko sfero lahko sestavljajo ioni (predvsem v nabitih kompleksih), molekule (predvsem tiste, ki tvorijo vodikove vezi z ligandi iz prve koordinacijske sfere) in deli ligandne hrbtenice. Druga koordinacijska sfera ima v primerjavi s prvo manj neposrednega vpliva na reaktivnost in kemijske lastnosti kovinskega kompleksa. Kljub temu je druga koordinacijska sfera pomembna za razumevanje reakcij kovinskega kompleksa, vključno z mehanizmi izmenjave ligandov in katalize.<br />
<br />
Heksaaminkobaltov(III) klorid je sol koordinacijskega kompleksa, kjer šest molekul amonijaka zaseda prvo koordinacijsko sfero Co3+ iona.<br />
<br />
V kristaliničnem FeSO4.7H2O prva koordinacijska sfera Fe2+ iona vsebuje šest ligandov vode. Druga koordinacijska sfera vsebuje kristalizirano vodo in sulfat, ki tvori interakcije s [Fe(H2O)6]2+ centri.<br />
<br />
Vloga v katalizi<br />
Mehanizmi metaloproteinov pogosto sprožijo prilagoditev druge koordinacijske sfere proteina.[1]<br />
<br />
Vloga v mehanistični anorganski kemiji<br />
Hitrost, s katero se ligandi izmenjujejo med prvo in drugo koordinacijsko sfero, je prvi korak pri reakcijah substitucije ligandov. Pri asociativni substituciji liganda se vstopni nukleofil nahaja v drugi koordinacijski sferi. Ti učinki so pomembni pri praktični uporabi, kot so kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri MRI.[4] <br />
Energija reakcij prenosa elektronov v notranji sferi je obravnavana v smislu druge koordinacijske sfere. Določene reakcije prenosa protona z elektronom vključujejo prenos atoma med drugimi koordinacijskimi sferami reaktantov: [Fe*(H2O)6]2+ + [Fe(H2O)5(OH)]2+ → [Fe(H2O)6]3+ + [Fe*(H2O)5(OH)]2+<br />
<br />
V kovinskih kompleksih 1,5-diaza-3,7-difosfaciklooktanov in sorodnih ligandov aminske skupine zasedejo drugo koordinacijsko sfero.[2][3]<br />
Vloga v spektroskopiji<br />
Vplivi topila na barvo in stabilnost kompleksa so pogosto pripisani spremembam v drugi koordinacijski sferi. Takšni učinki so lahko izraziti v kompleksih, kjer so ligandi v prvi koordinacijski sferi močni donorji in akceptorji vodikove vezi, npr. [Co(NH3)6]3+ in [Fe(CN)6]3-. Kronski etri se vežejo na poliaminske komplekse preko druge koordinacijske sfere. Poliamin kationi se vežejo na dušikove centre cianometalatov.[5]<br />
<br />
Vloga v supramolekularni kemiji<br />
Makrociklične molekule, kot so ciklodekstrini, pogosto delujejo kot druga koordinacijska sfera za kovinske komplekse.[6][7]<br />
<br />
Viri<br />
<br />
1. Zhao, Meng; Wang, Hai-Bo; Ji, Liang-Nian; Mao, Zong-Wan (2013). "Insights into metalloenzyme microenvironments: biomimetic metal complexes with a functional second coordination sphere". Chemical Society Reviews. 42 (21): 8360–8375. doi:10.1039/c3cs60162e. ISSN 0306-0012. PMID 23881282.<br />
<br />
2. Yang, J. Y.; Chen, S.; Dougherty, W. G.; Kassel, W. S.; Bullock, R. M.; DuBois, D. L.; Raugei, S.; Rousseau, R.; Dupuis, M.; Rakowski DuBois, M. (2010). "Hydrogen oxidation catalysis by a nickel diphosphine complex with pendant tert-butyl amines". Chem. Commun. 46 (45): 8618–8620. doi:10.1039/c0cc03246h. PMID 20938535.<br />
<br />
3. Bullock, R. M.; Helm, M. L. (2015). "Molecular Electrocatalysts for Oxidation of Hydrogen Using Earth-Abundant Metals: Shoving Protons Around with Proton Relays". Acc. Chem. Res. 48 (7): 2017–2026. doi:10.1021/acs.accounts.5b00069. OSTI 1582563. PMID 26079983.<br />
<br />
4. R. M. Supkowski, W. DeW. Horrocks Jr. "On the determination of the number of water molecules, q, coordinated to europium(III) ions in solution from luminescence decay lifetimes" Inorganic Chimica Acta 2002, Volume 340, pp. 44–48. doi:10.1016/S0020-1693(02)01022-8<br />
<br />
5. Lehn, J. M. Supramolecular Chemistry: Concepts and Perspectives; VCH: Weinhiem, 1995.<br />
<br />
6. Z. Liu, S. T. Schneebeli, J. F. Stoddart "Second-sphere coordination revisited" Chimia 2014, 68, 315-320. doi:10.2533/chimia.2014.315<br />
<br />
7. Z. Liu, M. Frasconi, J. Lei, Z. J. Brown, Z. Zhu, D. Cao, J. Iehl, G. Liu, A. C. Fahrenbach, O. K. Farha, J. T. Hupp, C. A. Mirkin, Y. Y. Botros, J. F. Stoddart "Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with alpha-cyclodextrin" Nature Communications 2013, 4, 1855. doi:10.1038/ncomms2891</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koordinacijska_sfera&diff=21407Koordinacijska sfera2023-01-03T19:14:35Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>'''Koordinacijska sfera'''<br />
<br />
V koordinacijski kemiji se prva koordinacijska sfera nanaša na niz molekul in ionov (ligande), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. Druga koordinacijska sfera vsebuje molekule in ione, ki so na različne načine vezani na prvo koordinacijsko sfero. <br />
<br />
cis-[CoCl2(NH3)4]+<br />
NH3 in Cl- skupini tvorita koordinacijsko sfero okoli centralnega kobaltovega iona.<br />
<br />
Prva koordinacijska sfera<br />
Prva koordinacijska sfera se nanaša na molekule, ki so neposredno vezane na kovino. Interakcije med prvo in drugo koordinacijsko sfero običajno vključujejo vodikove vezi (tvorbo vodikovih vezi). Za nabite komplekse je ključna tvorba ionskih parov. <br />
Prvo koordinacijsko sfero v heksaaminkobaltovem(III) kloridu ([Co(NH3)6]Cl3) obsegajo kobaltov kation in šest ligandov amonijaka. Koordinacijska sfera tega iona je torej sestavljena iz centralnega MN6 jedra, obdanega z 18 N-H vezmi, ki se širijo navzven.<br />
<br />
Druga koordinacijska sfera<br />
Kovinske ione lahko opišemo kot sestavljene iz serije dveh koncentričnih koordinacijskih sfer, prve in druge. Bolj kot so molekule topila oddaljene od druge koordinacijske sfere, bolj se obnašajo kot topilo. Računalniška kemija je pokazala zanimanje za simulacijo druge koordinacijske sfere. Drugo koordinacijsko sfero lahko sestavljajo ioni (predvsem v nabitih kompleksih), molekule (predvsem tiste, ki tvorijo vodikove vezi z ligandi iz prve koordinacijske sfere) in deli ligandne hrbtenice. Druga koordinacijska sfera ima v primerjavi s prvo manj neposrednega vpliva na reaktivnost in kemijske lastnosti kovinskega kompleksa. Kljub temu je druga koordinacijska sfera pomembna za razumevanje reakcij kovinskega kompleksa, vključno z mehanizmi izmenjave ligandov in katalize.<br />
<br />
Heksaaminkobaltov(III) klorid je sol koordinacijskega kompleksa, kjer šest molekul amonijaka zaseda prvo koordinacijsko sfero Co3+ iona.<br />
<br />
V kristaliničnem FeSO4.7H2O prva koordinacijska sfera Fe2+ iona vsebuje šest ligandov vode. Druga koordinacijska sfera vsebuje kristalizirano vodo in sulfat, ki tvori interakcije s [Fe(H2O)6]2+ centri.<br />
<br />
Vloga v katalizi<br />
Mehanizmi metaloproteinov pogosto sprožijo prilagoditev druge koordinacijske sfere proteina.[1]<br />
<br />
Vloga v mehanistični anorganski kemiji<br />
Hitrost, s katero se ligandi izmenjujejo med prvo in drugo koordinacijsko sfero, je prvi korak pri reakcijah substitucije ligandov. Pri asociativni substituciji liganda se vstopni nukleofil nahaja v drugi koordinacijski sferi. Ti učinki so pomembni pri praktični uporabi, kot so kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri MRI.[4] <br />
Energija reakcij prenosa elektronov v notranji sferi je obravnavana v smislu druge koordinacijske sfere. Določene reakcije prenosa protona z elektronom vključujejo prenos atoma med drugimi koordinacijskimi sferami reaktantov: [Fe*(H2O)6]2+ + [Fe(H2O)5(OH)]2+ → [Fe(H2O)6]3+ + [Fe*(H2O)5(OH)]2+<br />
<br />
V kovinskih kompleksih 1,5-diaza-3,7-difosfaciklooktanov in sorodnih ligandov aminske skupine zasedejo drugo koordinacijsko sfero.[2][3]<br />
Vloga v spektroskopiji<br />
Vplivi topila na barvo in stabilnost kompleksa so pogosto pripisani spremembam v drugi koordinacijski sferi. Takšni učinki so lahko izraziti v kompleksih, kjer so ligandi v prvi koordinacijski sferi močni donorji in akceptorji vodikove vezi, npr. [Co(NH3)6]3+ in [Fe(CN)6]3-. Kronski etri se vežejo na poliaminske komplekse preko druge koordinacijske sfere. Poliamin kationi se vežejo na dušikove centre cianometalatov.[5]<br />
