Wiki FKKT - User contributions [en]

Tretja generacija proizvodnje biovodika s pomočjo, z mikroalgami Scenedesmus obliquus hranjenimi bakterijami Clostridium butyricum in mešanico prilagojenih mikroorganizmov

2015-05-22T05:03:48Z

Nives Naraglav: /* VIRI */

==UVOD==
Tretja generacija proizvodnje biovodika s pomočjo, z mikroalgami Scenedesmus obliquus hranjenimi bakterijami Clostridium butyricum in mešanico prilagojenih mikroorganizmov
Biovodik, se kot (stranski) produkt mikroorganizmov v literaturi večkrat omenja kot bodoči vir energije, saj je v primerjavi z zemeljskim plinom njegovo pridobivanje relativno varno in okolju prijazno ter omogoča večjo decentralizacijo proizvodnje. Vodik biološkega izvora je mogoče pridobivati s (ne)posredno biofotolizo vode s pomočjo zelenih alg in cianobakterij, kot tudi s pomočjo bakterij, ki omogočajo fotofermentacijo organskih snovi, kjer je svetloba nujno potrebna za potek reakcij oz. s pomočjo bakterij, ki omogočajo fermentacijo tudi v temi, v anoksičnih pogojih, kjer kisik ne deluje kot akceptor elektronov.

==NAMEN RAZISKAVE==
Raziskovalna skupina Patricije Moure se je odločila primerjati količino in čistost biovodika, ki ga proizvedejo čiste, gram pozitivne anaerobne bakterije Clostridium butyricum ter mešanica anaerobnih mikroorganizmov, ki so prisotni v odpadnih vodah. Skupina je kot substrat fermentacije uporabila biomaso pridobljeno iz zelenih alg Scenedesmus obliquus. Namen raziskave je torej bil tudi določiti vsebnost in dostopnost sladkorjev in ogljikovih hidratov iz biomase ter raziskati sposobnost omenjenih kultur pri pretvorbi hranil v vodik.

==POTEK DELA==
Znanstveniki so, zaradi enostavnih pogojev gojenja ter visokega izkoristka proizvodnje in hrambe ogljikovih hidratov, kot najoptimalnejši vir substrata fermentacije izbrali mikroalge Scenedesmus obliquus. Mikroalge so bile pred inkubacijo z bakterijami centrifugirane, posušene ter zmlete v prah. Po obdelavi s toplotnim šokom, so bili mikroorganizmi odpadnih voda razdeljeni v gojišči (namenjeni obogatitvi kultur bakterij rodu Clostridium), kjer so po toplotni selekciji pri 37oC oz. 58oC preživele mezofilne (LE37) oz. termofilne (LE58) bakterije. Podobno je bila čista kultura bakterij Clostridium butyricum gojena v enakem obogatitvenem gojišču pri 37 oC. Raziskovalci so glede na različne koncentracije dodane biomase alg spremljali časovno spreminjanje količine plina vodika ter ogljikovega dioksida prek plinske kromatografije ter koncentracijo organskih kislin ter sladkorjev v filtriranem supernatantu, pridobljenem po centrifugaciji bakterij v gojišču. V filtratu so bile s pomočjo tekočinske kromatografije visokih zmogljivosti (HPLC), analizirane koncentracije propanojske, ocetne, maslene, mravljične, izomaslene ter izovalerične (izopentanojske) kisline.

