<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=NezaMa</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=NezaMa"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/NezaMa"/>
	<updated>2026-04-08T10:08:17Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Globin&amp;diff=4769</id>
		<title>Globin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Globin&amp;diff=4769"/>
		<updated>2010-12-12T19:12:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;NezaMa: New page: Globin spada v družino proteinov. Sestavljen je iz osmih α-vijačnic, ki so običajno označene s črkami od A-H, ti deli so med seboj povezani s kratkimi zankami, razporejeni pa so tako...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Globin spada v družino proteinov. Sestavljen je iz osmih α-vijačnic, ki so običajno označene s črkami od A-H, ti deli so med seboj povezani s kratkimi zankami, razporejeni pa so tako, da vijačnice tvorijo reaktivna mesta, kamor mioglobin in hemoglobin vežeta hem skupino. Oba pa vežeta kisik.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Mioglobinova struktura je bila prva med proteini, ki je bila razrešena. Ker je globinova struktura sestavljena samo iz α-vijačnic, spada v družino zvitij, sestavljenih samo iz alfa heliksov. Vijačnice pri globinu so med seboj nagnjene pod kotom v povprečju 50°, kar je precej bolj strmo kot pri drugih proteinih, ki vsebujejo α-vijačnice. Velikost kota med α-vijačnicami je odvisen od zaporedja proteina, saj zvijanje posreduje sterične in hidrofobne interakcije z aminokislinskimi stranskimi verigami. &lt;br /&gt;
Čeprav je globinsko zvijanje evolucijsko dobro ohranjeno, pa imajo lahko sekvence, ki tvorijo zvijanje, le 16% sekvenčno identiteto. Medtem, ko specifičnost zaporedja ni strogo določeno, se morajo hidrofobna jedra proteinov ohraniti, ti  hidrofobni deli ne smejo biti izpostavljeni, s tem ostane struktura stabilna in topna.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Znana mutacija globinskega zvijanja[http://en.wikipedia.org/wiki/Globin_fold] je sprememba glutamanata v valin na eni verigi molekule hemoglobina. Ta mutacija ustvarja hidrofobne odprtine na površini proteina, ki povzročijo med molekularno združevanje, to pa povzroča anemijo srpastih celic.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>NezaMa</name></author>
	</entry>
</feed>