<br />
Vloga v supramolekularni kemiji<br />
Makrociklične molekule, kot so ciklodekstrini, pogosto delujejo kot druga koordinacijska sfera za kovinske komplekse.[6][7]<br />
<br />
Viri<br />
1. Zhao, Meng; Wang, Hai-Bo; Ji, Liang-Nian; Mao, Zong-Wan (2013). "Insights into metalloenzyme microenvironments: biomimetic metal complexes with a functional second coordination sphere". Chemical Society Reviews. 42 (21): 8360–8375. doi:10.1039/c3cs60162e. ISSN 0306-0012. PMID 23881282.<br />
<br />
2. Yang, J. Y.; Chen, S.; Dougherty, W. G.; Kassel, W. S.; Bullock, R. M.; DuBois, D. L.; Raugei, S.; Rousseau, R.; Dupuis, M.; Rakowski DuBois, M. (2010). "Hydrogen oxidation catalysis by a nickel diphosphine complex with pendant tert-butyl amines". Chem. Commun. 46 (45): 8618–8620. doi:10.1039/c0cc03246h. PMID 20938535.<br />
<br />
3. Bullock, R. M.; Helm, M. L. (2015). "Molecular Electrocatalysts for Oxidation of Hydrogen Using Earth-Abundant Metals: Shoving Protons Around with Proton Relays". Acc. Chem. Res. 48 (7): 2017–2026. doi:10.1021/acs.accounts.5b00069. OSTI 1582563. PMID 26079983.<br />
<br />
4. R. M. Supkowski, W. DeW. Horrocks Jr. "On the determination of the number of water molecules, q, coordinated to europium(III) ions in solution from luminescence decay lifetimes" Inorganic Chimica Acta 2002, Volume 340, pp. 44–48. doi:10.1016/S0020-1693(02)01022-8<br />
<br />
5. Lehn, J. M. Supramolecular Chemistry: Concepts and Perspectives; VCH: Weinhiem, 1995.<br />
<br />
6. Z. Liu, S. T. Schneebeli, J. F. Stoddart "Second-sphere coordination revisited" Chimia 2014, 68, 315-320. doi:10.2533/chimia.2014.315<br />
<br />
7. Z. Liu, M. Frasconi, J. Lei, Z. J. Brown, Z. Zhu, D. Cao, J. Iehl, G. Liu, A. C. Fahrenbach, O. K. Farha, J. T. Hupp, C. A. Mirkin, Y. Y. Botros, J. F. Stoddart "Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with alpha-cyclodextrin" Nature Communications 2013, 4, 1855. doi:10.1038/ncomms2891</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koordinacijska_sfera&diff=21406Koordinacijska sfera2023-01-03T19:13:47Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>'''Koordinacijska sfera'''<br />
<br />
V koordinacijski kemiji se prva koordinacijska sfera nanaša na niz molekul in ionov (ligande), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. Druga koordinacijska sfera vsebuje molekule in ione, ki so na različne načine vezani na prvo koordinacijsko sfero. <br />
<br />
cis-[CoCl2(NH3)4]+<br />
NH3 in Cl- skupini tvorita koordinacijsko sfero okoli centralnega kobaltovega iona.<br />
<br />
Prva koordinacijska sfera<br />
Prva koordinacijska sfera se nanaša na molekule, ki so neposredno vezane na kovino. Interakcije med prvo in drugo koordinacijsko sfero običajno vključujejo vodikove vezi (tvorbo vodikovih vezi). Za nabite komplekse je ključna tvorba ionskih parov. <br />
Prvo koordinacijsko sfero v heksaaminkobaltovem(III) kloridu ([Co(NH3)6]Cl3) obsegajo kobaltov kation in šest ligandov amonijaka. Koordinacijska sfera tega iona je torej sestavljena iz centralnega MN6 jedra, obdanega z 18 N-H vezmi, ki se širijo navzven.<br />
<br />
Druga koordinacijska sfera<br />
Kovinske ione lahko opišemo kot sestavljene iz serije dveh koncentričnih koordinacijskih sfer, prve in druge. Bolj kot so molekule topila oddaljene od druge koordinacijske sfere, bolj se obnašajo kot topilo. Računalniška kemija je pokazala zanimanje za simulacijo druge koordinacijske sfere. Drugo koordinacijsko sfero lahko sestavljajo ioni (predvsem v nabitih kompleksih), molekule (predvsem tiste, ki tvorijo vodikove vezi z ligandi iz prve koordinacijske sfere) in deli ligandne hrbtenice. Druga koordinacijska sfera ima v primerjavi s prvo manj neposrednega vpliva na reaktivnost in kemijske lastnosti kovinskega kompleksa. Kljub temu je druga koordinacijska sfera pomembna za razumevanje reakcij kovinskega kompleksa, vključno z mehanizmi izmenjave ligandov in katalize.<br />
<br />
Heksaaminkobaltov(III) klorid je sol koordinacijskega kompleksa, kjer šest molekul amonijaka zaseda prvo koordinacijsko sfero Co3+ iona.<br />
<br />
V kristaliničnem FeSO4.7H2O prva koordinacijska sfera Fe2+ iona vsebuje šest ligandov vode. Druga koordinacijska sfera vsebuje kristalizirano vodo in sulfat, ki tvori interakcije s [Fe(H2O)6]2+ centri.<br />
<br />
Vloga v katalizi<br />
Mehanizmi metaloproteinov pogosto sprožijo prilagoditev druge koordinacijske sfere proteina.[1]<br />
<br />
Vloga v mehanistični anorganski kemiji<br />
Hitrost, s katero se ligandi izmenjujejo med prvo in drugo koordinacijsko sfero, je prvi korak pri reakcijah substitucije ligandov. Pri asociativni substituciji liganda se vstopni nukleofil nahaja v drugi koordinacijski sferi. Ti učinki so pomembni pri praktični uporabi, kot so kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri MRI.[4] <br />
Energija reakcij prenosa elektronov v notranji sferi je obravnavana v smislu druge koordinacijske sfere. Določene reakcije prenosa protona z elektronom vključujejo prenos atoma med drugimi koordinacijskimi sferami reaktantov: [Fe*(H2O)6]2+ + [Fe(H2O)5(OH)]2+ → [Fe(H2O)6]3+ + [Fe*(H2O)5(OH)]2+<br />
<br />
V kovinskih kompleksih 1,5-diaza-3,7-difosfaciklooktanov in sorodnih ligandov aminske skupine zasedejo drugo koordinacijsko sfero.[2][3]<br />
Vloga v spektroskopiji<br />
Vplivi topila na barvo in stabilnost kompleksa so pogosto pripisani spremembam v drugi koordinacijski sferi. Takšni učinki so lahko izraziti v kompleksih, kjer so ligandi v prvi koordinacijski sferi močni donorji in akceptorji vodikove vezi, npr. [Co(NH3)6]3+ in [Fe(CN)6]3-. Kronski etri se vežejo na poliaminske komplekse preko druge koordinacijske sfere. Poliamin kationi se vežejo na dušikove centre cianometalatov.[5]<br />
<br />
Vloga v supramolekularni kemiji<br />
Makrociklične molekule, kot so ciklodekstrini, pogosto delujejo kot druga koordinacijska sfera za kovinske komplekse.[6][7]<br />
<br />
Viri<br />
1. Zhao, Meng; Wang, Hai-Bo; Ji, Liang-Nian; Mao, Zong-Wan (2013). "Insights into metalloenzyme microenvironments: biomimetic metal complexes with a functional second coordination sphere". Chemical Society Reviews. 42 (21): 8360–8375. doi:10.1039/c3cs60162e. ISSN 0306-0012. PMID 23881282.<br />
2. Yang, J. Y.; Chen, S.; Dougherty, W. G.; Kassel, W. S.; Bullock, R. M.; DuBois, D. L.; Raugei, S.; Rousseau, R.; Dupuis, M.; Rakowski DuBois, M. (2010). "Hydrogen oxidation catalysis by a nickel diphosphine complex with pendant tert-butyl amines". Chem. Commun. 46 (45): 8618–8620. doi:10.1039/c0cc03246h. PMID 20938535.<br />
3. Bullock, R. M.; Helm, M. L. (2015). "Molecular Electrocatalysts for Oxidation of Hydrogen Using Earth-Abundant Metals: Shoving Protons Around with Proton Relays". Acc. Chem. Res. 48 (7): 2017–2026. doi:10.1021/acs.accounts.5b00069. OSTI 1582563. PMID 26079983.<br />
4. R. M. Supkowski, W. DeW. Horrocks Jr. "On the determination of the number of water molecules, q, coordinated to europium(III) ions in solution from luminescence decay lifetimes" Inorganic Chimica Acta 2002, Volume 340, pp. 44–48. doi:10.1016/S0020-1693(02)01022-8<br />
5. Lehn, J. M. Supramolecular Chemistry: Concepts and Perspectives; VCH: Weinhiem, 1995.<br />
6. Z. Liu, S. T. Schneebeli, J. F. Stoddart "Second-sphere coordination revisited" Chimia 2014, 68, 315-320. doi:10.2533/chimia.2014.315<br />
7. Z. Liu, M. Frasconi, J. Lei, Z. J. Brown, Z. Zhu, D. Cao, J. Iehl, G. Liu, A. C. Fahrenbach, O. K. Farha, J. T. Hupp, C. A. Mirkin, Y. Y. Botros, J. F. Stoddart "Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with alpha-cyclodextrin" Nature Communications 2013, 4, 1855. doi:10.1038/ncomms2891</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koordinacijska_sfera&diff=21405Koordinacijska sfera2023-01-03T19:13:30Z<p>Mitja Koderman: New page: Koordinacijska sfera V koordinacijski kemiji se prva koordinacijska sfera nanaša na niz molekul in ionov (ligande), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. Druga koordinacij...</p>