==REZULTATI IN ZAKLJUČEK==
Razlika med fermentacijo čiste glukoze in čistega škroba, ki poteče v kulturah LE37 in LE58, je statistično zanemarljiva. Po drugi strani pa je fermentacija biomase mikroalg Scenedesmus obliquus (kjer sta od vseh ogljikovih hidratov in sladkorjev najdostopnejša škrob in glukoza; slednja predstavlja 18% mase suhe snovi), bolj učinkovitejša v kulturi LE37, z višjo volumetrično produktivnostjo (34.8 v primerjavi z 15.3 mL H2/g kulture) in višjo stopnjo produkcije vodika (1.52 v primerjavi z 0.72 mol H2/mol sladkorjev biomase), čeprav nekoliko nižjo čistostjo vodika- nižjim razmerjem med vodikom in ogljikovim dioksidom (0.75 v primerjavi z 1.4). Meritve volumetrične produktivnosti (35.0 mL H2/g kulture) in čistosti vodika (1.6), kljub nižji stopnji produkcije vodika (1.44 mol H2/mol sladkorjev biomase), nakazujejo možnost uporabe čiste kulture bakterij Clostridium butyricum, kot najoptimalnejše kulture za proizvodnjo vodika.
Analiza s pomočjo HPLC je dokazala visoko stopnjo proizvodnje različnih organskih sladkorjev v kulturi LE37 in posledično nižjo čistost vodika ter nestabilno fermentacijo zaradi zapletenih metaboličnih poti mešane kulture celic. Znanstveniki predvidevajo, da bi nihanje količine proizvedenega vodika ter organskih sladkorjev lahko predstavljalo oviro pri industrijski proizvodnji vodika. Posledično bi prav tako lahko vse prednosti mešanja čiste kulture bakterij Clostridium butyricum in mešane kulture LE37 izvenele. Nižji stroški čiščenja vodika ter stabilnejša proizvodnja organskih kislin, ki se lahko uporabijo pri proizvodnji bioplastike, nakazujejo, da bi bila uporaba čiste kulture bakterij Clostridium butyricum najprimernejša za industrijsko proizvodnjo biovodika in bioplastike.

==VIRI==
J Ortigueira, L Alves, L Gouveia, P Moura (2015). Third generation biohydrogen production by Clostridium butyricum and adapted mixed cultures from Scenedesmus obliquus microalga biomass, Fuel, Volume 153, 1, Pages 128–134.

D. Debabrata, V.T. NejaT (2008). Advances in biological hydrogen production processes. international journal of hydrogen energy vol.33; pages 6046-6057.

Tretja generacija proizvodnje biovodika s pomočjo, z mikroalgami Scenedesmus obliquus hranjenimi bakterijami Clostridium butyricum in mešanico prilagojenih mikroorganizmov

2015-05-22T05:03:34Z

Nives Naraglav:

==UVOD==
Tretja generacija proizvodnje biovodika s pomočjo, z mikroalgami Scenedesmus obliquus hranjenimi bakterijami Clostridium butyricum in mešanico prilagojenih mikroorganizmov
Biovodik, se kot (stranski) produkt mikroorganizmov v literaturi večkrat omenja kot bodoči vir energije, saj je v primerjavi z zemeljskim plinom njegovo pridobivanje relativno varno in okolju prijazno ter omogoča večjo decentralizacijo proizvodnje. Vodik biološkega izvora je mogoče pridobivati s (ne)posredno biofotolizo vode s pomočjo zelenih alg in cianobakterij, kot tudi s pomočjo bakterij, ki omogočajo fotofermentacijo organskih snovi, kjer je svetloba nujno potrebna za potek reakcij oz. s pomočjo bakterij, ki omogočajo fermentacijo tudi v temi, v anoksičnih pogojih, kjer kisik ne deluje kot akceptor elektronov.

==NAMEN RAZISKAVE==
Raziskovalna skupina Patricije Moure se je odločila primerjati količino in čistost biovodika, ki ga proizvedejo čiste, gram pozitivne anaerobne bakterije Clostridium butyricum ter mešanica anaerobnih mikroorganizmov, ki so prisotni v odpadnih vodah. Skupina je kot substrat fermentacije uporabila biomaso pridobljeno iz zelenih alg Scenedesmus obliquus. Namen raziskave je torej bil tudi določiti vsebnost in dostopnost sladkorjev in ogljikovih hidratov iz biomase ter raziskati sposobnost omenjenih kultur pri pretvorbi hranil v vodik.

