Wiki FKKT - User contributions [en]

Ke2 Povzetki seminarjev

2011-03-21T16:26:16Z

Mrozman:

== Neva Klančar in Katja Bokalič: Razvoj raka ==
Prav tako kot pri drugih procesih tudi pri prenosu signalov naletimo na motnje. V tem primeru lahko govorimo o razvoju raka. Ta bolezen nam vzbuja strah iz razloga, ker se v veliko primerih lahko konča s smrtjo. Pri tem procesu gre za nenadzorovano delitev celic. Pri kopiranju dednega zapisa lahko pride do mutacij, kontrolni sistem celičnega cikla pa sodeluje pri popravljanju teh napak. V kolikor napake niso zaznane in odpravljene, celica sproži proces apoptoze, ki pomeni programirano celično smrt. Ob tem razvoju in nastanku raka pa velja omeniti pomembne proteine kot sta na primer tirozin-kinaza in Ras protein. Rak pa je lahko lokaliziran na enem področju ali pa z odcepljanjem celic nastane sekundarni tumor, ta potek se imenuje metastaziranje. Stadije raka lahko klasificiramo s splošnim razvrščanjem ali pa TNM oznakami. S tem opišemo, kako je rak razširjen, ali so vpletene bezgavke in če so prisotne metastaze. Vsak bolnik, ki ima raka pa si seveda želi, da bi bil ozdravljen. Tako se specializirano osebje lahko posluži različnih metod zdravljenja, najbolj so v uporabi kirurški posegi, radioterapija in zdravila ali pa se uporablja kombinacija le-teh. Za konec pa še podatek, da je pri moških najpogostejši rak prostate, pri ženskah pa rak dojke.

== Brigita Krajnc in Mateja Kožar: Aldosteron in njegovo delovanje v telesu==
Aldosteron je hormon, ki spada v skupino kortikosteroidov, to so steroidni hormoni, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze. Kortikosteroidi se delijo na glukokortikoide in mineralokortikoide. Aldosteron sodi med mineralkortikoide in nadzira raven elektrolitov in vode, tako da spodbuja resorbcijo natrija (Na+) in sekrecijo kalijevih (K+) ionov v ledvicah. Izločanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze povroča angiotenzin II, ki se sprošča v kri, kot odgovor na znižanje krvnega tlaka ali zmanjšanja prostornine krvi.
Ledvice so parni organ, kjer s pomočjo hormonov poteka uravnavanje osmotskega tlaka krvi, števila eritrocitov, kislinsko-baznega ravnovesja krvi in koncentraciji kalcijevih(Ca+) ionov. Čiščenje krvi in izločanje za telo strupeni produktov poteka v ledvičnih nefronih ali cedilnih zankah.
Aktivni transport kalijevih(K+) ionov, ki se izločajo iz celice in natrijevih(Na+) ionov, ki vstopajo v celico, poteka preko membranskih proteinov, ki jim pravimo črpalke. Do izmenjave ionov pride zaradi razlike potenciala v notranjosti celice in njene okolice, porablja pa se tudi ATP.
Antidiuretski hormon(ADH) imenovan tudi vazopresin je kratek polipeptid. Izloča se iz nevrohipofize in povzroči večjo prepustnost končnih delov tubulov in zbiralcih, kjer je resorbcija zaradi neprepustnega epitela zavrta, če je zmanjšan volumen krvi ali zvišan osmotski tlak.
Dednost, starost, spol, prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli in pitje alkoholnih pijač, so dejavniki, ki vplivajo na razvoj visokega krvnega tlaka. Visok krvni tlak pa je lahko tudi posledica obolenja žlez z notranjim izločanjem, ledvičnega obolenja, povzročijo pa ga lahko tudi nekatera zdravila in farmacevtski pripravki.
Telo pri približno desetini bolnikov z visokim krvnim tlakom proizvaja preveč aldosterona, kar povzroči tudi ovirano prehajanje kalijevih(K+) in natrijevih(Na+) ionov. Pretirano izločanje aldosterona imenujemo primarni aldosteroizem (primary aldosteronism). Do njega naj bi prišlo zaradi mutacije na genu, ki kodira kalijev(K+) kanal KCNJ5. Študije opravljene na podganah in miših nam pokažejo, da pride do primarnega aldosteronizma, če so le te bile izpostavljene visoki ravni soli in večjim dozam aldosterona od 4 do 8 tednov.

