<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Ninas</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Ninas"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Ninas"/>
	<updated>2026-04-04T04:44:06Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trigliceridi&amp;diff=4932</id>
		<title>Trigliceridi</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trigliceridi&amp;diff=4932"/>
		<updated>2010-12-13T09:59:23Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ninas: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Trigliceridi so estri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glicerol glicerola] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ma%C5%A1%C4%8Dobna_kislina maščobnih kislin]. So glavne sestavine živalskih in rastlinskih masti in olj. Svoje ime so dobili po tem, ko se tri masne kisline vežejo na tri hidroksilne skupine glicerola.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kemična struktura&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trigliceridi so formirani s kombiniranjem glicerola s tremi molekulami maščobnih kislin. Molekule glicerola imajo tri hidroksilne (-OH) skupine. Vsaka maščobna kislina ima karboksilno skupino (-COOH). V trigliceridih, se hidroksilna skupina glicerola združi s karboksilno skupino maščobne kisline in tako nastane esterska vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
:HOCH&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;CH(OH)CH&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;OH  +  RCO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H  +  R&#039;CO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H  +  R&amp;lt;nowiki&amp;gt;&#039;&#039;&amp;lt;/nowiki&amp;gt;CO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H   →   RCO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;CH&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;CH(O&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;CR&#039;)CR&amp;lt;nowiki&amp;gt;&#039;&#039;&amp;lt;/nowiki&amp;gt;  +  &amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;O&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tri maščobne kisline ( RCO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H, R&#039;CO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H, RCO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H v prejšnji enačbi) so po navadi drugačne, ampak veliko vrst trigliceridov je znanih. Dolžine verig maščobnih kislin naravno pojavljajočih trigliceridov se razlikujejo, ampak večina vsebuje 16,18 ali 20 ogljikovih atomov. Naravne maščobne kisline, ki jih najdemo v rastlinah in živalih so običajno sestavljene iz samo celih števil ogljikovih atomov, kar kaže pot za biosintezo iz dveh ogljikovih gradnikov acetila CoA. Vendar pa imajo bakterije sposobnost sinteze čudnih in razvejanih verig maščobnih kislin. Mnogo maščobnih kislin je nasičenih, nekatere so polinenasičene, npr. tiste ki izhajajo iz Linolenske kisline. Večina naravnih maščob vsebuje kompleksne zmesi posameznih trigliceridov. Zaradi tega je njihov spekter topljenja precej širok. Kakavovo maslo je nenavadno, ker je sestavljeno le iz nekaj trigliceridov, ki izhajajo iz palminske, oleinske in stearinske kisline.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://hr.wikipedia.org/wiki/Trigliceridi http://hr.wikipedia.org/wiki/Trigliceridi ]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Triglyceride http://en.wikipedia.org/wiki/Triglyceride]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zunanje povezave:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/22/holesterol_in_trigliceridi_mascobe_v_krvi.html http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/22/holesterol_in_trigliceridi_mascobe_v_krvi.html]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.future-of-technology.com/web_images/triglyceride.jpg slikovna povezava]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ninas</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celuloza&amp;diff=4931</id>
		<title>Celuloza</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celuloza&amp;diff=4931"/>
		<updated>2010-12-13T09:57:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ninas: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Glukoza D-glukoze], ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih verig in tvorijo linearno strukturo. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in baker Cu&amp;lt;sup&amp;gt;2&amp;lt;/sup&amp;gt;&amp;lt;sup&amp;gt;+&amp;lt;/sup&amp;gt; ) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž).... &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njena kemijska formula je (C&amp;lt;sub&amp;gt;6&amp;lt;/sub&amp;gt;H&amp;lt;sub&amp;gt;10&amp;lt;/sub&amp;gt;O&amp;lt;sub&amp;gt;5&amp;lt;/sub&amp;gt;)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. Veliki splošni leksikon, stran 613, DZS, 2006&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. Young, Raymond (1986). Cellulose structure modification and hydrolysis. New York: Wiley. ISBN 0471827614.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
3. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena celična stena] &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
5.  [http://www.minet.si/kemija/lekcije.php?c=2&amp;amp;id=193 slikovna povezava]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
6. Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
7. http://www.zbirka.si/celuloza/ &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ninas</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celuloza&amp;diff=4927</id>
		<title>Celuloza</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celuloza&amp;diff=4927"/>
