<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Nina.Podjed</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Nina.Podjed"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Nina.Podjed"/>
	<updated>2026-06-16T15:37:38Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8849</id>
		<title>Kalpain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8849"/>
		<updated>2014-01-23T17:04:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Nina.Podjed: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kalpain&#039;&#039;&#039; je [[Aminokisline in proteini|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[Aminokisline in proteini|aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1 &lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg (slika molekule)].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Odkritje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko [[kalcija]] v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri [[celični mobilnosti]] in [[celičnem ciklu]]. Pomemben je predvsem v [[nevronih]] in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri [[Celična smrt|apoptotski]] celični smrti. Je bistven pri [[Celična smrt|nekrozi]] in ima pomembno vlogo v spominu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik [[Rak|raka]] so povezani s kalpainom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
•http://en.wikipedia.org/wiki/Calpain&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.nature.com/nsmb/journal/v9/n4/full/nsb0402-239.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://calpain.org/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.emdmillipore.com/life-science-research/calpain-inhibitors/c_Pwqb.s1Lz5EAAAEW0WEfVhTm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.scbt.com/chemicals-table-calpain_inhibitors.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Nina.Podjed</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8848</id>
		<title>Kalpain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8848"/>
		<updated>2014-01-23T16:57:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Nina.Podjed: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kalpain&#039;&#039;&#039; je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[Aminokisline in proteini|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1 &lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg (slika molekule)].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Odkritje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko kalcija v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri celični mobilnosti in celičnem ciklu. Pomemben je predvsem v nevronih in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri apoptotski celični smrti. Je bistven pri nekrozi in ima pomembno vlogo v spominu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik raka so povezani s kalpainom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
•http://en.wikipedia.org/wiki/Calpain&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.nature.com/nsmb/journal/v9/n4/full/nsb0402-239.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://calpain.org/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.emdmillipore.com/life-science-research/calpain-inhibitors/c_Pwqb.s1Lz5EAAAEW0WEfVhTm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.scbt.com/chemicals-table-calpain_inhibitors.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Nina.Podjed</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8847</id>
		<title>Kalpain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8847"/>
		<updated>2014-01-23T16:57:00Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Nina.Podjed: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kalpain&#039;&#039;&#039; je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[Encim|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1 &lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg (slika molekule)].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Odkritje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko kalcija v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri celični mobilnosti in celičnem ciklu. Pomemben je predvsem v nevronih in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri apoptotski celični smrti. Je bistven pri nekrozi in ima pomembno vlogo v spominu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik raka so povezani s kalpainom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
•http://en.wikipedia.org/wiki/Calpain&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.nature.com/nsmb/journal/v9/n4/full/nsb0402-239.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://calpain.org/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.emdmillipore.com/life-science-research/calpain-inhibitors/c_Pwqb.s1Lz5EAAAEW0WEfVhTm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.scbt.com/chemicals-table-calpain_inhibitors.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Nina.Podjed</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8846</id>
		<title>Kalpain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8846"/>
		<updated>2014-01-23T16:56:52Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Nina.Podjed: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kalpain&#039;&#039;&#039; je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[Aminokisline in proteini|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. &lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Odkritje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko kalcija v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri celični mobilnosti in celičnem ciklu. Pomemben je predvsem v nevronih in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri apoptotski celični smrti. Je bistven pri nekrozi in ima pomembno vlogo v spominu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik raka so povezani s kalpainom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
•http://en.wikipedia.org/wiki/Calpain&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.nature.com/nsmb/journal/v9/n4/full/nsb0402-239.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://calpain.org/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.emdmillipore.com/life-science-research/calpain-inhibitors/c_Pwqb.s1Lz5EAAAEW0WEfVhTm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.scbt.com/chemicals-table-calpain_inhibitors.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Nina.Podjed</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8845</id>
		<title>Kalpain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8845"/>
		<updated>2014-01-23T16:54:23Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Nina.Podjed: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kalpain&#039;&#039;&#039; je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[Encim|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. &lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Odkritje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko kalcija v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri celični mobilnosti in celičnem ciklu. Pomemben je predvsem v nevronih in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri apoptotski celični smrti. Je bistven pri nekrozi in ima pomembno vlogo v spominu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik raka so povezani s kalpainom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
•http://en.wikipedia.org/wiki/Calpain&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.nature.com/nsmb/journal/v9/n4/full/nsb0402-239.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://calpain.org/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.emdmillipore.com/life-science-research/calpain-inhibitors/c_Pwqb.s1Lz5EAAAEW0WEfVhTm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.scbt.com/chemicals-table-calpain_inhibitors.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Nina.Podjed</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8844</id>
		<title>Kalpain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8844"/>
		<updated>2014-01-23T16:54:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Nina.Podjed: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kalpain&#039;&#039;&#039; je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[Encim|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. &lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Odkritje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko kalcija v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri celični mobilnosti in celičnem ciklu. Pomemben je predvsem v nevronih in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri apoptotski celični smrti. Je bistven pri nekrozi in ima pomembno vlogo v spominu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik raka so povezani s kalpainom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
•http://en.wikipedia.org/wiki/Calpain&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.nature.com/nsmb/journal/v9/n4/full/nsb0402-239.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://calpain.org/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.emdmillipore.com/life-science-research/calpain-inhibitors/c_Pwqb.s1Lz5EAAAEW0WEfVhTm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.scbt.com/chemicals-table-calpain_inhibitors.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Nina.Podjed</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8843</id>
		<title>Kalpain</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&amp;diff=8843"/>
		<updated>2014-01-23T16:45:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Nina.Podjed: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Kalpain&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je protein, ki je odvisen od kalcija. Spada med encime proteaze. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kalpain&#039;&#039;&#039; je [[protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[encime]] [[proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Odkritje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko kalcija v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri celični mobilnosti in celičnem ciklu. Pomemben je predvsem v nevronih in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri apoptotski celični smrti. Je bistven pri nekrozi in ima pomembno vlogo v spominu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik raka so povezani s kalpainom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
•http://en.wikipedia.org/wiki/Calpain&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.nature.com/nsmb/journal/v9/n4/full/nsb0402-239.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://calpain.org/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.emdmillipore.com/life-science-research/calpain-inhibitors/c_Pwqb.s1Lz5EAAAEW0WEfVhTm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•http://www.scbt.com/chemicals-table-calpain_inhibitors.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Nina.Podjed</name></author>
	</entry>
</feed>