Wiki FKKT - User contributions [en]

Cistein

2012-01-03T16:38:50Z

Monika Manfreda: /* VIRI */

== '''CISTEIN''' ==

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2SH. Spada med neesencialne aminokisline, kar pomeni, da poteka sinteza v človeškem telesu. Stranska veriga cisteina je tiol, ki je nepolarne narave, in molekulo s tem uvršča med hidrofobne aminokisline. Tiolna skupina pogosto sodeluje v encimskih reakcijah kot nukleofil. Poleg tega je ta skupina dovzetna tudi za oksidacijo, pri čemer iz dveh cisteinov nastane disulfidni derivat cistin, ki igra pomembno strukturno vlogo v mnogih proteinih. Cistein je ime dobil ravno iz cistina.Cistein ima, kot ostale aminokisline amfoterni značaj.

''Prehrambni viri''

Kljub dejstvu, da cistein uvrščamo med neesencialne aminokisline, je lahko v redkih primerih esencialen; npr. za dojenčke, starejše in ljudi z določenimi metabolnimi boleznimi ali ljudi, ki trpijo za malabsorpcijo. Za sintezo cisteina v normalnih fizioloških pogojih v človeškem telesu potrebujemo zadostno količino metionina. Njegova razgradnja poteka v prebavnem traktu in krvni plazmi. V nasprotju s tem cistin potuje skozi prebavila in krvno plazmo nespremenjen ter se pred vstopom v celico reducira v dve molekuli cisteina. Cistein najdemo v večini hrane z veliko beljakovin npr. v svinjini, piščancu, jajcih, mleku, čebuli, česnu, papriki...

''Industrijski viri''

L-cistein so nekoč industrijsko pridobivali s hidrolizo las in keratina. Danes pridobivanje vključuje fermentacijo z uporabo mutirane bakterije E. coli. Podjetje Wacker Chemie je razvilo pridobivanje iz substituiranih tiazolinov, pri čemer se L-cistein proizvaja s hidrolizo racemata 2-amino-Δ2-tiazolino-4-karboksilne kisline z uporabo bakterije Pseudomonas thiazolinophilum.

''Biosinteza''

Biosinteza se pri živalih začne z aminokislino serin. Žveplo izvira iz metionina, kateri se preko intermediata S-adenozilmetionina pretvori v homocistein. Encim cistationin beta-sintaza združi homocistein in serin v asimetrični tioeter cistationin. Encim cistationin gama-liaza pretvori cistationin v cistein in α-ketobutirat (2-oksobutanoat). Pri rastlinah in bakterijah poteka biosinteza cisteina drugače. Serin se s pomočjo encima serin transacetilaze pretvori v O-acetilserin. Encim O-acetilserin (tiol)-liaza, z uporabo sulfidnih virov, pretvori ta ester v cistein pri čemer se sprosti acetat.

''Uporaba''

Cistein, predvsem L-enantiomera, se uporablja v živilski in farmacevtski industriji. Ena izmed večjih vlog predstavlja v proizvodnji arom. Na primer, reakcija cisteina s sladkorji v Maillard-ovi reakciji daje mesni okus. L-cistein se uporablja tudi kot dodatek pri peki.
Cistein se na področju osebne nege predvsem v Aziji uporablja za kodranje las, kjer prekine disulfidne vezi v lasnem keratinu.
Cistein je zelo priljubljen za eksperimente z usmerjenim direktnim označevanjem pri raziskovanju biomolekularnih struktur in dinamike. Maleimidi se selektivno vežejo na cistein s kovalentno Michael-ovo adicijo. Cistein se uporablja tudi za usmerjeno spinsko označevanje za EPR ali PRE-NMR.