<hr />
<div>Koordinacijska sfera<br />
V koordinacijski kemiji se prva koordinacijska sfera nanaša na niz molekul in ionov (ligande), ki so neposredno vezani na centralni kovinski center. Druga koordinacijska sfera vsebuje molekule in ione, ki so na različne načine vezani na prvo koordinacijsko sfero. <br />
<br />
cis-[CoCl2(NH3)4]+<br />
NH3 in Cl- skupini tvorita koordinacijsko sfero okoli centralnega kobaltovega iona.<br />
<br />
Prva koordinacijska sfera<br />
Prva koordinacijska sfera se nanaša na molekule, ki so neposredno vezane na kovino. Interakcije med prvo in drugo koordinacijsko sfero običajno vključujejo vodikove vezi (tvorbo vodikovih vezi). Za nabite komplekse je ključna tvorba ionskih parov. <br />
Prvo koordinacijsko sfero v heksaaminkobaltovem(III) kloridu ([Co(NH3)6]Cl3) obsegajo kobaltov kation in šest ligandov amonijaka. Koordinacijska sfera tega iona je torej sestavljena iz centralnega MN6 jedra, obdanega z 18 N-H vezmi, ki se širijo navzven.<br />
<br />
Druga koordinacijska sfera<br />
Kovinske ione lahko opišemo kot sestavljene iz serije dveh koncentričnih koordinacijskih sfer, prve in druge. Bolj kot so molekule topila oddaljene od druge koordinacijske sfere, bolj se obnašajo kot topilo. Računalniška kemija je pokazala zanimanje za simulacijo druge koordinacijske sfere. Drugo koordinacijsko sfero lahko sestavljajo ioni (predvsem v nabitih kompleksih), molekule (predvsem tiste, ki tvorijo vodikove vezi z ligandi iz prve koordinacijske sfere) in deli ligandne hrbtenice. Druga koordinacijska sfera ima v primerjavi s prvo manj neposrednega vpliva na reaktivnost in kemijske lastnosti kovinskega kompleksa. Kljub temu je druga koordinacijska sfera pomembna za razumevanje reakcij kovinskega kompleksa, vključno z mehanizmi izmenjave ligandov in katalize.<br />
<br />
Heksaaminkobaltov(III) klorid je sol koordinacijskega kompleksa, kjer šest molekul amonijaka zaseda prvo koordinacijsko sfero Co3+ iona.<br />
<br />
V kristaliničnem FeSO4.7H2O prva koordinacijska sfera Fe2+ iona vsebuje šest ligandov vode. Druga koordinacijska sfera vsebuje kristalizirano vodo in sulfat, ki tvori interakcije s [Fe(H2O)6]2+ centri.<br />
<br />
Vloga v katalizi<br />
Mehanizmi metaloproteinov pogosto sprožijo prilagoditev druge koordinacijske sfere proteina.[1]<br />
<br />
Vloga v mehanistični anorganski kemiji<br />
Hitrost, s katero se ligandi izmenjujejo med prvo in drugo koordinacijsko sfero, je prvi korak pri reakcijah substitucije ligandov. Pri asociativni substituciji liganda se vstopni nukleofil nahaja v drugi koordinacijski sferi. Ti učinki so pomembni pri praktični uporabi, kot so kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri MRI.[4] <br />
Energija reakcij prenosa elektronov v notranji sferi je obravnavana v smislu druge koordinacijske sfere. Določene reakcije prenosa protona z elektronom vključujejo prenos atoma med drugimi koordinacijskimi sferami reaktantov: [Fe*(H2O)6]2+ + [Fe(H2O)5(OH)]2+ → [Fe(H2O)6]3+ + [Fe*(H2O)5(OH)]2+<br />
<br />
V kovinskih kompleksih 1,5-diaza-3,7-difosfaciklooktanov in sorodnih ligandov aminske skupine zasedejo drugo koordinacijsko sfero.[2][3]<br />
Vloga v spektroskopiji<br />
Vplivi topila na barvo in stabilnost kompleksa so pogosto pripisani spremembam v drugi koordinacijski sferi. Takšni učinki so lahko izraziti v kompleksih, kjer so ligandi v prvi koordinacijski sferi močni donorji in akceptorji vodikove vezi, npr. [Co(NH3)6]3+ in [Fe(CN)6]3-. Kronski etri se vežejo na poliaminske komplekse preko druge koordinacijske sfere. Poliamin kationi se vežejo na dušikove centre cianometalatov.[5]<br />
<br />
Vloga v supramolekularni kemiji<br />
Makrociklične molekule, kot so ciklodekstrini, pogosto delujejo kot druga koordinacijska sfera za kovinske komplekse.[6][7]<br />
<br />
Viri<br />
1. Zhao, Meng; Wang, Hai-Bo; Ji, Liang-Nian; Mao, Zong-Wan (2013). "Insights into metalloenzyme microenvironments: biomimetic metal complexes with a functional second coordination sphere". Chemical Society Reviews. 42 (21): 8360–8375. doi:10.1039/c3cs60162e. ISSN 0306-0012. PMID 23881282.<br />
2. Yang, J. Y.; Chen, S.; Dougherty, W. G.; Kassel, W. S.; Bullock, R. M.; DuBois, D. L.; Raugei, S.; Rousseau, R.; Dupuis, M.; Rakowski DuBois, M. (2010). "Hydrogen oxidation catalysis by a nickel diphosphine complex with pendant tert-butyl amines". Chem. Commun. 46 (45): 8618–8620. doi:10.1039/c0cc03246h. PMID 20938535.<br />
3. Bullock, R. M.; Helm, M. L. (2015). "Molecular Electrocatalysts for Oxidation of Hydrogen Using Earth-Abundant Metals: Shoving Protons Around with Proton Relays". Acc. Chem. Res. 48 (7): 2017–2026. doi:10.1021/acs.accounts.5b00069. OSTI 1582563. PMID 26079983.<br />
4. R. M. Supkowski, W. DeW. Horrocks Jr. "On the determination of the number of water molecules, q, coordinated to europium(III) ions in solution from luminescence decay lifetimes" Inorganic Chimica Acta 2002, Volume 340, pp. 44–48. doi:10.1016/S0020-1693(02)01022-8<br />
5. Lehn, J. M. Supramolecular Chemistry: Concepts and Perspectives; VCH: Weinhiem, 1995.<br />
6. Z. Liu, S. T. Schneebeli, J. F. Stoddart "Second-sphere coordination revisited" Chimia 2014, 68, 315-320. doi:10.2533/chimia.2014.315<br />
7. Z. Liu, M. Frasconi, J. Lei, Z. J. Brown, Z. Zhu, D. Cao, J. Iehl, G. Liu, A. C. Fahrenbach, O. K. Farha, J. T. Hupp, C. A. Mirkin, Y. Y. Botros, J. F. Stoddart "Selective isolation of gold facilitated by second-sphere coordination with alpha-cyclodextrin" Nature Communications 2013, 4, 1855. doi:10.1038/ncomms2891</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KK_seminar_2022/23&diff=21404KK seminar 2022/232023-01-03T19:12:40Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>Seminarje oz. gesla vnesete tu spodaj. Na tej strani napišete naslov seminarja/gesla, vsebino pa na ločeni samostojni strani.<br />
<br />
----<br />
<br />
'''''Naslov seminarja/gesla:'''''<br />
<br />
1 [[Ligand]]; [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand_(koordinacijska_kemija) wikipedija] - avtorji: Pia Podobnik, Zala Stopar, Peter Škarabot<br />
<br />
2 [[Koordinacijska sfera]]<br />
<br />
2.3 [[Mostovni ligand]]<br />
<br />
5 [[Etilendiamintetraocetna kislina]] - avtorji: Marko Cujnik, Anja Sever, Simon Kebelj, Barbara Derganc<br />
<br />
7.1 [[Bioanorganska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog<br />
<br />
7.2 [[Bioorganokovinska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KK_seminar_2022/23&diff=21403KK seminar 2022/232023-01-03T19:12:21Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>Seminarje oz. gesla vnesete tu spodaj. Na tej strani napišete naslov seminarja/gesla, vsebino pa na ločeni samostojni strani.<br />
<br />
----<br />
<br />
'''''Naslov seminarja/gesla:'''''<br />
<br />
1 [[Ligand]]; [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand_(koordinacijska_kemija) wikipedija] - avtorji: Pia Podobnik, Zala Stopar, Peter Škarabot<br />
2 [[Koordinacijska sfera]]<br />
<br />
2.3 [[Mostovni ligand]]<br />
<br />
5 [[Etilendiamintetraocetna kislina]] - avtorji: Marko Cujnik, Anja Sever, Simon Kebelj, Barbara Derganc<br />
<br />
7.1 [[Bioanorganska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog<br />
<br />
7.2 [[Bioorganokovinska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mostovni_ligand&diff=21259Mostovni ligand2023-01-01T13:39:14Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>''Povzeto po '''Bridging ligand''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand<br />
<br />
[[Image:Bridging ligand.svg|thumb|200px|right|Primer μ<sub>2</sub> mostovnega liganda [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Bridging_ligand.svg (slika)]]]<br />