== Martin Gladovič in Miha Zadnik: GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu ==
GPR39 je okrajšava za receptor, ki se aktivira z Zn2+ ionom ter veže na G protein. Pri eksperimentiranju so opazili, da je cinkov ion pomemben stimulator in agonist za ta receptor.
Po tem odkritju je sledila množica raziskav o možnih vlogah v fizioloških procesih. Raziskave kažejo na pomembnost tega receptorja pri tako parakrinem kot endokrinem prenosu signalov in pri zelo različnih bioloških procesih. Veliko dognanj pa še ni dokončno potrjenih in potrebne so nadaljnje raziskave. Ni še znana dinamika vezave cinka na receptor, neznana je vloga skrajšane variante receptorja GPR39-1b in ligand, ki aktivira receptor pri ribah, ni še odkrit. Če bodo ligandi za ribje receptorje odkriti, bi to lahko pomenilo nove možnosti za raziskave. Potrebno bo ugotoviti, ali je ligand prisoten tudi pri ostalih vretenčarjih in ali je morda konkurenčen ciknovemu ionu pri vezavi na receptor. Vsekakor je zaradi širokega spektra delovanja receptorja smiselno bolj natančno preučiti fiziološke procese, na katere vpliva, saj bo to pripomoglo k učinkovitejšemu preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni.

== Polona Rudolf in Daša Puh: ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA ==
ATM (ang. ataxia telangiectasia mutated) je encim protein kinaza. Ime je dobil po redki bolezni ataksija teleangiektazija, ki jo povzroči mutiran ATM. Glavni vpliv bolezni je na imunski sistem, zato vodi v povečano tveganje za nastanek rakavih obolenj. ATM v organizmu sodeluje v več delih celičnega cikla. Spodbuja popravilo dvoverižnih prelomov DNA, ki lahko med replikacijo DNA nastanejo zaradi reaktivnih kisikovih zvrsti. ATM se v celici aktivira, ko zazna dvoverižni prelom DNA. Delovanje ATM povzroči popravilo DNA ali apoptozo, če je DNA preveč okvarjena. V celicah, ki jim primankuje ATM se zato kopiči poškodovana DNA, kar prizadene njihovo funkcijo.
Povečana vsebnost okvarjene DNA z dvoverižnimi prelomi preko aktivacije ATM posredno vpliva na aktivnost encima glukoza-6-fosfat dehidrogenaze (G6PD) in produkcijo NADPH. Aktivacija ATM spodbudi aktivnost G6PD s tem, da se protein šaperon Hsp27 veže na G6PD. Povečana vsebnost okvarjene DNA z dvoverižnimi prelomi preko aktivacije ATM posredno vpliva na aktivnost G6PD in produkcijo NADPH. Aktiviranje G6PD je povezano s povečano aktivnostjo pentoza fosfatne poti in je potrebna za povečanje deoksiribonukleotidov, ki so potrebni za popravilo DNA, saj pri pentoza fosfatni poti nastane riboza-5-fosfat, ki je eden glavnih gradnikov DNA.
Povezava med ATM, G6PD, pentoza fosfatno potjo in popravilom dvoverižnih prelomov DNA obstaja v celicah vretenčarjev, tudi v človeških celicah.