=== VIRI ===
cysteine (Citirano 2.1.2012)

dostopno na naslovu :[ http://en.wikipedia.org/wiki/Cysteine]

=== ZUNANJE POVEZAVE ===
[http://withfriendship.com/images/d/17136/Cysteine-picture.jpg]
[http://www.3dchem.com/3dmolecule.asp?ID=38]

[[Category:LEX]]

Cistein

2012-01-03T16:38:19Z

Monika Manfreda: /* CISTEIN */

== '''CISTEIN''' ==

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2SH. Spada med neesencialne aminokisline, kar pomeni, da poteka sinteza v človeškem telesu. Stranska veriga cisteina je tiol, ki je nepolarne narave, in molekulo s tem uvršča med hidrofobne aminokisline. Tiolna skupina pogosto sodeluje v encimskih reakcijah kot nukleofil. Poleg tega je ta skupina dovzetna tudi za oksidacijo, pri čemer iz dveh cisteinov nastane disulfidni derivat cistin, ki igra pomembno strukturno vlogo v mnogih proteinih. Cistein je ime dobil ravno iz cistina.Cistein ima, kot ostale aminokisline amfoterni značaj.

''Prehrambni viri''

Kljub dejstvu, da cistein uvrščamo med neesencialne aminokisline, je lahko v redkih primerih esencialen; npr. za dojenčke, starejše in ljudi z določenimi metabolnimi boleznimi ali ljudi, ki trpijo za malabsorpcijo. Za sintezo cisteina v normalnih fizioloških pogojih v človeškem telesu potrebujemo zadostno količino metionina. Njegova razgradnja poteka v prebavnem traktu in krvni plazmi. V nasprotju s tem cistin potuje skozi prebavila in krvno plazmo nespremenjen ter se pred vstopom v celico reducira v dve molekuli cisteina. Cistein najdemo v večini hrane z veliko beljakovin npr. v svinjini, piščancu, jajcih, mleku, čebuli, česnu, papriki...

''Industrijski viri''

L-cistein so nekoč industrijsko pridobivali s hidrolizo las in keratina. Danes pridobivanje vključuje fermentacijo z uporabo mutirane bakterije E. coli. Podjetje Wacker Chemie je razvilo pridobivanje iz substituiranih tiazolinov, pri čemer se L-cistein proizvaja s hidrolizo racemata 2-amino-Δ2-tiazolino-4-karboksilne kisline z uporabo bakterije Pseudomonas thiazolinophilum.

''Biosinteza''

Biosinteza se pri živalih začne z aminokislino serin. Žveplo izvira iz metionina, kateri se preko intermediata S-adenozilmetionina pretvori v homocistein. Encim cistationin beta-sintaza združi homocistein in serin v asimetrični tioeter cistationin. Encim cistationin gama-liaza pretvori cistationin v cistein in α-ketobutirat (2-oksobutanoat). Pri rastlinah in bakterijah poteka biosinteza cisteina drugače. Serin se s pomočjo encima serin transacetilaze pretvori v O-acetilserin. Encim O-acetilserin (tiol)-liaza, z uporabo sulfidnih virov, pretvori ta ester v cistein pri čemer se sprosti acetat.

''Uporaba''

Cistein, predvsem L-enantiomera, se uporablja v živilski in farmacevtski industriji. Ena izmed večjih vlog predstavlja v proizvodnji arom. Na primer, reakcija cisteina s sladkorji v Maillard-ovi reakciji daje mesni okus. L-cistein se uporablja tudi kot dodatek pri peki.
Cistein se na področju osebne nege predvsem v Aziji uporablja za kodranje las, kjer prekine disulfidne vezi v lasnem keratinu.
Cistein je zelo priljubljen za eksperimente z usmerjenim direktnim označevanjem pri raziskovanju biomolekularnih struktur in dinamike. Maleimidi se selektivno vežejo na cistein s kovalentno Michael-ovo adicijo. Cistein se uporablja tudi za usmerjeno spinsko označevanje za EPR ali PRE-NMR.