<br />
'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.<br />
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov, vezanih na mostovni ligand. μ<sub>2</sub> se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.<br />
<br />
==Seznam mostovnih ligandov==<br />
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.<br />
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;" <br />
<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Mostovni ligand'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Primer'''<br />
|-<br />
| OH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] || [Fe<sub>2</sub>(OH)<sub>2</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>8</sub>]<sup>4+</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]<br />
|-<br />
| O<sup>2–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] || [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr<sub>2</sub>O<sub>7</sub>]]<sup>2–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]<br />
|-<br />
| SH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] || Cp<sub>2</sub>Mo<sub>2</sub>(SH)<sub>2</sub>S<sub>2</sub><br />
|-<br />
| NH<sub>2</sub><sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH<sub>2</sub>Cl]<br />
|-<br />
| N<sup>3–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] || [Ir<sub>3</sub>N(SO<sub>4</sub>)<sub>6</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>3</sub>]<sup>4–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]<br />
|-<br />
| CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]<br />
|-<br />
| Cl<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb<sub>2</sub>Cl<sub>10</sub>], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]<br />
|-<br />
| H<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B<sub>2</sub>H<sub>6</sub>]<br />
|-<br />
| CN<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] || pribl. Fe<sub>7</sub>(CN)<sub>18</sub> ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]<br />
|-<br />
| PPh<sub>2</sub><sup>–</sup>||[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]||Fe<sub>2</sub>(PPh<sub>2</sub>)<sub>2</sub>(CO)<sub>6</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]<br />
|}<br />
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR<sup>–</sup>], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR<sup>–</sup>], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR<sub>2</sub><sup>–</sup>], NR<sup>2–</sup> (imido), PR<sub>2</sub><sup>–</sup> (fosfido), PR<sup>2–</sup> (fosfinidino) in mnogi drugi.<br />
<br />
==Primeri==<br />
<gallery widths="220" heights="120" perrow="4" caption="Koordinacijske spojine z mostovnimi ligandi"><br />
File:Ru-Cl.png|V tej rutenijevi koordinacijski spojini ([https://en.wikipedia.org/wiki/(Cymene)ruthenium_dichloride_dimer dimer (benzen)rutenijevega diklorida]) sta dva [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid kloridna] liganda terminalna in dva μ2 mostovna. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Ru-Cl.png (slika)]<br />
File:Creutz-Taube-Ion.svg|[https://en.wikipedia.org/wiki/Pyrazine Pirazin] je mostovni ligand v tej dirutenijevi spojini, ki se imenuje [https://en.wikipedia.org/wiki/Creutz%E2%80%93Taube_complex Creuz-Taubejev kompleks]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Creutz-Taube-Ion.svg (slika)]<br />
File:Mu3 compound.png|V kobaltovem klastru (oz. skupku) Co<sub>3</sub>(CO)<sub>9</sub>(C<sup>''t''</sup>Bu) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_carbyne_complex C<sup>''t''</sup>Bu] trikrat mostovni ligand, v zapisu formule pa to običajno ni označeno. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Mu3_compound.png (slika)]<br />
File:Fe3(CO)12lessFe-Fe.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Triiron_dodecacarbonyl triželezovem dodekakarbonilu] sta dva CO liganda mostovna, deset pa jih je terminalnih. Mostovna in terminalni CO ligandi se med seboj hitro zamenjujejo. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Fe3(CO)12lessFe-Fe.png (slika)]<br />
File:Niobium-pentachloride-dimer-2D.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride NbCl<sub>5</sub>] sta dva mostovna in osem terminalnih kloridnih ligandov. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Niobium-pentachloride-dimer-2D.png (slika)]<br />
File:Au6C(PPh3)6.png|V klastru [Au<sub>6</sub>C(PPh<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> nastopa μ<sub>6</sub>-[https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbid karbidni] ligand, čeprav se v formuli označevalec "μ" običajno spet ne navaja. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Au6C(PPh3)6.png (slika)]<br />
File:Aluminium-trifluoride-3D-polyhedra.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Rhenium_trioxide renijevem trioksidu] so vsi oksidni ligandi μ<sub>2</sub> mostovni. Ti oksidni ligandi »držijo« skupaj kovinske centre. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Aluminium-trifluoride-3D-polyhedra.png (slika)]<br />
File:Zirconium-tetrachloride-3D-balls-A.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Zirconium(IV)_chloride ZrCl<sub>4</sub>] so tako terminalni kot dvakrat mostovni kloridni ligandi. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Zirconium-tetrachloride-3D-balls-A.png (slika)]<br />
File:Rhodium(II)-acetate-hydrate-dimer-from-xtal-1971-3D-balls.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Rhodium(II)_acetate rodijevem(II) acetatu] so štirje acetati mostovni ligandi. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Rhodium(II)-acetate-hydrate-dimer-from-xtal-1971-3D-balls.png (slika)]<br />
File:VO(HPO4)0.5H2O.tif|V VO(HPO4)·0.5H2O so pari vanadijevih(IV) centrov mostovno povezani z molekulami vode [6]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:VO(HPO4)0.5H2O.tif (slika)]<br />
</gallery><br />
<br />
<br />
==Način mostovne vezave==<br />
Pri dvomostovnih (μ<sub>2</sub>-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Cl)]<sub>2</sub> in [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Me)]<sub>2</sub>. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].<br />
[[Image:BridgingLs.png|thumb|Prikaz dveh možnih veznih interakcij μ- mostovnih ligandov: trojedrna štirielektronska vez (levo) in trojedrna dvoelektronska vez (desno) [7]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:BridgingLs.png (slika)]]]<br />
<br />
==Polifunkcionalni ligandi==<br />
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO<sub>3</sub><sup>2–</sup>] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO<sub>4</sub><sup>3–</sup>] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph<sub>2</sub>PCH<sub>2</sub>PPh<sub>2</sub>].<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]<br />
<br />
==Viri==<br />
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.<br />
<br />
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.<br />
<br />
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741<br />
<br />
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.<br />
<br />
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.<br />
<br />
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.<br />
<br />
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mostovni_ligand&diff=21256Mostovni ligand2023-01-01T12:15:57Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>''Povzeto po '''Bridging ligand''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand<br />
<br />
[[Image:Bridging ligand.svg|thumb|200px|right|Primer μ<sub>2</sub> mostovnega liganda [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Bridging_ligand.svg (slika)]]]<br />
<br />
'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.<br />
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ<sub>2</sub> se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.<br />
<br />
==Seznam mostovnih ligandov==<br />