== Taja Pöschl in Luka Hribernik: PRIROJENE NAPAKE IN NENORMALNOSTI CIKLA CITRONSKE KISLINE V MOŽGANIH SHIZOFRENIKOV ==
Cikel citronske kisline poteka v osmih stopnjah in je pomenben za vsa živa bitja saj predstavlja pomenben vir spojin za nadaljno biosintezo. Ker je celoten proces dokaj kompleksen in kjer na delovanje vpliva več različnih encimov pa prihaja tudi do bolezni povezanih z nepravilniostmi v cikla citronske kisline. Bolezni, ki nastopajo večinoma prizadanjejo živčno mišične sisteme in s tem lahko povežemo tudi duševno bolezen shizofrenijo. Shizofrenjia je pogosta bolezen, ki prizadanje nekje 1% celotnega prebivalstva, največkrat pa se razvije v pozni mladosti ali v zgodnji fazi adolscence. Vzrokov za to bolezen je več, raziskave pa kažejo, da pride do biokemijskega neravnovesja v možganih s tem, ko se v sinaptično špranjo sproščjo prevelike koncentracije dopamina in drugih nevrotransmiterjev. Blage okvare presnove lahko povzročijo takšno neravnovesje in rezultati eksperimenta zdravstveno- raziskovalnega inštituta Bruke so pokazali , da je bilo v možganih pri bolniku s shizofreniji v ciklu citronske kisline spremenjeno encimsko delovanje. Ti rezultati poudarjajo dejstvo, da imajo vsi encimi TCA cikla pomembno vlogo, saj pri nepravilnem delovanju lahko vodi do mitohondrijskega oksidativnega stresa in poškodbe živcev. Neuravnovešeno delovanje encimov v TCA ciklu in nepravilnosti v energetske metabolizmu, kot kaže prispevajo k shizofreniji.

== Tanja Lipec in Maja Makarovič: Signalizacija pri hipertenziji ==
Hipertenzija ali visok krvni tlak je bolezen, ki je neposredno povezana s srčno-žilnimi zapleti in je eden glavnih vzrokov za srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic in hipertrofijo. Osebe, ki trpijo za hipertenzijo, imajo sistolični krvni tlak višji od 140 mmHg, diastolični pa višji od 90 mmHg. Po ocenah Ameriškega srčnega združenja (American Heart Association - AHA) je pri približno 90% bolnikih srčni infarkt posledica hipertenzije. V večini primerov vzroka arterijske hipertenzije ne poznamo in je ne moremo ozdraviti, lahko pa z ustreznim zdravljenjem znižamo krvni tlak na normalne vrednosti in s tem odložimo ali celo preprečimo nastanek zapletov zaradi trajno zvišanega krvnega tlaka.
Z G-proteini sklopljeni receptorji kinaze (GRKs) uravnavajo ključne procese v organizmu z nadziranjem izražanja in funkcij 7-transmembranskih receptorjev, kot sta npr. adrenergični in angiotenzin receptor. Ti so zlasti pomembni v kardiovaskularnih boleznih, ki so posledica hipertenzije, kjer je stopnja stiskanja krvnih žil zvišana zaradi agonistov (kateholamini). Gladka žilna mišica ima ključno vlogo pri uravnavanju krvnega pritiska. Uravnava razširitev krvnih žil in modulira zunanji upor. Bistvena značilnost hipertenzije je veliko skrčenje žilne mišice. Povišan krvni pritisk prisili srce, da se prilagodi na večjo skrčitev, to pa vodi do mišične hipertrofije in zmanjša se sposobnost delovanja. Polmer krvnih žil uravnavata vazodilatacija in vazokonstrikcija preko receptorjev sklopljenih z G-proteini.

== Maja Dragutinović in Jerneja Korenč: Signalizacijska vloga fruktoze pri navadnem repnjakovcu ==
Signalizacijska vloga glukoze je že zelo poznana, vendar signalizacijska vloga fruktoze se je šele v zadnjem času odkrila kot zelo pomembno vlogo, katera vpliva na razvoj in stresne hormone pri rastlinah, ki je pa podoben signalizaciji glukoze. Nadaljnja analiza je pokazala, da povezana signalna pot fruktoze delujejo neodvisno od hexokinase1 (HXK1) zaznave glukoze.Fruktoza sodeluje z abscizinsko kislino (ABA) in signalno potjo etilena, podobno kot je HXK1 odvisna od glukozne signalizacije. Ugotovili so, da je več plasti v sadikah, ki kontrolirajo koncentracijo glukoze, fruktoze in ABA kislino.
Celotna signalna pot je zelo komplekna in še nepopolna zato se v prihodnje posvečajo predvsem dognati kako določeni sladkorji vplivajo na sam potek metabolizma v celici, ter kako vplivajo v kombinaciji z ostalimi signalnimi potmi.