=== VIRI ===
cysteine (Citirano 2.1.2012)
dostopno na naslovu :[ http://en.wikipedia.org/wiki/Cysteine]

=== ZUNANJE POVEZAVE ===
[http://withfriendship.com/images/d/17136/Cysteine-picture.jpg]
[http://www.3dchem.com/3dmolecule.asp?ID=38]

[[Category:LEX]]

Cistein

2012-01-03T16:37:03Z

Monika Manfreda: /* CISTEIN */

== '''CISTEIN''' ==

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo <math>HO2CCH(NH2)CH2SH</math>. Spada med neesencialne aminokisline, kar pomeni, da poteka sinteza v človeškem telesu. Stranska veriga cisteina je tiol, ki je nepolarne narave, in molekulo s tem uvršča med hidrofobne aminokisline. Tiolna skupina pogosto sodeluje v encimskih reakcijah kot nukleofil. Poleg tega je ta skupina dovzetna tudi za oksidacijo, pri čemer iz dveh cisteinov nastane disulfidni derivat cistin, ki igra pomembno strukturno vlogo v mnogih proteinih. Cistein je ime dobil ravno iz cistina.Cistein ima, kot ostale aminokisline amfoterni značaj.

''Prehrambni viri''

Kljub dejstvu, da cistein uvrščamo med neesencialne aminokisline, je lahko v redkih primerih esencialen; npr. za dojenčke, starejše in ljudi z določenimi metabolnimi boleznimi ali ljudi, ki trpijo za malabsorpcijo. Za sintezo cisteina v normalnih fizioloških pogojih v človeškem telesu potrebujemo zadostno količino metionina. Njegova razgradnja poteka v prebavnem traktu in krvni plazmi. V nasprotju s tem cistin potuje skozi prebavila in krvno plazmo nespremenjen ter se pred vstopom v celico reducira v dve molekuli cisteina. Cistein najdemo v večini hrane z veliko beljakovin npr. v svinjini, piščancu, jajcih, mleku, čebuli, česnu, papriki...

''Industrijski viri''

L-cistein so nekoč industrijsko pridobivali s hidrolizo las in keratina. Danes pridobivanje vključuje fermentacijo z uporabo mutirane bakterije E. coli. Podjetje Wacker Chemie je razvilo pridobivanje iz substituiranih tiazolinov, pri čemer se L-cistein proizvaja s hidrolizo racemata 2-amino-Δ2-tiazolino-4-karboksilne kisline z uporabo bakterije Pseudomonas thiazolinophilum.

''Biosinteza''

Biosinteza se pri živalih začne z aminokislino serin. Žveplo izvira iz metionina, kateri se preko intermediata S-adenozilmetionina pretvori v homocistein. Encim cistationin beta-sintaza združi homocistein in serin v asimetrični tioeter cistationin. Encim cistationin gama-liaza pretvori cistationin v cistein in α-ketobutirat (2-oksobutanoat). Pri rastlinah in bakterijah poteka biosinteza cisteina drugače. Serin se s pomočjo encima serin transacetilaze pretvori v O-acetilserin. Encim O-acetilserin (tiol)-liaza, z uporabo sulfidnih virov, pretvori ta ester v cistein pri čemer se sprosti acetat.

''Uporaba''

Cistein, predvsem L-enantiomera, se uporablja v živilski in farmacevtski industriji. Ena izmed večjih vlog predstavlja v proizvodnji arom. Na primer, reakcija cisteina s sladkorji v Maillard-ovi reakciji daje mesni okus. L-cistein se uporablja tudi kot dodatek pri peki.
Cistein se na področju osebne nege predvsem v Aziji uporablja za kodranje las, kjer prekine disulfidne vezi v lasnem keratinu.
Cistein je zelo priljubljen za eksperimente z usmerjenim direktnim označevanjem pri raziskovanju biomolekularnih struktur in dinamike. Maleimidi se selektivno vežejo na cistein s kovalentno Michael-ovo adicijo. Cistein se uporablja tudi za usmerjeno spinsko označevanje za EPR ali PRE-NMR.