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.<br />
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;" <br />
<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Mostovni ligand'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Primer'''<br />
|-<br />
| OH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] || [Fe<sub>2</sub>(OH)<sub>2</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>8</sub>]<sup>4+</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]<br />
|-<br />
| O<sup>2–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] || [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr<sub>2</sub>O<sub>7</sub>]]<sup>2–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]<br />
|-<br />
| SH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] || Cp<sub>2</sub>Mo<sub>2</sub>(SH)<sub>2</sub>S<sub>2</sub><br />
|-<br />
| NH<sub>2</sub><sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH<sub>2</sub>Cl]<br />
|-<br />
| N<sup>3–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] || [Ir<sub>3</sub>N(SO<sub>4</sub>)<sub>6</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>3</sub>]<sup>4–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]<br />
|-<br />
| CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]<br />
|-<br />
| Cl<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb<sub>2</sub>Cl<sub>10</sub>], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]<br />
|-<br />
| H<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B<sub>2</sub>H<sub>6</sub>]<br />
|-<br />
| CN<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] || pribl. Fe<sub>7</sub>(CN)<sub>18</sub> ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]<br />
|-<br />
| PPh<sub>2</sub><sup>–</sup>||[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]||Fe<sub>2</sub>(PPh<sub>2</sub>)<sub>2</sub>(CO)<sub>6</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]<br />
|}<br />
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR<sup>–</sup>], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR<sup>–</sup>], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR<sub>2</sub><sup>–</sup>], NR<sup>2–</sup> (imido), PR<sub>2</sub><sup>–</sup> (fosfido), PR<sup>2–</sup> (fosfinidino) in mnogi drugi.<br />
<br />
==Primeri==<br />
<gallery widths="220" heights="120" perrow="4" caption="Koordinacijske spojine z mostovnimi ligandi"><br />
File:Ru-Cl.png|V tej rutenijevi koordinacijski spojini ([https://en.wikipedia.org/wiki/(Cymene)ruthenium_dichloride_dimer dimer (benzen)rutenijevega diklorida]) sta dva [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid kloridna] liganda terminalna in dva μ2 mostovna. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Ru-Cl.png (slika)]<br />
File:Creutz-Taube-Ion.svg|[https://en.wikipedia.org/wiki/Pyrazine Pirazin] je mostovni ligand v tej dirutenijevi spojini, ki se imenuje [https://en.wikipedia.org/wiki/Creutz%E2%80%93Taube_complex Creuz-Taubejev kompleks]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Creutz-Taube-Ion.svg (slika)]<br />
File:Mu3 compound.png|V kobaltovem klastru (oz. skupku) Co<sub>3</sub>(CO)<sub>9</sub>(C<sup>''t''</sup>Bu) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_carbyne_complex C<sup>''t''</sup>Bu] trikrat mostovni ligand, v zapisu formule pa to običajno ni označeno. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Mu3_compound.png (slika)]<br />
File:Fe3(CO)12lessFe-Fe.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Triiron_dodecacarbonyl triželezovem dodekakarbonilu] sta dva CO liganda mostovna, deset pa jih je terminalnih. Mostovna in terminalni CO ligandi se med seboj hitro zamenjujejo. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Fe3(CO)12lessFe-Fe.png (slika)]<br />
File:Niobium-pentachloride-dimer-2D.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride NbCl<sub>5</sub>] sta dva mostovna in osem terminalnih kloridnih ligandov. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Niobium-pentachloride-dimer-2D.png (slika)]<br />
File:Au6C(PPh3)6.png|V klastru [Au<sub>6</sub>C(PPh<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> nastopa μ<sub>6</sub>-[https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbid karbidni] ligand, čeprav se v formuli označevalec "μ" običajno spet ne navaja. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Au6C(PPh3)6.png (slika)]<br />
File:Aluminium-trifluoride-3D-polyhedra.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Rhenium_trioxide renijevem trioksidu] so vsi oksidni ligandi μ<sub>2</sub> mostovni. Ti oksidni ligandi »držijo« skupaj kovinske centre. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Aluminium-trifluoride-3D-polyhedra.png (slika)]<br />
File:Zirconium-tetrachloride-3D-balls-A.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Zirconium(IV)_chloride ZrCl<sub>4</sub>] so tako terminalni kot dvakrat mostovni kloridni ligandi. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Zirconium-tetrachloride-3D-balls-A.png (slika)]<br />
File:Rhodium(II)-acetate-hydrate-dimer-from-xtal-1971-3D-balls.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Rhodium(II)_acetate rodijevem(II) acetatu] so štirje acetati mostovni ligandi. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Rhodium(II)-acetate-hydrate-dimer-from-xtal-1971-3D-balls.png (slika)]<br />
File:VO(HPO4)0.5H2O.tif|V VO(HPO4)·0.5H2O so pari vanadijevih(IV) centrov mostovno povezani z molekulami vode [6]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:VO(HPO4)0.5H2O.tif (slika)]<br />
</gallery><br />
<br />
<br />
==Način mostovne vezave==<br />
Pri dvomostovnih (μ<sub>2</sub>-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Cl)]<sub>2</sub> in [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Me)]<sub>2</sub>. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].<br />
[[Image:BridgingLs.png|thumb|Prikaz dveh možnih veznih interakcij μ- mostovnih ligandov: trojedrna štirielektronska vez (levo) in trojedrna dvoelektronska vez (desno) [7]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:BridgingLs.png (slika)]]]<br />
<br />
==Polifunkcionalni ligandi==<br />
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO<sub>3</sub><sup>2–</sup>] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO<sub>4</sub><sup>3–</sup>] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph<sub>2</sub>PCH<sub>2</sub>PPh<sub>2</sub>].<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]<br />
<br />
==Viri==<br />
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.<br />
<br />
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.<br />
<br />
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741<br />
<br />
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.<br />
<br />
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.<br />
<br />
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.<br />
<br />
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mostovni_ligand&diff=21255Mostovni ligand2023-01-01T12:12:01Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>''Povzeto po '''Bridging ligand''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand<br />
<br />
[[Image:Bridging ligand.svg|thumb|200px|right|Primer μ<sub>2</sub> mostovnega liganda [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Bridging_ligand.svg (slika)]]]<br />
<br />
'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.<br />
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ<sub>2</sub> se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.<br />
<br />
==Seznam mostovnih ligandov==<br />
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.<br />
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;" <br />
<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Mostovni ligand'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Primer'''<br />
|-<br />