		<updated>2010-12-13T09:51:16Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ninas: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Glukoza D-glukoze], ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih verig in tvorijo linearno strukturo. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in Cu2+) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž).... &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njena kemijska formula je (C6H10O5)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. Veliki splošni leksikon, stran 613, DZS, 2006&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. Young, Raymond (1986). Cellulose structure modification and hydrolysis. New York: Wiley. ISBN 0471827614.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
3. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena celična stena] &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
5.  [http://www.minet.si/kemija/lekcije.php?c=2&amp;amp;id=193 slikovna povezava]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
6. Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
7. http://www.zbirka.si/celuloza/ &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ninas</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trigliceridi&amp;diff=4921</id>
		<title>Trigliceridi</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trigliceridi&amp;diff=4921"/>
		<updated>2010-12-13T09:45:14Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ninas: New page: Trigliceridi so estri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glicerol glicerola] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ma%C5%A1%C4%8Dobna_kislina maščobnih kislin]. So glavne sestavine živalskih in r...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Trigliceridi so estri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glicerol glicerola] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ma%C5%A1%C4%8Dobna_kislina maščobnih kislin]. So glavne sestavine živalskih in rastlinskih masti in olj. Svoje ime so dobili po tem, ko se tri masne kisline vežejo na tri hidroksilne skupine glicerola.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kemična struktura&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trigliceridi so formirani s kombiniranjem glicerola s tremi molekulami maščobnih kislin. Molekule glicerola imajo tri hidroksilne (-OH) skupine. Vsaka maščobna kislina ima karboksilno skupino (-COOH). V trigliceridih, se hidroksilna skupina glicerola združi s karboksilno skupino maščobne kisline in tako nastane esterska vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
:HOCH&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;CH(OH)CH&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;OH  +  RCO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H  +  R&#039;CO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H  +  R&amp;lt;nowiki&amp;gt;&#039;&#039;&amp;lt;/nowiki&amp;gt;CO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;H   →   RCO&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;CH&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;CH(O&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;CR&#039;)CR&amp;lt;nowiki&amp;gt;&#039;&#039;&amp;lt;/nowiki&amp;gt;  +  &amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt;O&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tri maščobne kisline ( RCO2H, R&#039;CO2H, RCO2H v prejšnji enačbi) so po navadi drugačne, ampak veliko vrst trigliceridov je znanih. Dolžine verig maščobnih kislin naravno pojavljajočih trigliceridov se razlikujejo, ampak večina vsebuje 16,18 ali 20 ogljikovih atomov. Naravne maščobne kisline, ki jih najdemo v rastlinah in živalih so običajno sestavljene iz samo celih števil ogljikovih atomov, kar kaže pot za biosintezo iz dveh ogljikovih gradnikov acetila CoA. Vendar pa imajo bakterije sposobnost sinteze čudnih in razvejanih verig maščobnih kislin. Mnogo maščobnih kislin je nasičenih, nekatere so polinenasičene, npr. tiste ki izhajajo iz Linolenske kisline. Večina naravnih maščob vsebuje kompleksne zmesi posameznih trigliceridov. Zaradi tega je njihov spekter topljenja precej širok. Kakavovo maslo je nenavadno, ker je sestavljeno le iz nekaj trigliceridov, ki izhajajo iz palminske, oleinske in stearinske kisline.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://hr.wikipedia.org/wiki/Trigliceridi http://hr.wikipedia.org/wiki/Trigliceridi ]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Triglyceride http://en.wikipedia.org/wiki/Triglyceride]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zunanje povezave:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/22/holesterol_in_trigliceridi_mascobe_v_krvi.html http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/22/holesterol_in_trigliceridi_mascobe_v_krvi.html]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.future-of-technology.com/web_images/triglyceride.jpg slikovna povezava]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ninas</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Ninas&amp;diff=4800</id>
		<title>User:Ninas</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Ninas&amp;diff=4800"/>
		<updated>2010-12-12T20:30:16Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ninas: Removing all content from page&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ninas</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celuloza&amp;diff=4798</id>
		<title>Celuloza</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celuloza&amp;diff=4798"/>