==POTEK DELA==
Znanstveniki so, zaradi enostavnih pogojev gojenja ter visokega izkoristka proizvodnje in hrambe ogljikovih hidratov, kot najoptimalnejši vir substrata fermentacije izbrali mikroalge Scenedesmus obliquus. Mikroalge so bile pred inkubacijo z bakterijami centrifugirane, posušene ter zmlete v prah. Po obdelavi s toplotnim šokom, so bili mikroorganizmi odpadnih voda razdeljeni v gojišči (namenjeni obogatitvi kultur bakterij rodu Clostridium), kjer so po toplotni selekciji pri 37oC oz. 58oC preživele mezofilne (LE37) oz. termofilne (LE58) bakterije. Podobno je bila čista kultura bakterij Clostridium butyricum gojena v enakem obogatitvenem gojišču pri 37 oC. Raziskovalci so glede na različne koncentracije dodane biomase alg spremljali časovno spreminjanje količine plina vodika ter ogljikovega dioksida prek plinske kromatografije ter koncentracijo organskih kislin ter sladkorjev v filtriranem supernatantu, pridobljenem po centrifugaciji bakterij v gojišču. V filtratu so bile s pomočjo tekočinske kromatografije visokih zmogljivosti (HPLC), analizirane koncentracije propanojske, ocetne, maslene, mravljične, izomaslene ter izovalerične (izopentanojske) kisline.

==REZULTATI IN ZAKLJUČEK==
Razlika med fermentacijo čiste glukoze in čistega škroba, ki poteče v kulturah LE37 in LE58, je statistično zanemarljiva. Po drugi strani pa je fermentacija biomase mikroalg Scenedesmus obliquus (kjer sta od vseh ogljikovih hidratov in sladkorjev najdostopnejša škrob in glukoza; slednja predstavlja 18% mase suhe snovi), bolj učinkovitejša v kulturi LE37, z višjo volumetrično produktivnostjo (34.8 v primerjavi z 15.3 mL H2/g kulture) in višjo stopnjo produkcije vodika (1.52 v primerjavi z 0.72 mol H2/mol sladkorjev biomase), čeprav nekoliko nižjo čistostjo vodika- nižjim razmerjem med vodikom in ogljikovim dioksidom (0.75 v primerjavi z 1.4). Meritve volumetrične produktivnosti (35.0 mL H2/g kulture) in čistosti vodika (1.6), kljub nižji stopnji produkcije vodika (1.44 mol H2/mol sladkorjev biomase), nakazujejo možnost uporabe čiste kulture bakterij Clostridium butyricum, kot najoptimalnejše kulture za proizvodnjo vodika.
Analiza s pomočjo HPLC je dokazala visoko stopnjo proizvodnje različnih organskih sladkorjev v kulturi LE37 in posledično nižjo čistost vodika ter nestabilno fermentacijo zaradi zapletenih metaboličnih poti mešane kulture celic. Znanstveniki predvidevajo, da bi nihanje količine proizvedenega vodika ter organskih sladkorjev lahko predstavljalo oviro pri industrijski proizvodnji vodika. Posledično bi prav tako lahko vse prednosti mešanja čiste kulture bakterij Clostridium butyricum in mešane kulture LE37 izvenele. Nižji stroški čiščenja vodika ter stabilnejša proizvodnja organskih kislin, ki se lahko uporabijo pri proizvodnji bioplastike, nakazujejo, da bi bila uporaba čiste kulture bakterij Clostridium butyricum najprimernejša za industrijsko proizvodnjo biovodika in bioplastike.

==VIRI==
J Ortigueira, L Alves, L Gouveia, P Moura (2015). Third generation biohydrogen production by Clostridium butyricum and adapted mixed cultures from Scenedesmus obliquus microalga biomass, Fuel, Volume 153, 1, Pages 128–134.
D. Debabrata, V.T. NejaT (2008). Advances in biological hydrogen production processes. international journal of hydrogen energy vol.33; pages 6046-6057.