| OH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] || [Fe<sub>2</sub>(OH)<sub>2</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>8</sub>]<sup>4+</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]<br />
|-<br />
| O<sup>2–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] || [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr<sub>2</sub>O<sub>7</sub>]]<sup>2–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]<br />
|-<br />
| SH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] || Cp<sub>2</sub>Mo<sub>2</sub>(SH)<sub>2</sub>S<sub>2</sub><br />
|-<br />
| NH<sub>2</sub><sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH<sub>2</sub>Cl]<br />
|-<br />
| N<sup>3–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] || [Ir<sub>3</sub>N(SO<sub>4</sub>)<sub>6</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>3</sub>]<sup>4–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]<br />
|-<br />
| CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]<br />
|-<br />
| Cl<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb<sub>2</sub>Cl<sub>10</sub>], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]<br />
|-<br />
| H<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B<sub>2</sub>H<sub>6</sub>]<br />
|-<br />
| CN<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] || pribl. Fe<sub>7</sub>(CN)<sub>18</sub> ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]<br />
|-<br />
| PPh<sub>2</sub><sup>–</sup>||[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]||Fe<sub>2</sub>(PPh<sub>2</sub>)<sub>2</sub>(CO)<sub>6</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]<br />
|}<br />
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR<sup>–</sup>], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR<sup>–</sup>], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR<sub>2</sub><sup>–</sup>], NR<sup>2–</sup> (imido), PR<sub>2</sub><sup>–</sup> (fosfido), PR<sup>2–</sup> (fosfinidino) in mnogi drugi.<br />
<br />
==Primeri==<br />
<gallery widths="220" heights="120" perrow="4" caption="Koordinacijske spojine z mostovnimi ligandi"><br />
File:Ru-Cl.png|V tej rutenijevi koordinacijski spojini ([https://en.wikipedia.org/wiki/(Cymene)ruthenium_dichloride_dimer dimer (benzen)rutenijevega diklorida]) sta dva [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid kloridna] liganda terminalna in dva μ2 mostovna. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Ru-Cl.png (slika)]<br />
File:Creutz-Taube-Ion.svg|[https://en.wikipedia.org/wiki/Pyrazine Pirazin] je mostovni ligand v tej dirutenijevi spojini, ki se imenuje [https://en.wikipedia.org/wiki/Creutz%E2%80%93Taube_complex Creuz-Taubejev kompleks]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Creutz-Taube-Ion.svg (slika)]<br />
File:Mu3 compound.png|V kobaltovem klastru (oz. skupku) Co<sub>3</sub>(CO)<sub>9</sub>(C<sup>''t''</sup>Bu) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_carbyne_complex C<sup>''t''</sup>Bu] trikrat mostovni ligand, v zapisu formule pa to običajno ni označeno. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Mu3_compound.png (slika)]<br />
File:Fe3(CO)12lessFe-Fe.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Triiron_dodecacarbonyl triželezovem dodekakarbonilu] sta dva CO liganda mostovna, deset pa jih je terminalnih. Mostovna in terminalni CO ligandi se med seboj hitro zamenjujejo. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Fe3(CO)12lessFe-Fe.png (slika)]<br />
File:Niobium-pentachloride-dimer-2D.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride NbCl<sub>5</sub>] sta dva mostovna in osem terminalnih kloridnih ligandov. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Niobium-pentachloride-dimer-2D.png (slika)]<br />
File:Au6C(PPh3)6.png|V klastru [Au<sub>6</sub>C(PPh<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> nastopa μ<sub>6</sub>-[https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbid karbidni] ligand, čeprav se v formuli označevalec "μ" običajno spet ne navaja. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Au6C(PPh3)6.png (slika)]<br />
File:Aluminium-trifluoride-3D-polyhedra.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Rhenium_trioxide renijevem trioksidu] so vsi oksidni ligandi μ<sub>2</sub> mostovni. Ti oksidni ligandi »držijo« skupaj kovinske centre. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Aluminium-trifluoride-3D-polyhedra.png (slika)]<br />
File:Zirconium-tetrachloride-3D-balls-A.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Zirconium(IV)_chloride ZrCl<sub>4</sub>] so tako terminalni kot dvakrat mostovni kloridni ligandi. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Zirconium-tetrachloride-3D-balls-A.png (slika)]<br />
File:Rhodium(II)-acetate-hydrate-dimer-from-xtal-1971-3D-balls.png|V [https://en.wikipedia.org/wiki/Rhodium(II)_acetate rodijevem(II) acetatu] so štirje acetati mostovni ligandi. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:Rhodium(II)-acetate-hydrate-dimer-from-xtal-1971-3D-balls.png (slika)]<br />
File:VO(HPO4)0.5H2O.tif|V VO(HPO4)·0.5H2O so pari vanadijevih(IV) centrov mostovno povezani z molekulami vode [6]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:VO(HPO4)0.5H2O.tif (slika)]<br />
</gallery><br />
<br />
<br />
==Način mostovne vezave==<br />
Pri dvomostovnih (μ<sub>2</sub>-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Cl)]<sub>2</sub> in [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Me)]<sub>2</sub>. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].<br />
<br />
==Polifunkcionalni ligandi==<br />
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO<sub>3</sub><sup>2–</sup>] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO<sub>4</sub><sup>3–</sup>] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph<sub>2</sub>PCH<sub>2</sub>PPh<sub>2</sub>].<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]<br />
<br />
==Viri==<br />
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.<br />
<br />
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.<br />
<br />
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741<br />
<br />
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.<br />
<br />
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.<br />
<br />
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.<br />
<br />
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mostovni_ligand&diff=21254Mostovni ligand2023-01-01T11:34:23Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>''Povzeto po '''Bridging ligand''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand<br />
<br />
'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.<br />
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ<sub>2</sub> se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.<br />
<br />
==Seznam mostovnih ligandov==<br />
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.<br />
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;" <br />
<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Mostovni ligand'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Primer'''<br />
|-<br />
| OH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] || [Fe<sub>2</sub>(OH)<sub>2</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>8</sub>]<sup>4+</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]<br />
|-<br />
| O<sup>2–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] || [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr<sub>2</sub>O<sub>7</sub>]]<sup>2–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]<br />
|-<br />
| SH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] || Cp<sub>2</sub>Mo<sub>2</sub>(SH)<sub>2</sub>S<sub>2</sub><br />
|-<br />
| NH<sub>2</sub><sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH<sub>2</sub>Cl]<br />
|-<br />
| N<sup>3–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] || [Ir<sub>3</sub>N(SO<sub>4</sub>)<sub>6</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>3</sub>]<sup>4–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]<br />