=== VIRI ===
cysteine (Citirano 2.1.2012)
dostopno na naslovu :[ http://en.wikipedia.org/wiki/Cysteine]

=== ZUNANJE POVEZAVE ===
[http://withfriendship.com/images/d/17136/Cysteine-picture.jpg]
[http://www.3dchem.com/3dmolecule.asp?ID=38]

[[Category:LEX]]

Cistein

2012-01-03T16:36:42Z

Monika Manfreda: /* CISTEIN */

== '''CISTEIN''' ==

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo <math>HO2CCH(NH2)CH2SH</math>. Spada med neesencialne aminokisline, kar pomeni, da poteka sinteza v človeškem telesu. Stranska veriga cisteina je tiol, ki je nepolarne narave, in molekulo s tem uvršča med hidrofobne aminokisline. Tiolna skupina pogosto sodeluje v encimskih reakcijah kot nukleofil. Poleg tega je ta skupina dovzetna tudi za oksidacijo, pri čemer iz dveh cisteinov nastane disulfidni derivat cistin, ki igra pomembno strukturno vlogo v mnogih proteinih. Cistein je ime dobil ravno iz cistina.Cistein ima, kot ostale aminokisline amfoterni značaj.

''Prehrambni viri''
Kljub dejstvu, da cistein uvrščamo med neesencialne aminokisline, je lahko v redkih primerih esencialen; npr. za dojenčke, starejše in ljudi z določenimi metabolnimi boleznimi ali ljudi, ki trpijo za malabsorpcijo. Za sintezo cisteina v normalnih fizioloških pogojih v človeškem telesu potrebujemo zadostno količino metionina. Njegova razgradnja poteka v prebavnem traktu in krvni plazmi. V nasprotju s tem cistin potuje skozi prebavila in krvno plazmo nespremenjen ter se pred vstopom v celico reducira v dve molekuli cisteina. Cistein najdemo v večini hrane z veliko beljakovin npr. v svinjini, piščancu, jajcih, mleku, čebuli, česnu, papriki...

''Industrijski viri''
L-cistein so nekoč industrijsko pridobivali s hidrolizo las in keratina. Danes pridobivanje vključuje fermentacijo z uporabo mutirane bakterije E. coli. Podjetje Wacker Chemie je razvilo pridobivanje iz substituiranih tiazolinov, pri čemer se L-cistein proizvaja s hidrolizo racemata 2-amino-Δ2-tiazolino-4-karboksilne kisline z uporabo bakterije Pseudomonas thiazolinophilum.

''Biosinteza''
Biosinteza se pri živalih začne z aminokislino serin. Žveplo izvira iz metionina, kateri se preko intermediata S-adenozilmetionina pretvori v homocistein. Encim cistationin beta-sintaza združi homocistein in serin v asimetrični tioeter cistationin. Encim cistationin gama-liaza pretvori cistationin v cistein in α-ketobutirat (2-oksobutanoat). Pri rastlinah in bakterijah poteka biosinteza cisteina drugače. Serin se s pomočjo encima serin transacetilaze pretvori v O-acetilserin. Encim O-acetilserin (tiol)-liaza, z uporabo sulfidnih virov, pretvori ta ester v cistein pri čemer se sprosti acetat.

''Uporaba''
Cistein, predvsem L-enantiomera, se uporablja v živilski in farmacevtski industriji. Ena izmed večjih vlog predstavlja v proizvodnji arom. Na primer, reakcija cisteina s sladkorji v Maillard-ovi reakciji daje mesni okus. L-cistein se uporablja tudi kot dodatek pri peki.
Cistein se na področju osebne nege predvsem v Aziji uporablja za kodranje las, kjer prekine disulfidne vezi v lasnem keratinu.
Cistein je zelo priljubljen za eksperimente z usmerjenim direktnim označevanjem pri raziskovanju biomolekularnih struktur in dinamike. Maleimidi se selektivno vežejo na cistein s kovalentno Michael-ovo adicijo. Cistein se uporablja tudi za usmerjeno spinsko označevanje za EPR ali PRE-NMR.