		<updated>2010-12-12T20:29:15Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ninas: New page: Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/in...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Glukoza D-glukoze], ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih verig in tvorijo linearno strukturo. V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in Cu2+) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž).... Njena kemijska formula je (C6H10O5)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. Veliki splošni leksikon, stran 613, DZS, 2006&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. Young, Raymond (1986). Cellulose structure modification and hydrolysis. New York: Wiley. ISBN 0471827614.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
3. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena celična stena] &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
5.  [http://www.minet.si/kemija/lekcije.php?c=2&amp;amp;id=193 slikovna povezava]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
6. Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
7. http://www.zbirka.si/celuloza/ &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ninas</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Ninas&amp;diff=4790</id>
		<title>User:Ninas</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Ninas&amp;diff=4790"/>
		<updated>2010-12-12T20:16:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ninas: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;CELULOZA&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je&lt;br /&gt;
iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Glukoza D-glukoze], ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način&lt;br /&gt;
vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih &lt;br /&gt;
verig in tvorijo linearno strukturo. &lt;br /&gt;
V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le &lt;br /&gt;
v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in Cu2+) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih &lt;br /&gt;
kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze&lt;br /&gt;
ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci &lt;br /&gt;
lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje &lt;br /&gt;
in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja&lt;br /&gt;
v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž)....&lt;br /&gt;
Njena kemijska formula je (C6H10O5)n (n pomeni število monomernih enot,ki  je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je&lt;br /&gt;
sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka  z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. Veliki splošni leksikon, stran 613, DZS, 2006&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. Young, Raymond (1986). Cellulose structure modification and hydrolysis. New York: Wiley. ISBN 0471827614.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
3. [http://http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena] celična stena&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
5. http://www.minet.si/kemija/lekcije.php?c=2&amp;amp;id=193 (slikovna povezava)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
6. Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
7. http://www.zbirka.si/celuloza/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ninas</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Ninas&amp;diff=4789</id>
		<title>User:Ninas</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Ninas&amp;diff=4789"/>
		<updated>2010-12-12T20:14:35Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ninas: Celuloza je najbolj razširjen ogljikovodik v naravi. Je molekula z zelo veliko molekulsko maso, ki nastaja pri fotosintezi. Povprečno predstavlja polovico vseh gradiv, ki sestavljajo rastlino.&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je&lt;br /&gt;
iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Glukoza D-glukoze], ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način&lt;br /&gt;
vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih &lt;br /&gt;
verig in tvorijo linearno strukturo. &lt;br /&gt;
V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le &lt;br /&gt;
v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in Cu2+) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih &lt;br /&gt;
kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze&lt;br /&gt;
ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci &lt;br /&gt;
lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje &lt;br /&gt;
in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja&lt;br /&gt;
v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž)....&lt;br /&gt;
Njena kemijska formula je (C6H10O5)n (n pomeni število monomernih enot,ki  je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je&lt;br /&gt;
sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka  z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. Veliki splošni leksikon, stran 613, DZS, 2006&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. Young, Raymond (1986). Cellulose structure modification and hydrolysis. New York: Wiley. ISBN 0471827614.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
3. [http://http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena] celična stena&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
5. http://www.minet.si/kemija/lekcije.php?c=2&amp;amp;id=193 (slikovna povezava)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
6. Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
7. http://www.zbirka.si/celuloza/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ninas</name></author>
	</entry>
</feed>