|-<br />
| CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]<br />
|-<br />
| Cl<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb<sub>2</sub>Cl<sub>10</sub>], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]<br />
|-<br />
| H<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B<sub>2</sub>H<sub>6</sub>]<br />
|-<br />
| CN<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] || pribl. Fe<sub>7</sub>(CN)<sub>18</sub> ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]<br />
|-<br />
| PPh<sub>2</sub><sup>–</sup>||[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]||Fe<sub>2</sub>(PPh<sub>2</sub>)<sub>2</sub>(CO)<sub>6</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]<br />
|}<br />
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR<sup>–</sup>], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR<sup>–</sup>], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR<sub>2</sub><sup>–</sup>], NR<sup>2–</sup> (imido), PR<sub>2</sub><sup>–</sup> (fosfido), PR<sup>2–</sup> (fosfinidino) in mnogi drugi.<br />
<br />
==Primeri==<br />
<br />
==Način mostovne vezave==<br />
Pri dvomostovnih (μ<sub>2</sub>-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Cl)]<sub>2</sub> in [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Me)]<sub>2</sub>. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].<br />
<br />
==Polifunkcionalni ligandi==<br />
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO<sub>3</sub><sup>2–</sup>] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO<sub>4</sub><sup>3–</sup>] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph<sub>2</sub>PCH<sub>2</sub>PPh<sub>2</sub>].<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]<br />
<br />
==Viri==<br />
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.<br />
<br />
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.<br />
<br />
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741<br />
<br />
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.<br />
<br />
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.<br />
<br />
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.<br />
<br />
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mostovni_ligand&diff=21202Mostovni ligand2022-12-28T18:44:43Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>''Povzeto po '''Bridging ligand''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand<br />
<br />
'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.<br />
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.<br />
<br />
==Seznam mostovnih ligandov==<br />
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.<br />
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;" <br />
<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Mostovni ligand'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Primer'''<br />
|-<br />
| OH- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] || [Fe2(OH)2(H2O)8](4+), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]<br />
|-<br />
| O(2-) || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] || [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr2O7]](2-), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]<br />
|-<br />
| SH- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] || Cp2Mo2(SH)2S2<br />
|-<br />
| NH2- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH2Cl]<br />
|-<br />
| N(3-) || [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] || [Ir3N(SO4)6(H2O)3](4-), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]<br />
|-<br />
| CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || Fe2(CO)9, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]<br />
|-<br />
| Cl- || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb2Cl10], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]<br />
|-<br />
| H- || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B2H6]<br />
|-<br />
| CN- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] || pribl. Fe7(CN)18 ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]<br />
|-<br />
| PPh2-||[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]||Fe2(PPh2)2(CO)6, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]<br />
|}<br />
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR(−)], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR(−)], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR2(-)], NR(2−) (imido), PR2(-) (fosfido), PR(2−) (fosfinidino) in mnogi drugi.<br />
<br />
==Primeri==<br />
<br />
==Način mostovne vezave==<br />
Pri dvomostovnih (μ2-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me2Al(μ2-Cl)]2 in [Me2Al(μ2-Me)]2. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe2(CO)9] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].<br />
<br />
==Polifunkcionalni ligandi==<br />
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO3(2-)] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO4(3-)] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph2PCH2PPh2].<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]<br />
<br />
==Viri==<br />
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.<br />
<br />
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.<br />
<br />
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741<br />
<br />
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.<br />
<br />
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.<br />
<br />
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.<br />
<br />
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mostovni_ligand&diff=21201Mostovni ligand2022-12-28T18:40:24Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.<br />
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.<br />
<br />
==Seznam mostovnih ligandov==<br />
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.<br />
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;" <br />
<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Mostovni ligand'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime'''<br />
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Primer'''<br />
|-<br />
| OH- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] || [Fe2(OH)2(H2O)8](4+), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]<br />
|-<br />
| O(2-) || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] || [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr2O7]](2-), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]<br />
|-<br />
| SH- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] || Cp2Mo2(SH)2S2<br />
|-<br />
| NH2- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH2Cl]<br />
|-<br />
| N(3-) || [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] || [Ir3N(SO4)6(H2O)3](4-), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]<br />
|-<br />
| CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || Fe2(CO)9, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]<br />
|-<br />
| Cl- || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb2Cl10], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]<br />
|-<br />
| H- || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B2H6]<br />
|-<br />
| CN- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] || pribl. Fe7(CN)18 ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]<br />
|-<br />
| PPh2-||[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]||Fe2(PPh2)2(CO)6, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]<br />
|}<br />
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR(−)], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR(−)], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR2(-)], NR(2−) (imido), PR2(-) (fosfido), PR(2−) (fosfinidino) in mnogi drugi.<br />
<br />
==Primeri==<br />
<br />
==Način mostovne vezave==<br />