=== VIRI ===
cysteine (Citirano 2.1.2012)
dostopno na naslovu :[ http://en.wikipedia.org/wiki/Cysteine]

=== ZUNANJE POVEZAVE ===
[http://withfriendship.com/images/d/17136/Cysteine-picture.jpg]
[http://www.3dchem.com/3dmolecule.asp?ID=38]

[[Category:LEX]]

Cistein

2012-01-03T16:35:55Z

Monika Manfreda: /* VIRI */

== '''CISTEIN''' ==

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo <math>HO2CCH(NH2)CH2SH</math>. Spada med neesencialne aminokisline, kar pomeni, da poteka sinteza v človeškem telesu. Stranska veriga cisteina je tiol, ki je nepolarne narave, in molekulo s tem uvršča med hidrofobne aminokisline. Tiolna skupina pogosto sodeluje v encimskih reakcijah kot nukleofil. Poleg tega je ta skupina dovzetna tudi za oksidacijo, pri čemer iz dveh cisteinov nastane disulfidni derivat cistin, ki igra pomembno strukturno vlogo v mnogih proteinih. Cistein je ime dobil ravno iz cistina.Cistein ima, kot ostale aminokisline amfoterni značaj.
''
Prehrambni viri''
Kljub dejstvu, da cistein uvrščamo med neesencialne aminokisline, je lahko v redkih primerih esencialen; npr. za dojenčke, starejše in ljudi z določenimi metabolnimi boleznimi ali ljudi, ki trpijo za malabsorpcijo. Za sintezo cisteina v normalnih fizioloških pogojih v človeškem telesu potrebujemo zadostno količino metionina. Njegova razgradnja poteka v prebavnem traktu in krvni plazmi. V nasprotju s tem cistin potuje skozi prebavila in krvno plazmo nespremenjen ter se pred vstopom v celico reducira v dve molekuli cisteina. Cistein najdemo v večini hrane z veliko beljakovin npr. v svinjini, piščancu, jajcih, mleku, čebuli, česnu, papriki...

''Industrijski viri''
L-cistein so nekoč industrijsko pridobivali s hidrolizo las in keratina. Danes pridobivanje vključuje fermentacijo z uporabo mutirane bakterije E. coli. Podjetje Wacker Chemie je razvilo pridobivanje iz substituiranih tiazolinov, pri čemer se L-cistein proizvaja s hidrolizo racemata 2-amino-Δ2-tiazolino-4-karboksilne kisline z uporabo bakterije Pseudomonas thiazolinophilum.

''Biosinteza''
Biosinteza se pri živalih začne z aminokislino serin. Žveplo izvira iz metionina, kateri se preko intermediata S-adenozilmetionina pretvori v homocistein. Encim cistationin beta-sintaza združi homocistein in serin v asimetrični tioeter cistationin. Encim cistationin gama-liaza pretvori cistationin v cistein in α-ketobutirat (2-oksobutanoat). Pri rastlinah in bakterijah poteka biosinteza cisteina drugače. Serin se s pomočjo encima serin transacetilaze pretvori v O-acetilserin. Encim O-acetilserin (tiol)-liaza, z uporabo sulfidnih virov, pretvori ta ester v cistein pri čemer se sprosti acetat.

''Uporaba''
Cistein, predvsem L-enantiomera, se uporablja v živilski in farmacevtski industriji. Ena izmed večjih vlog predstavlja v proizvodnji arom. Na primer, reakcija cisteina s sladkorji v Maillard-ovi reakciji daje mesni okus. L-cistein se uporablja tudi kot dodatek pri peki.
Cistein se na področju osebne nege predvsem v Aziji uporablja za kodranje las, kjer prekine disulfidne vezi v lasnem keratinu.
Cistein je zelo priljubljen za eksperimente z usmerjenim direktnim označevanjem pri raziskovanju biomolekularnih struktur in dinamike. Maleimidi se selektivno vežejo na cistein s kovalentno Michael-ovo adicijo. Cistein se uporablja tudi za usmerjeno spinsko označevanje za EPR ali PRE-NMR.

=== VIRI ===
cysteine (Citirano 2.1.2012)
dostopno na naslovu :[ http://en.wikipedia.org/wiki/Cysteine]

=== ZUNANJE POVEZAVE ===
[http://withfriendship.com/images/d/17136/Cysteine-picture.jpg]
[http://www.3dchem.com/3dmolecule.asp?ID=38]

[[Category:LEX]]

Cistein

2012-01-03T16:35:27Z

Monika Manfreda: New page: == '''CISTEIN''' == Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo <math>HO2CCH(NH2)CH2SH</math>. Spada med neesencialne aminokisline, kar pomeni, da poteka sinteza ...