== Janja Sotlar in Veronika Erjavec: Protein kinaze in funkcija jajčnikov ==
Protein kinaza je encim, ki deluje tako, da odcepi fosfatno skupino iz nukleozid trifosfata (največkrat je to molekula ATP) in jo kovalentno pritrdi na aminokislino s prostim hidroksilnim koncem (serin, treonin, tirozin). Postopek imenujemo fosforilacija. Kinaze delimo v naslednje skupine: AGC kinaze (PKA, PKC and PKG kinaze), CaM kinaze, CK1 kinaze, CMGC kinaze (CDK, MAPK, GSK3 and CLK kinaze), TK (tirozin kinaze). Glavna delitev kinaz pa je naslednja: serin/treonin-specifične kinaze in tirozin-specifične kinaze.
Celice jajčnikov proizvedejo veliko število protein kinaz, katerih vloga je odvisna od vrste celice. Proteini kinaze so vpleteni v kontrolo dozorevanja in rasti celic jajčnikov, apoptozo ter v delovanje, sprejem in odziv teh celic na hormone. Podatki kažejo na pomembnost proteina kinaze za nadzor osnovnih funkcij jajčnikov in potencialno uporabo proteina kinaze za karakterizacijo, napoved in kontrolo teh funkcij.
Maligna transformacija celic jajčnikov je ena bolj pogostih in nevarnih reproduktivnih motenj, ki pa je tesno povezana z mutacijo in/ali prekomernim izločanjem nekaterih protein kinaz. Zmanjšanje delovanja teh protein kinaz znižuje zmožnost preživetja in širjenja rakavih celic, prav tako znižuje njihov odziv na hormonske stimulatorje malignih obolenj (to so steroidni hormoni in rastni faktorji).

== Nastja Hrovat in Amanda Krajnc: Struktura PFK od prokariontov do evkariontov ==
PFK je homotetrametrični encim, ki katalizira prvi ireverzibilen korak pri glikolizi, to je od ATP odvisna fosfarilizacija fruktoze 6-fosfata v fruktozo 1,6-bifosfat. Vsebuje prbl. 300 AK-ostankov. Vsak dimer ima vezavno mesto za ATP kot tuki vezavno mesto za substrat zraven katerega se lahko veže tudi alosterični efektor. Aktivacija evkariontske PFK je modulirana preko številnih efektorjev, v odgovoru na celične potrebe energije in gradnje blokad za biosintezo. V tej seminarski bomo primerjali evkarionski PFK1 iz dveh primerov : v zajčji skeletni mišici in v kvasovki Saccharomyces cerevisiae z bakterijskim PFK, kot izbran predstavnik prokariontov. Kristalna struktura evkariontske PFK predstavlja kako uspešne so odražene genske duplikacije in fuzije v proteinski strukturi in kako ta dovoli evolucijo novih funkcij.
Pokazali bomo kako se osnovna zgradba in funkcije PFK1 niso spremenile, vendar da so se nove stopnje izoblikovale okoli teh. Analiza kompleksov protein-ligand je tudi pokazala nove aktivatorje PFK1, ter odkrila nova vezavna mesta za nukleotide.Kljub temu, da so se podenote povečale, dodale nove funkcije in nove stopnje oligomerizacije, so se v osnovnem pogledu ohranile vse značilnosti prokarionske PFK v evkariontski.