Pri dvomostovnih (μ2-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me2Al(μ2-Cl)]2 in [Me2Al(μ2-Me)]2. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe2(CO)9] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].<br />
<br />
==Polifunkcionalni ligandi==<br />
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO3(2-)] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO4(3-)] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph2PCH2PPh2].<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]<br />
<br />
==Viri==<br />
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.<br />
<br />
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.<br />
<br />
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741<br />
<br />
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.<br />
<br />
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.<br />
<br />
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.<br />
<br />
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KK_seminar_2022/23&diff=21200KK seminar 2022/232022-12-28T18:35:21Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>Seminarje oz. gesla vnesete tu spodaj. Na tej strani napišete naslov seminarja/gesla, vsebino pa na ločeni samostojni strani.<br />
<br />
----<br />
<br />
'''''Naslov seminarja/gesla:'''''<br />
<br />
1 [[Ligand]]; [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand_(koordinacijska_kemija) wikipedija] - avtorji: Pia Podobnik, Zala Stopar, Peter Škarabot<br />
<br />
2.3 [[Mostovni ligand]]<br />
<br />
7.1 [[Bioanorganska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog<br />
<br />
7.2 [[Bioorganokovinska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mostovni_ligand&diff=21199Mostovni ligand2022-12-28T18:32:14Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.<br />
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.<br />
<br />
==Seznam mostovnih ligandov==<br />
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.<br />
{| class="wikitable"<br />
|-<br />
! Mostovni ligand !! Ime !! Primer<br />
|-<br />
| OH- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] || [Fe2(OH)2(H2O)8](4+), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]<br />
|-<br />
| O(2-) || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] || [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr2O7]](2-), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]<br />
|-<br />
| SH- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] || Cp2Mo2(SH)2S2<br />
|-<br />
| NH2- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH2Cl]<br />
|-<br />
| N(3-) || [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] || [Ir3N(SO4)6(H2O)3](4-), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]<br />
|-<br />
| CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || Fe2(CO)9, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]<br />
|-<br />
| Cl- || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb2Cl10], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]<br />
|-<br />
| H- || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B2H6]<br />
|-<br />
| CN- || [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] || pribl. Fe7(CN)18 ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]<br />
|-<br />
| PPh2-||[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]||Fe2(PPh2)2(CO)6, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]<br />
|}<br />
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR(−)], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR(−)], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR2(-)], NR(2−) (imido), PR2(-) (fosfido), PR(2−) (fosfinidino) in mnogi drugi.<br />
<br />
==Primeri==<br />
<br />
==Način mostovne vezave==<br />
Pri dvomostovnih (μ2-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me2Al(μ2-Cl)]2 in [Me2Al(μ2-Me)]2. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe2(CO)9] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].<br />
<br />
==Polifunkcionalni ligandi==<br />
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO3(2-)] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO4(3-)] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph2PCH2PPh2].<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]<br />
<br />
==Viri==<br />
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.<br />
<br />
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.<br />
<br />
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741<br />
<br />
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.<br />
<br />
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.<br />
<br />
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.<br />
<br />
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mostovni_ligand&diff=21198Mostovni ligand2022-12-28T18:12:52Z<p>Mitja Koderman: New page: '''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, p...</p>
<hr />
<div>'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.<br />
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.<br />
<br />
==Seznam mostovnih ligandov==<br />
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.<br />
{| class="wikitable"<br />
|-<br />
! Mostovni ligand !! Ime !! Primer<br />
|-<br />
| OH- || hidroksido || [Fe2(OH)2(H2O)8](4+)<br />
|-<br />
| O(2-) || oksido || [Cr2O7](2-)<br />
|-<br />
| SH- || hidrosulfido || Cp2Mo2(SH)2S2<br />
|-<br />
| NH2- || amido || HgNH2Cl<br />
|-<br />
| N(3-) || nitrido || [Ir3N(SO4)6(H2O)3](4-)<br />
|-<br />
| CO || karbonil || Fe2(CO)9<br />
|-<br />
| Cl- || klorido || Nb2Cl10<br />
|-<br />
| H- || hidrido || B2H6<br />
|-<br />
| CN- || cianido || pribl. Fe7(CN)18 (prusko modro)<br />
|-<br />
| PPh2-||difenilfosfido||Fe2(PPh2)2(CO)6<br />
|}<br />
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR(−)], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR(−)], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR2(-)], NR(2−) (imido), PR2(-) (fosfido), PR(2−) (fosfinidino) in mnogi drugi.<br />
<br />
==Primeri==<br />
<br />
==Način mostovne vezave==<br />
Pri dvomostovnih (μ2-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me2Al(μ2-Cl)]2 in [Me2Al(μ2-Me)]2. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe2(CO)9] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].<br />
<br />
==Polifunkcionalni ligandi==<br />
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO3(2-)] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO4(3-)] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph2PCH2PPh2].<br />
<br />
==Glej tudi==<br />
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]<br />
<br />
==Viri==<br />
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.<br />
<br />
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.<br />
<br />
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741<br />
<br />
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.<br />
<br />
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.<br />
<br />
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.<br />
<br />
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.</div>Mitja Kodermanhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KK_seminar_2022/23&diff=21197KK seminar 2022/232022-12-28T17:26:10Z<p>Mitja Koderman: </p>
<hr />
<div>Seminarje oz. gesla vnesete tu spodaj. Na tej strani napišete naslov seminarja/gesla, vsebino pa na ločeni samostojni strani.<br />
<br />
----<br />
<br />
'''''Naslov seminarja/gesla:'''''<br />
<br />
1 [[Ligand]]; [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand_(koordinacijska_kemija) wikipedija] - avtorji: Pia Podobnik, Zala Stopar, Peter Škarabot<br />
<br />
2.1 [[Mostovni ligand]]<br />
<br />
7.1 [[Bioanorganska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog<br />
<br />
7.2 [[Bioorganokovinska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog</div>Mitja Koderman