https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Pernekgasper 2026-04-09T05:00:38Z User contributions MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betakaroten&diff=2835 2010-01-06T22:23:29Z

<p>Pernekgasper: Pernekgasper moved to Betakaroten</p> <hr /> <div>BETAKAROTEN<br /> Molekulska formula: C40H56<br /> <br /> Betakaroten je organska spojina z molsko maso 536,87 g/mol. Temperatura tališča je med 180 – 182°C. Betakaroten je nepolarna spojina in se ne topi v vodi, topi pa se v dietil etru, acetonu in ostalih nepolarnih topilih. Je tudi zelo lipofilna spojina. Na koncu vsakem koncu verige ima aromatski obroč. Veliko se ga nahaja v barvilih rastlin in sadja. V naravi se nahaja kot inaktivna oblika vitamina A in ima v našem telesu dvojno vlogo. Če je vitamina A premalo, betakaroten prehaja v vitamin A. Če pa je vitamina A dovolj, pa deluje kot antioksidant. <br /> Veriga betakarotena je lahko simetrična ali asimetrična. Veriga se lahko cepi na dva načina, simetrično in asimetrično. Če se cepi simetrično, ji pri tem »pomaga« betakaroten-15,15'-dioksigenaza, ki iz verige ustvari dve molekuli retinala. Retinal se lahko oksidira v retinojsko kislino (ireverzibilna reakcija) in reducira v retinol (vitamin A). Kaj se zgodi pa je najbrž odvisno od metabolnih potreb. Če pa je razcepitev asimetrična, pa pride do nastanka betapokarotenala (8', 10', 12'), ta pa v organizmu zelo zmanjša količino retinojske kisline. <br /> Največ betakarotena (v nadaljevanju BK) najdemo v palmovem olju (83mg BK , 100g olja) sladkem krompirju (11,5mg BK/ 100g krompirja), korenju (8,3mg BK, 100g korenja).<br /> Prevelike količine betakarotena lahko povzročijo karotenodermio, ki sicer ni nevarna, kaže pa se v izpuščajih oranžne barve, na naši povrhnjici. <br /> Dokazano pa je, da betakaroten pri kadilcih lahko pospešuje razvoj pljučnega raka, vendar v primeru, ko človek uživa velike količine betakarotena in kadi. Nadomestni betakaroten, ki ga nekateri ljudje jemljejo s tabletami, pa jih lahko izpostavi tveganju razvoja raka na prostati in boleznim srca in ožilja.<br /> <br /> Povezave:<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Beta_carotene]<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A]<br /> <br /> VIRI:<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Beta_carotene]<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A]<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Pernekgasper https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betakaroten&diff=2209 2010-01-04T20:59:47Z

<p>Pernekgasper: New page: BETAKAROTEN Molekulska formula: C40H56 Betakaroten je organska spojina z molsko maso 536,87 g/mol. Temperatura tališča je med 180 – 182°C. Betakaroten je nepolarna spojina in se ne t...</p> <hr /> <div>BETAKAROTEN<br /> Molekulska formula: C40H56<br /> <br /> Betakaroten je organska spojina z molsko maso 536,87 g/mol. Temperatura tališča je med 180 – 182°C. Betakaroten je nepolarna spojina in se ne topi v vodi, topi pa se v dietil etru, acetonu in ostalih nepolarnih topilih. Je tudi zelo lipofilna spojina. Na koncu vsakem koncu verige ima aromatski obroč. Veliko se ga nahaja v barvilih rastlin in sadja. V naravi se nahaja kot inaktivna oblika vitamina A in ima v našem telesu dvojno vlogo. Če je vitamina A premalo, betakaroten prehaja v vitamin A. Če pa je vitamina A dovolj, pa deluje kot antioksidant. <br /> Veriga betakarotena je lahko simetrična ali asimetrična. Veriga se lahko cepi na dva načina, simetrično in asimetrično. Če se cepi simetrično, ji pri tem »pomaga« betakaroten-15,15'-dioksigenaza, ki iz verige ustvari dve molekuli retinala. Retinal se lahko oksidira v retinojsko kislino (ireverzibilna reakcija) in reducira v retinol (vitamin A). Kaj se zgodi pa je najbrž odvisno od metabolnih potreb. Če pa je razcepitev asimetrična, pa pride do nastanka betapokarotenala (8', 10', 12'), ta pa v organizmu zelo zmanjša količino retinojske kisline. <br /> Največ betakarotena (v nadaljevanju BK) najdemo v palmovem olju (83mg BK , 100g olja) sladkem krompirju (11,5mg BK/ 100g krompirja), korenju (8,3mg BK, 100g korenja).<br /> Prevelike količine betakarotena lahko povzročijo karotenodermio, ki sicer ni nevarna, kaže pa se v izpuščajih oranžne barve, na naši povrhnjici. <br /> Dokazano pa je, da betakaroten pri kadilcih lahko pospešuje razvoj pljučnega raka, vendar v primeru, ko človek uživa velike količine betakarotena in kadi. Nadomestni betakaroten, ki ga nekateri ljudje jemljejo s tabletami, pa jih lahko izpostavi tveganju razvoja raka na prostati in boleznim srca in ožilja.<br /> <br /> Povezave:<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Beta_carotene]<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A]<br /> <br /> VIRI:<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Beta_carotene]<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A]<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Pernekgasper