Tretja generacija proizvodnje biovodika s pomočjo, z mikroalgami Scenedesmus obliquus hranjenimi bakterijami Clostridium butyricum in mešanico prilagojenih mikroorganizmov

2015-05-22T04:59:26Z

Nives Naraglav:

Nives Naraglav: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */

= Biokemijski seminar =

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.

Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

== Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==
{| {{table}}
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Naslov članka'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za oddajo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za recenzijo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Datum predstavitve'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent1'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent2'''
|-
| Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||
|-
| DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara
|-
| KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban
|-
| FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša
|-
| CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina
|-
| ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević
|-
| PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović
|-
| RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič
|-
| SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar
|-
| OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc
|-
| DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||
|-
| PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin
|-
| PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot
|-
| ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek
|-
| NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar
|-
| BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk
|-
| ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar
|-
| KOLAR SABINA||Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation||17.11.||24.11.||1.12.
|-
| HANDANOVIĆ ELMINA||A Biochemical Approach to the Problem of Aging||19.11.||26.11.||3.12.
|-
| BRATUŠ MARUŠA||Mitochondria as we don't know them ||19.11.||26.11.||3.12.
|-
| RUPAR KAJA||Sirtuin regulation of mitochondria- energy production, apoptosis, and signaling||2.12.||6.12.||8.12.
|-
| BERKI BARBARA||Mitochondrial Evolution||3.12.||7.12.||10.12.||||
|-
| JUVANČIČ JANJA||Versatility of the mitochondrial protein import machinery||3.12.||7.12.||10.12.||||
|-
| ROT ZALA||The mitochondrial uncoupling-protein homologues||3.12.||8.12.||15.12.||||
|-
| KOLENC FILIP||Post-translational modifications in signal integration||3.12.||10.12.||17.12.||||
|-
| ŠČUK DINO||Mechanisms of lipid-body formation||3.12.||10.12.||17.12.||||
|-
| BEVC LUKA||Hormone-sensitive lipase – new roles for an old enzyme||3.12.||10.12.||17.12.||||
|-
| MEDEN JANEZ||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||Naraglav||Mikuž
|-
| ROVANŠEK VERONIKA||||10.12.||17.12.||24.12.||||
|-
| BERČIČ TJAŠA||||10.12.||17.12.||24.12.||||
|-
| BIGEC TJAŠA||||10.12.||17.12.||24.12.||||
|-
| KOGOJ MAJA||||22.12.||29.12.||5.1.||||
|-
| BREMEC KRISTINA||||24.12.||3.1.||7.1.
|-
| STUPAR UROŠ||||24.12.||3.1.||7.1.
|-
| TOLAR EVA||||24.12.||3.1.||7.1.
|-
| UMEK ŠPELA||||3.1.||7.1.||12.1.
|-
| HRIBERŠEK DAMJANA||||3.1.||7.1.||14.1.
|-
| KORPAR TANJA||||3.1.||7.1.||14.1.
|-
| PAVLOVIČ TANJA||||3.1.||7.1.||14.1.
|-
| GOREČAN PETRA||||5.1.||12.1.||19.1.
|-
| GREGORIČ TINA||||7.1.||14.1.||21.1.
|-
| PRIMEC SARA||||7.1.||14.1.||21.1.
|-
| FLIS TJAŠA||||7.1.||14.1.||21.1.
|}

== Gradivo za seminarje ==
Gradivo za seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/seminarji/
username: bio2
password: samozame

==Naloga==
'''Vaša naloga za seminar je: '''
A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon 
B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent

===A: Leksikografsko geslo===
Za vpis gesla veljajo naslednja pravila: 
* Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.
* Do '''12. decembra 2010''' do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.
* Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene!
* Opis pod A morate dokončati do '''12. januarja 2010''' do 12. ure.

===B: Seminar===
Za pripravo seminarja velja naslednje: 
* Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja
* [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
* Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!

==Ocenjevanje seminarjev==
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.

== Mnenje o predstavitvi ==
Vsi, ki so bili na seminarju prisotni, '''morajo''' oceniti seminar, tako da oddajo svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi.

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.