== Maja Osenjak: Aerobna glikoliza v človeških možganih ==
Možgani so veliki porabniki energije. 1 gram možganskega tkiva porabi dnevno več kot 1 gram mišičevja. Porabijo okoli 125-160 gramov glukoze dnevno. Za svoje delovanje ustvarjajo energijo izključno s izgorevanjem glukoze ob prisotnosti kisika. Ne morejo neposredno uporabiti moščobnih kislin in beljakovin, saj v lobanji ni prostora za encime in ni prostora za skladiščneje glikogena (kot je v mišičevju), ki bi ob razkroju ustvarjal energijo. Pokazalo se je, da je porazdelitev aerobne glikoliza v možganih neenakomerno prisotna. Aerobna glikoliza je bistveno zvišana v velikih možganih in corteksu. V malih možganih in osrednjem delu so stopnje aerobne glikolize bistveno nižje. Ravni aerobne glikolize niso strogo povezane energetskim metabolizmom možganov. Npr. senzorni korteks ima veliko metabolično stopnjo za glukozo in porabo kisika, vendar ima zelo malo aerobne glikolize
Ugotovili so, da glukoza, ki se razgradi po PPP (pentoze phosphate pathway) inhibira apoptozo pri rakastih celicah in nevronih. S tem naj bi rakste celice pridobile svojo dolgoživost (nesmrtnost) tako, da urejajo svoje redox stanje prek razgradnje glukoze.
Te presenetljive razlike bodo za nadaljnje raziskave izziv razumeti, zakaj prihaja do razlik na različnih delih možganov.

== Bor Arah in Martin Rozman: Vpliv omega-3 maščobnih kislin na možgane ==
Omega 3 maščobne kisline spadajo med nenasičene maščobne kisline, ki imajo eno ali več dvojnih vezi. Njihova skupna značilnost je, da je tretja vez dvojna, gledano z metilnega konca maščobne kisline. Maščobne kisline, ki so najbolj obravnavane v seminarju so a-linolejska kislina (ALA), eikozapentenojska kislina (EPA), ter dokozaheksanojska kislina DHA). Te tri maščobne kisline aktivno sodelujejo v endokanabinoidnem sistemu živčnih receptorjev. Če omega-3 maščobne kisline (n-3 MK) v telesu niso prisotne jih nadomestijo omega-6 maščobne kisline (n-6 MK), ki pa onemogočijo normalno delovanje endokanabinoidnega sistema. V kolikor torej pride v telesu do pomanjkanja n-3 MK se lahko pri osebku pojavijo znaki depresije. Študija na podganah je vključevala skupino živali, pri kateri so izločili n-3 MK iz hrane, ter testno skupino, ki je prejemala normalen odmerek n-3 MK. S Podgane ki niso prejele dovolj n-3 MK, so kazale znake depresije, medtem ko kontrolna skupina ni utrpela nobenih bolezenskih znakov. Maščobne kisline pa se lahko v telesu uporabijo tudi kot vir energije, saj se v mišičnih mitohondrijih pretvorijo do NADH, ter FADH2, ki ju lahko telo naprej porabi v nadaljnih biokemijskih reakcijah. Potrebno je poudariti tudi, da so maščobne kisline dober energijski vir, saj se pri presnovi n-3 MK lahko sprosti tudi do 37 kJ energije na gram snovi.

KE2-seminar

2011-03-16T12:11:58Z

Mrozman: /* Seznam seminarjev */

= Biološka kemija =
[http://bio.ijs.si/~zajec/bk2/ Gradivo s predavanj.]. Username je bk2, password pa samozame25.

= Biološka kemija- seminar =

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

== Seznam seminarjev==
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;"

| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Slovenski naslov članka'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Tema'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Faktor vpliva revije'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za oddajo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za recenzijo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Datum predstavitve'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 1'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 2'''
|-
| Katja Bokalič||Neva Klančar||Razvoj raka||Prenos signalov||34,48||07.03.||10.03.||14.03.||Arah Bor||Župec Ana
|-
| Brigita Krajnc||Mateja Kožar||Mutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzija||Prenos signalov||4,336||07.03.||10.03.||14.03.||Babnik Simon||Zgonc Katja
|-
| Martin Gladovič||Miha Zadnik||GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu||Prenos signalov||6.09||07.03.||10.03.||14.03.||Bajuk Silvija||Žener Boštjan
|-
| Maja Makarovič||Tanja Lipec||Signalizacija pri hipertenziji||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bercko Urška||Zec Šemsa
|-
| Maja Dragutinovic||Jerneja Korenč||Signalizacijska vloga fruktoze||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bobnar Jernej||Zadnik Miha
|-
| Veronika Erjavec||Janja Sotlar||Protein kinaze in funkcije jajčnikov||Prenos signalov||4,586||14.03.||17.03.||21.03.||Bokalič Katja||Uršič Matija
|-
| David Pavlin||Maja Osenjak||Regionalna aerobna glikoliza v človeških možganih||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||17.03.||21.03.||Dragutinović Maja||Turek Bor Lucijan
|-
| Matej Kocen||Hermina Hudelja||Metabolični procesi v rakavih celicah||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Erjavec Veronika||Trafela Špela
|-
| Polona Rudolf||Daša Puh||ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Gabrovšek Primož||Tomažin Urša
|-
| Amanda Krajnc||Nastja Hrovat||Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||18.03.||24.03.||28.03.||Gartner Blaž||Tiringer Urša
|-
| Taja Pöschl||Luka Hribernik||Nenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikov||Cikel citronske kisline||||14.03.||21.03.||28.03.||Gladović Martin||Sotlar Janja
|-
| Uroš Jazbec||Mariša Kadivec||naslov||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Gombač Zala||Smole Špela
|-
| Boštjan Žener||Urša Petek||Metabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparum||Cikel citronske kisline||34,48||21.03.||28.03.||04.04.||Grčman Matjaž||Skvarča Ana
|-
| Esmira Nikočević||Blaž Gartner||Interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Hoenigsman Urša||Kožar Mateja
|-
| Bor Arah||Martin Rozman||Vpliv omega-3 maščobnih kislin na delovanje Mozganov||Katabolizem maščobnih kislin||||21.03.||28.03.||04.04.||Hrastnik Nana Ivana||Rudolf Polona
|-
| Nika Osterman||Elvisa Mejremić||Jetrne maščobne kisline, sklopljeni proteini in debelost||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hribernik Luka||Rozman Martin
|-
| Jožica Koračin||Alja Marolt||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hudelja Hermina||Puh Daša
|-
| Matija Uršič||Andrej Mihevc||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Iskra Andrej||Požes Aljaž
|-
| Ana Župec||Karin Poljanec||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Janežič Saša||Pöschl Taja
|-
| Sabina Mulej||Silvija Bajuk||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||04.04.||11.04.||18.04.||Jazbec Uroš||Poljanec Karin
|-
| Urška Bercko||Lucija Juvan||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Jerebic Jernej||Mejremić Elvisa
|-
| Zala Gombač||Nana Ivana Hrastnik||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Juvan Lucija||Planinc Špela
|-
| Kim Kranjec||Šemsa Zec||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Kadivec Mariša ||Petkovšek Eva
|-
| Sarah Merlin||Eva Petkovšek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančnik Natalija||Krajnc Brigita
|-
| Klara Lombar||Natalija Klančnik||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančar Neva||Petek Urša
|-
| Žiga Medoš||Bor Lucijan Turek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Kobal Lara||Per Ana
|-
| Manca Mrvar||Urša Osolnik||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||24.04.||03.05.||09.05.||Kocen Matej||Pečar Jan
|-
| Špela Trafela||Urška Videmšek||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||04.05.||09.05.||16.05.||Koračin Jožica||Pavlin David
|-
| Natalia Lozak||Jan Pecar||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Korenč Jerneja||Paščinski Mateja
|-
| Sasa Janezic||Ursa Honigsman||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Kranjec Kim||Pahor Maja
|-
| Urša Tiringer||Špela Smole||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Lakner Janja||Osterman Nika
|-
| Aljaž Požes||Matjaž Grčman||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lapanje Katja||Osolnik Urša
|-
| Katja Lapanje||Jernej Bobnar||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lipec Tanja||Osenjak Maja
|-
| Špela Planinc||Ana Skvarča||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lombar Klara||Nikočević Esmira
|-
| Andrej Iskra||Andraž Mavrič||naslov||Regulacija metabolizma||||09.05.||16.05.||23.05.||Ložak Natalia||Krajnc Amanda
|-
| Urša Tomažin||Maja Milovanovič||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Lukunič Katja||Mulej Sabina
|-
| Janja Lakner||Lara Kobal||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Makarovič Maja||Mrvar Manca
|-
| Mateja Paščinski||Jernej Jerebic||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Marolt Alja||Milovanovič Maja
|-
| Katja Zgonc||Maja Pahor||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||16.05.||23.05.||30.05.||Mavrič Andraž||Mihevc Andrej
|-
| Ana Per||Simon Babnik||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Medoš Žiga||Merlini Sarah
|-
| Katja Lukunič||Primož Gabrovšek||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Videmšek Urška||Hrovat Nastja
|}

