<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=PGale</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=PGale"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/PGale"/>
	<updated>2026-04-08T04:41:59Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fibrin&amp;diff=1575</id>
		<title>Fibrin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fibrin&amp;diff=1575"/>
		<updated>2009-12-26T15:49:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;PGale: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Fibrin&#039;&#039;&#039; imenovan tudi faktor Ia, je visokopolimerna beljakovina, ki zaradi svoje vlaknaste zgradbe in netopnosti vpliva na strjevanje krvi. &lt;br /&gt;
Sestavljen je iz &#039;&#039;&#039;fibrinogena&#039;&#039;&#039;, ki je topen glikoprotein v plazmi in nenehno nastaja v jetrih in kostnem mozgu. Proces koagulacije aktivira proencim protrombin do serin trombin proteaze, ki je odgovorna za pretvorbo fibrinogena v fibrin. Za dokončno polimerizacijo fibrina je v plazmi potreben še antihemofilni faktor XIIIa. Fibrin se s tem faktorjem navzkrižno poveže in oblikuje strdek. Pomankanje tega faktorja povzroči hemofilijo. FXIIIa stabilizira fibrin še z vključitvijo fibrinskega zaviralca alfa 2. Fibrin sodeluje v bioloških procesih: signalni transdukciji, strjevanju krvi in pri polimerizaciji proteinov. Fibrinozilin je encim, ki raztaplja in razkraja fibrinski strdek. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Diagnostična uporaba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vrednosti fibrinogena je mogoče izmeriti v venski krvi. Normalna vrednost je okoli 1,5- 3,0 g/ L odvisno od metode, ki se uporablja. Običajno se fibrin meri v citratni plazmi vzorcev v laboratoriju. Povišane vrednost fibrinogena (&amp;gt; 4,6 g/ L) so povezane z boleznimi srca in ožilja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Bolezni ===&lt;br /&gt;
Prekomerno nastajanje fibrina povzroči &#039;&#039;&#039;trombozo&#039;&#039;&#039;, medtem ko pomakanje  vodi v krvavitve.&lt;br /&gt;
Tromboza  je tvorba krvnih strdkov  v nepoškodovanih žilah, običajno v arterijah, zlasti če so tam maščobni nanosi ali je vneta. Kemične snovi sodelujejo pri pretvorbi fibrinogena v niti fibrina. V te niti se ujamejo trombociti in nastane krvni strdek.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Jetrne bolezni&#039;&#039;&#039; lahko vplivajo na nastajanje fibrina, saj se njegova predstopnja fibrinogen sintetizira v tem organu. Okvarjeni hepatociti ne morejo sintetizirati potrebnih količin fibrinogena in ker primanjkuje fibrinogena je posledično ob krvavitvi tudi fibrina premalo ter koagulacija ni tako učinkovita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Dedne anomalije&#039;&#039;&#039; fibrinogena se prenašajo na četrtem kromosomu in vplivajo bodisi kvantitativno bodisi kvalitativno na sintezo fibrina in posledično fibrinogena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Spletna povezava s slikovnim gradivom ===&lt;br /&gt;
http://www.britannica.com/EBchecked/topic-art/69202/94920/Red-blood-cells-trapped-in-a-mesh-of-fibrin-threads (slika prikazuje rdeče krvničke, ki so se ujele v mrežo fibrina)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri ===&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Fibrin&lt;br /&gt;
Veliki splošni leksikon; DZS, Ljubljana, 1997-1998, (osma knjiga)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>PGale</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fibrin&amp;diff=1574</id>
		<title>Fibrin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fibrin&amp;diff=1574"/>
		<updated>2009-12-26T15:36:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;PGale: New page: == Fibrin ==  imenovan tudi faktor Ia, je visokopolimerna beljakovina, ki zaradi svoje vlaknaste zgradbe in netopnosti vpliva na strjevanje krvi.  Sestavljen je iz &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;fibrinogena&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, ki je...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Fibrin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
imenovan tudi faktor Ia, je visokopolimerna beljakovina, ki zaradi svoje vlaknaste zgradbe in netopnosti vpliva na strjevanje krvi. &lt;br /&gt;
Sestavljen je iz &#039;&#039;&#039;fibrinogena&#039;&#039;&#039;, ki je topen glikoprotein v plazmi in nenehno nastaja v jetrih in kostnem mozgu. Proces koagulacije aktivira proencim protrombin do serin trombin proteaze, ki je odgovorna za pretvorbo fibrinogena v fibrin. Za dokončno polimerizacijo fibrina je v plazmi potreben še antihemofilni faktor XIIIa. Fibrin se s tem faktorjem navzkrižno poveže in oblikuje strdek. Pomankanje tega faktorja povzroči hemofilijo. FXIIIa stabilizira fibrin še z vključitvijo fibrinskega zaviralca alfa 2. Fibrin sodeluje v bioloških procesih: signalni transdukciji, strjevanju krvi in pri polimerizaciji proteinov. Fibrinozilin je encim, ki raztaplja in razkraja fibrinski strdek. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Diagnostična uporaba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vrednosti fibrinogena je mogoče izmeriti v venski krvi. Normalna vrednost je okoli 1,5- 3,0 g/ L odvisno od metode, ki se uporablja. Običajno se fibrin meri v citratni plazmi vzorcev v laboratoriju. Povišane vrednost fibrinogena (&amp;gt; 4,6 g/ L) so povezane z boleznimi srca in ožilja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Bolezni ===&lt;br /&gt;
Prekomerno nastajanje fibrina povzroči &#039;&#039;&#039;trombozo&#039;&#039;&#039;, medtem ko pomakanje  vodi v krvavitve.&lt;br /&gt;
Tromboza  je tvorba krvnih strdkov  v nepoškodovanih žilah, običajno v arterijah, zlasti če so tam maščobni nanosi ali je vneta. Kemične snovi sodelujejo pri pretvorbi fibrinogena v niti fibrina. V te niti se ujamejo trombociti in nastane krvni strdek.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Jetrne bolezni&#039;&#039;&#039; lahko vplivajo na nastajanje fibrina, saj se njegova predstopnja fibrinogen sintetizira v tem organu. Okvarjeni hepatociti ne morejo sintetizirati potrebnih količin fibrinogena in ker primanjkuje fibrinogena je posledično ob krvavitvi tudi fibrina premalo ter koagulacija ni tako učinkovita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Dedne anomalije&#039;&#039;&#039; fibrinogena se prenašajo na četrtem kromosomu in vplivajo bodisi kvantitativno bodisi kvalitativno na sintezo fibrina in posledično fibrinogena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Spletna povezava s slikovnim gradivom ===&lt;br /&gt;
http://www.britannica.com/EBchecked/topic-art/69202/94920/Red-blood-cells-trapped-in-a-mesh-of-fibrin-threads (slika prikazuje rdeče krvničke, ki so se ujele v mrežo fibrina)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri ===&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Fibrin&lt;br /&gt;
Veliki splošni leksikon; DZS, Ljubljana, 1997-1998, (osma knjiga)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>PGale</name></author>
	</entry>
</feed>