== '''CISTEIN''' ==

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo <math>HO2CCH(NH2)CH2SH</math>. Spada med neesencialne aminokisline, kar pomeni, da poteka sinteza v človeškem telesu. Stranska veriga cisteina je tiol, ki je nepolarne narave, in molekulo s tem uvršča med hidrofobne aminokisline. Tiolna skupina pogosto sodeluje v encimskih reakcijah kot nukleofil. Poleg tega je ta skupina dovzetna tudi za oksidacijo, pri čemer iz dveh cisteinov nastane disulfidni derivat cistin, ki igra pomembno strukturno vlogo v mnogih proteinih. Cistein je ime dobil ravno iz cistina.Cistein ima, kot ostale aminokisline amfoterni značaj.
''
Prehrambni viri''
Kljub dejstvu, da cistein uvrščamo med neesencialne aminokisline, je lahko v redkih primerih esencialen; npr. za dojenčke, starejše in ljudi z določenimi metabolnimi boleznimi ali ljudi, ki trpijo za malabsorpcijo. Za sintezo cisteina v normalnih fizioloških pogojih v človeškem telesu potrebujemo zadostno količino metionina. Njegova razgradnja poteka v prebavnem traktu in krvni plazmi. V nasprotju s tem cistin potuje skozi prebavila in krvno plazmo nespremenjen ter se pred vstopom v celico reducira v dve molekuli cisteina. Cistein najdemo v večini hrane z veliko beljakovin npr. v svinjini, piščancu, jajcih, mleku, čebuli, česnu, papriki...

''Industrijski viri''
L-cistein so nekoč industrijsko pridobivali s hidrolizo las in keratina. Danes pridobivanje vključuje fermentacijo z uporabo mutirane bakterije E. coli. Podjetje Wacker Chemie je razvilo pridobivanje iz substituiranih tiazolinov, pri čemer se L-cistein proizvaja s hidrolizo racemata 2-amino-Δ2-tiazolino-4-karboksilne kisline z uporabo bakterije Pseudomonas thiazolinophilum.

''Biosinteza''
Biosinteza se pri živalih začne z aminokislino serin. Žveplo izvira iz metionina, kateri se preko intermediata S-adenozilmetionina pretvori v homocistein. Encim cistationin beta-sintaza združi homocistein in serin v asimetrični tioeter cistationin. Encim cistationin gama-liaza pretvori cistationin v cistein in α-ketobutirat (2-oksobutanoat). Pri rastlinah in bakterijah poteka biosinteza cisteina drugače. Serin se s pomočjo encima serin transacetilaze pretvori v O-acetilserin. Encim O-acetilserin (tiol)-liaza, z uporabo sulfidnih virov, pretvori ta ester v cistein pri čemer se sprosti acetat.

''Uporaba''
Cistein, predvsem L-enantiomera, se uporablja v živilski in farmacevtski industriji. Ena izmed večjih vlog predstavlja v proizvodnji arom. Na primer, reakcija cisteina s sladkorji v Maillard-ovi reakciji daje mesni okus. L-cistein se uporablja tudi kot dodatek pri peki.
Cistein se na področju osebne nege predvsem v Aziji uporablja za kodranje las, kjer prekine disulfidne vezi v lasnem keratinu.
Cistein je zelo priljubljen za eksperimente z usmerjenim direktnim označevanjem pri raziskovanju biomolekularnih struktur in dinamike. Maleimidi se selektivno vežejo na cistein s kovalentno Michael-ovo adicijo. Cistein se uporablja tudi za usmerjeno spinsko označevanje za EPR ali PRE-NMR.

=== VIRI ===
cysteine (Citirano 2.1.2012)
dostopno na naslovu :[ http://en.wikipedia.org/wiki/Cysteine]

=== ZUNANJE POVEZAVE ===[
http://withfriendship.com/images/d/17136/Cysteine-picture.jpg]
[http://www.3dchem.com/3dmolecule.asp?ID=38]

[[Category:LEX]]