Wiki FKKT - User contributions [en]

KE2-seminar

2011-03-15T07:46:02Z

PetekU:

= Biološka kemija =
[http://bio.ijs.si/~zajec/bk2/ Gradivo s predavanj.]. Username je bk2, password pa samozame25.

= Biološka kemija- seminar =

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

== Seznam seminarjev==
== Vpišite se do srede, 2.3.2011 do 13:00. Po tem roku, bom preostale kandidate razvrstil v tabelo naključno! ==
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;"

| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Slovenski naslov članka'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Tema'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Faktor vpliva revije'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za oddajo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za recenzijo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Datum predstavitve'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 1'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 2'''
|-
| Katja Bokalič||Neva Klančar||Razvoj raka||Prenos signalov||34,48||07.03.||10.03.||14.03.||Arah Bor||Župec Ana
|-
| Brigita Kranjc||Mateja Kožar||Mutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzija||Prenos signalov||4,336||07.03.||10.03.||14.03.||Babnik Simon||Zgonc Katja
|-
| Martin Gladovič||Miha Zadnik||GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu||Prenos signalov||6.09||07.03.||10.03.||14.03.||Bajuk Silvija||Žener Boštjan
|-
| Maja Makarovič||Tanja Lipec||Signalizacija pri hipertenziji||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bercko Urška||Zec Šemsa
|-
| Maja Dragutinovic||Jerneja Korenč||Signalizacijska vloga fruktoze||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bobnar Jernej||Zadnik Miha
|-
| Veronika Erjavec||Janja Sotlar||Protein kinaze in funkcije jajčnikov||Prenos signalov||4,586||14.03.||17.03.||21.03.||Bokalič Katja||Uršič Matija
|-
| David Pavlin||Maja Osenjak||Regionalna aerobna glikoliza v človeških možganih||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||17.03.||21.03.||Dragutinović Maja||Turek Bor Lucijan
|-
| Matej Kocen||Hermina Hudelja||Metabolični procesi v rakavih celicah||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Erjavec Veronika||Trafela Špela
|-
| Polona Rudolf||Daša Puh||ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Gabrovšek Primož||Tomažin Urša
|-
| Amanda Krajnc||Nastja Hrovat||Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||18.03.||24.03.||28.03.||Gartner Blaž||Tiringer Urša
|-
| Taja Pöschl||Luka Hribernik||Nenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikov||Cikel citronske kisline||||14.03.||21.03.||28.03.||Gladović Martin||Sotlar Janja
|-
| Uroš Jazbec||Mariša Kadivec||naslov||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Gombač Zala||Smole Špela
|-
| Boštjan Žener||Urša Petek||Metabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparum||Cikel citronske kisline||34,48||21.03.||28.03.||04.04.||Grčman Matjaž||Skvarča Ana
|-
| Esmira Nikočević||Blaž Gartner||Interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Hoenigsman Urša||Šinkovec Tina
|-
| Bor Arah||Martin Rozman||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||21.03.||28.03.||04.04.||Hrastnik Nana Ivana||Rudolf Polona
|-
| Nika Osterman||Elvisa Mejremić||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hribernik Luka||Rozman Martin
|-
| Jožica Koračin||Alja Marolt||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hudelja Hermina||Puh Daša
|-
| Matija Uršič||Andrej Mihevc||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Iskra Andrej||Požes Aljaž
|-
| Ana Župec||Karin Poljanec||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Janežič Saša||Poschl Taja
|-
| Sabina Mulej||Silvija Bajuk||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||04.04.||11.04.||18.04.||Jazbec Uroš||Poljanec Karin
|-
| Urška Bercko||Lucija Juvan||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Jerebic Jernej||Pleško Sebastian
|-
| Zala Gombač||Nana Ivana Hrastnik||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Juvan Lucija||Planinc Špela
|-
| Kim Kranjec||Šemsa Zec||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Kadivec Mariša ||Petkovšek Eva
|-
| Sarah Merlin||Eva Petkovšek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančnik Natalija||Peterlin Mojca
|-
| Klara Lombar||Natalija Klančnik||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančar Neva||Petek Urša
|-
| Žiga Medoš||Bor Lucijan Turek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Kobal Lara||Per Ana
|-
| Manca Mrvar||Urša Osolnik||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||24.04.||03.05.||09.05.||Kocen Matej||Pečar Jan
|-
| Špela Trafela||Urška Videmšek||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||04.05.||09.05.||16.05.||Koračin Jožica||Pavlin David
|-
| Natalia Lozak||Jan Pecar||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Korenč Jerneja||Paščinski Mateja
|-
| Sasa Janezic||Ursa Honigsman||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Kranjec Kim||Pahor Maja
|-
| Urša Tiringer||Špela Smole||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Lakner Janja||Osterman Nika
|-
| Aljaž Požes||Matjaž Grčman||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lapanje Katja||Osolnik Urša
|-
| Katja Lapanje||Jernej Bobnar||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lipec Tanja||Osenjak Maja
|-
| Špela Planinc||Ana Skvarča||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lombar Klara||Nikočević Esmira
|-
| Andrej Iskra||Andraž Mavrič||naslov||Regulacija metabolizma||||09.05.||16.05.||23.05.||Ložak Natalia||Nartnik Mohor
|-
| Urša Tomažin||Maja Milovanovič||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Lukunič Katja||Mulej Sabina
|-
| Janja Lakner||Lara Kobal||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Makarovič Maja||Mrvar Manca
|-
| Mateja Paščinski||Jernej Jerebic||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Marolt Alja||Milovanovič Maja
|-
| Katja Zgonc||Maja Pahor||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||16.05.||23.05.||30.05.||Mavrič Andraž||Mihevc Andrej
|-
| Ana Per||Simon Babnik||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Medoš Žiga||Merlini Sarah
|-
| rezervni||termin||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Mejremić Elvisa||
|}

==Naloga==
* po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
* osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
* [[Ke2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
* Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

==Ocenjevanje seminarjev==
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEJTek1zMWprX2NLVFRPUlNHZy1BRHc6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.

