<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=N3jc</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=N3jc"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/N3jc"/>
	<updated>2026-04-06T22:00:45Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2878</id>
		<title>Arginin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2878"/>
		<updated>2010-01-07T10:07:30Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg Arginin]&lt;br /&gt;
(okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Nahaja se v L in D obliki. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši čas popravila poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	[http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related Arginin kot dušikov oksid naredi bolj fleksibilne žile, izboljša delovanje srca in povzroči boljše pretakanje krvi]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png Delokalizacija naboja v gvanidinski skupini L-arginina]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D arginin:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	[http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm 3-D struktura arginina]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	[http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik 3-D model arginina]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2371</id>
		<title>Arginin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2371"/>
		<updated>2010-01-05T06:41:47Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Nahaja se v L in D obliki. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši čas popravila poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2370</id>
		<title>Arginin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2370"/>
		<updated>2010-01-05T06:40:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši čas popravila poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2368</id>
		<title>Arginin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2368"/>
		<updated>2010-01-05T06:36:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši čas popravila poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nejcas&amp;diff=2366</id>
		<title>Nejcas</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nejcas&amp;diff=2366"/>
		<updated>2010-01-05T06:32:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: Removing all content from page&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2365</id>
		<title>Arginin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&amp;diff=2365"/>
		<updated>2010-01-05T06:32:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: New page: ==Arginin==  Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20  najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši zdravilni čas poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nejcas&amp;diff=2364</id>
		<title>Nejcas</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nejcas&amp;diff=2364"/>
		<updated>2010-01-05T06:26:45Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: New page: ==Arginin==  Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20  najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši zdravilni čas poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Template:Arginin&amp;diff=2361</id>
		<title>Template:Arginin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Template:Arginin&amp;diff=2361"/>
		<updated>2010-01-05T06:23:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: Removing all content from page&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:N3jc&amp;diff=2311</id>
		<title>User:N3jc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:N3jc&amp;diff=2311"/>
		<updated>2010-01-05T00:44:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: Removing all content from page&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Template:Arginin&amp;diff=2310</id>
		<title>Template:Arginin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Template:Arginin&amp;diff=2310"/>
		<updated>2010-01-05T00:39:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: New page: ==Arginin==  Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20  najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši zdravilni čas poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:N3jc&amp;diff=2309</id>
		<title>User:N3jc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:N3jc&amp;diff=2309"/>
		<updated>2010-01-05T00:36:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;br /&gt;
{{Arginin}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši zdravilni čas poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:N3jc&amp;diff=2306</id>
		<title>User:N3jc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:N3jc&amp;diff=2306"/>
		<updated>2010-01-05T00:27:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši zdravilni čas poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:N3jc&amp;diff=2305</id>
		<title>User:N3jc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:N3jc&amp;diff=2305"/>
		<updated>2010-01-05T00:25:56Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;N3jc: New page: ==Arginin==  Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20  najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Arginin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 &lt;br /&gt;
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK&amp;lt;sub&amp;gt;a&amp;lt;/sub&amp;gt; gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Kemijske lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol&amp;lt;sup&amp;gt;-1&amp;lt;/sup&amp;gt;&lt;br /&gt;
. Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri arginina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prehrambeni viri===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:&lt;br /&gt;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;&lt;br /&gt;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Funkcije==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini  ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pospeši zdravilni čas poškodovanega tkiva&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Pomaga zmanjšati krvni tlak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Poveča mišično maso itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri:==  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.arginineresearch.com/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Povezave slik in njegovega delovanja:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&amp;amp;feature=related&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==3-D struktura:==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>N3jc</name></author>
	</entry>
</feed>