==Naloga==
* po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
* osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
* [[Ke2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
* Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

==Ocenjevanje seminarjev==
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEJTek1zMWprX2NLVFRPUlNHZy1BRHc6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.

== Mnenje o predstavitvi ==
Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dHNjZzVwcFNZU3RqSUlBMWs1UFJDcmc6MA mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Faktor vpliva==
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR COBISS-u]. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=6&sqi=2&ved=0CEUQFjAF&url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&rct=j&q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Tavrin

2009-10-25T16:19:47Z

Mrozman: New page: == Tavrin == '''Tavrin''' (2-aminoetansulfonska kislina) je organska kislina. V laboratorijskih pogojih je jedka brazbarvna kristalna snov s tališčem pri 305,11° C. človeškem teles...

== Tavrin ==

'''Tavrin''' (2-aminoetansulfonska kislina) je organska kislina. V laboratorijskih pogojih je jedka brazbarvna kristalna snov s tališčem pri 305,11° C. človeškem telesu nastane iz aminokisline cisteina, ob prisotnosti vitamina B6. Tavrin umetno pridobivajo iz [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Etilenimin natrijevega etilenimina], ter [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDveplasta_kislina žveplaste kisline].

----

V človeškem procesu je tavrin v najvelji meri prisoten v [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDol%C4%8Dnik žolčniku], kjer s pomočjo glicina, ter drugih aminokislin tvori žolčne kisline, ki emulgirajo lipide, ter tako pomaga pri njihovi absorbciji v naše telo. Tavrin je zelo pomemben tudi pri delovanju gibalnega mišičevja, delovanju srca, ter delovanju možganov, kjer zagotavlja pravilno raven kalijevih, magnezijevih ter natrijevih ionov, ter pri razvoju možganov dojenčkov. Zaradi tega najdemo tavrin tudi v človeškem mleku, dodajajo pa ga tudi v otroško prehrano. Obstajajo tudi posredni dokazi da lahko deluje tavrin kot nevrotransmiter, saj pospešuje delovanje možganov. Tavrin skrbi tudi za hidratizacijo kože, v manjših količinah pa ga najdemo tudi v pljučih. Deluje kot antioksidant, ter preprečuje bolezni jeter, srca in ožilja, medicinsko pa je bil tudi testiran za zdravljenje epilepsije, srčnih zastojev, ter sladkorne bolezni, vendar brez vidnih uspehov.
Dokazano je, da imajo ljudje, ki jedo le brezmesno hrano, v sebi manjšo vsebnost tavrina, kot tisti ki redno uživajo meso.

V prevelikih količinah lahko tavrin na telo deluje tudi negativno, saj lahko na dolgi rok pripelje do povišanega krvnega tlaka, ter srčnega zastoja. Do velikega tveganja za zdravje na kratek rok pa lahko pride, če mešamo tavrin z alkoholom in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kofein kofeinom]. V Evropi je zelo priljubljeno mešanje energijskih in alkoholnih pijač, ki pa je lahko precej nevarno, saj alkohol zavira delovanje možganov, kofein spodbuja njihovo delovanje, tavrin pa navidezno zmanjšuje učinke alkohola. Takšna oseba lahko kljub opitosti izgleda trezna, lahko pa tudi izgubi občutek za utrujenost. Posledično lahko pride do (v hujših primerih) usodne zastrupitve z alkoholom, ali pa do srčnega napada ob preveliki utrujenosti.

Viri:

Donald J. Cram, George S. Hammond – Organic chemistry

http://www.redbull.si/sl/ProductPage.Ingredients/htmlProductPage.action?ingredientIndex=0

http://www.vitamini.hr/3405.aspx

http://www.finance.si/208253/Energijske_pija%E8e_za_ve%E8jo_budnost_in_koncentracijo

http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=22

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tavrin

[[Category:LEX]]

Peskovnik

2009-10-25T16:04:07Z

Mrozman:

''Ta stran je zato, da lahko na njej poskusite, kar bi radi preverili - glede oblikovanja (kaj se zgodi, če dam neko besedo v trojni narekovaj?, bo tabela res prav široka?, so črke dovolj velike?), shranjevanja in spreminjanja vsebine.''

==Škrob==
'''Škrob''' je rezervni polisaharid pri rastlinah. Je homopolimer, sestavljen iz amilopektina (75 - 85 %) in amiloze (15 - 25 %). Osnovni gradnik škroba je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glukoza D-glukopiranoza], ki se med seboj povezuje z 1α -4 in 1α -6 vezmi. 
Tališče škroba je pri 250 ˚C; v vodi je netopen. Pri kuhanju molekule škroba nabreknejo in tvorijo homogeno viskozno raztopino - nastane '''škrobni klej'''. 
Pri segrevanju z razredčenimi kislinami ali pa pod vplivov encimov se škrob najprej razgradi v dekstrin, nato v [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Disaharidi_in_oligosaharidi#Maltoza maltozo] in končno v glukozo. Prisotnost škroba dokazujemo z jodovico, raztopino joda v vodi, ki je rjavkaste barve, s škrobom pa daje modro-vijolično obarvanje. 

==Amiloza==

Amiloza je homopolimer glukoze, v katerem se posamezne glukozne enote povezujejo z 1α -4. Nastane nerazvejana veriga, ki vsebuje 250-1000 glukoznih podenot. 
Zaradi kota v 1α -4 vezi se molekula zvije v desnosučno vijačnico, v kateri enemu obratu ustreza 7 molekul glukoze ([http://www.lsbu.ac.uk/water/images/hyamy.gif slika vijačnice amiloze]). V spiralo se lahko vključijo majhne molekule, ki povzročijo obarvanje. Jod amilozo obarva modro. 
Pri razgradnji amiloze so ključnega pomena encimi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Amilaza α-amilaze]. Ti amilozo najprej razgradijo v maltozo, nato pa v D-glukozo.

==Tavrin==

'''Tavrin''' (2-aminoetansulfonska kislina) je organska kislina. V laboratorijskih pogojih je jedka brazbarvna kristalna snov s tališčem pri 305,11° C. človeškem telesu nastane iz aminokisline cisteina, ob prisotnosti vitamina B6. Tavrin umetno pridobivajo iz [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Etilenimin natrijevega etilenimina], ter žveplove(IV) kisline.

V človeškem procesu je tavrin prisoten v žolčniku, kjer s pomočjo glicina, ter drugih aminokislin tvori žolčne kisline, ki emulgirajo lipide, ter tako pomaga pri njihovi absorbciji v naše telo. Tavrin je zelo pomemben tudi pri delovanju gibalnega mišičevja, delovanju srca, ter delovanju možganov, kjer zagotavlja pravilno raven kalijevih, magnezijevih ter natrijevih ionov, ter pri razvoju možganov dojenčkov. Zaradi tega najdemo tavrin tudi v človeškem mleku, dodajajo pa ga tudi v otroško prehrano. Obstajajo tudi posredni dokazi da lahko deluje tavrin kot nevrotransmiter, saj pospešuje delovanje možganov. Tavrin skrbi tudi za hidratizacijo kože, v manjših količinah pa ga najdemo tudi v pljučih. Deluje kot antioksidant, ter preprečuje bolezni jeter, srca in ožilja, medicinsko pa je bil tudi testiran za zdravljenje epilepsije, srčnih zastojev, ter sladkorne bolezni, vendar brez vidnih uspehov.
Dokazano je, da imajo ljudje, ki jedo le brezmesno hrano, v sebi manjšo vsebnost tavrina, kot tisti ki redno uživajo meso.