== Mnenje o predstavitvi ==
Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dHNjZzVwcFNZU3RqSUlBMWs1UFJDcmc6MA mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Faktor vpliva==
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR COBISS-u]. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=6&sqi=2&ved=0CEUQFjAF&url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&rct=j&q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

KE2-seminar

2011-03-15T07:30:27Z

PetekU:

= Biološka kemija =
[http://bio.ijs.si/~zajec/bk2/ Gradivo s predavanj.]. Username je bk2, password pa samozame25.

= Biološka kemija- seminar =

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

== Seznam seminarjev==
== Vpišite se do srede, 2.3.2011 do 13:00. Po tem roku, bom preostale kandidate razvrstil v tabelo naključno! ==
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;"

| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Slovenski naslov članka'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Tema'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Faktor vpliva revije'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za oddajo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za recenzijo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Datum predstavitve'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 1'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 2'''
|-
| Katja Bokalič||Neva Klančar||Razvoj raka||Prenos signalov||34,48||07.03.||10.03.||14.03.||Arah Bor||Župec Ana
|-
| Brigita Kranjc||Mateja Kožar||Mutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzija||Prenos signalov||4,336||07.03.||10.03.||14.03.||Babnik Simon||Zgonc Katja
|-
| Martin Gladovič||Miha Zadnik||GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu||Prenos signalov||6.09||07.03.||10.03.||14.03.||Bajuk Silvija||Žener Boštjan
|-
| Maja Makarovič||Tanja Lipec||Signalizacija pri hipertenziji||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bercko Urška||Zec Šemsa
|-
| Maja Dragutinovic||Jerneja Korenč||Signalizacijska vloga fruktoze||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bobnar Jernej||Zadnik Miha
|-
| Veronika Erjavec||Janja Sotlar||Protein kinaze in funkcije jajčnikov||Prenos signalov||4,586||14.03.||17.03.||21.03.||Bokalič Katja||Uršič Matija
|-
| David Pavlin||Maja Osenjak||Regionalna aerobna glikoliza v človeških možganih||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||17.03.||21.03.||Dragutinović Maja||Turek Bor Lucijan
|-
| Matej Kocen||Hermina Hudelja||Metabolični procesi v rakavih celicah||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Erjavec Veronika||Trafela Špela
|-
| Polona Rudolf||Daša Puh||ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Gabrovšek Primož||Tomažin Urša
|-
| Amanda Krajnc||Nastja Hrovat||Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||18.03.||24.03.||28.03.||Gartner Blaž||Tiringer Urša
|-
| Taja Pöschl||Luka Hribernik||Nenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikov||Cikel citronske kisline||||14.03.||21.03.||28.03.||Gladović Martin||Sotlar Janja
|-
| Uroš Jazbec||Mariša Kadivec||naslov||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Gombač Zala||Smole Špela
|-
| Boštjan Žener||Urša Petek||Metabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparum||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Grčman Matjaž||Skvarča Ana
|-
| Esmira Nikočević||Blaž Gartner||Interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Hoenigsman Urša||Šinkovec Tina
|-
| Bor Arah||Martin Rozman||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||21.03.||28.03.||04.04.||Hrastnik Nana Ivana||Rudolf Polona
|-
| Nika Osterman||Elvisa Mejremić||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hribernik Luka||Rozman Martin
|-
| Jožica Koračin||Alja Marolt||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hudelja Hermina||Puh Daša
|-
| Matija Uršič||Andrej Mihevc||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Iskra Andrej||Požes Aljaž
|-
| Ana Župec||Karin Poljanec||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Janežič Saša||Poschl Taja
|-
| Sabina Mulej||Silvija Bajuk||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||04.04.||11.04.||18.04.||Jazbec Uroš||Poljanec Karin
|-
| Urška Bercko||Lucija Juvan||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Jerebic Jernej||Pleško Sebastian
|-
| Zala Gombač||Nana Ivana Hrastnik||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Juvan Lucija||Planinc Špela
|-
| Kim Kranjec||Šemsa Zec||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Kadivec Mariša ||Petkovšek Eva
|-
| Sarah Merlin||Eva Petkovšek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančnik Natalija||Peterlin Mojca
|-
| Klara Lombar||Natalija Klančnik||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančar Neva||Petek Urša
|-
| Žiga Medoš||Bor Lucijan Turek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Kobal Lara||Per Ana
|-
| Manca Mrvar||Urša Osolnik||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||24.04.||03.05.||09.05.||Kocen Matej||Pečar Jan
|-
| Špela Trafela||Urška Videmšek||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||04.05.||09.05.||16.05.||Koračin Jožica||Pavlin David
|-
| Natalia Lozak||Jan Pecar||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Korenč Jerneja||Paščinski Mateja
|-
| Sasa Janezic||Ursa Honigsman||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Kranjec Kim||Pahor Maja
|-
| Urša Tiringer||Špela Smole||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Lakner Janja||Osterman Nika
|-
| Aljaž Požes||Matjaž Grčman||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lapanje Katja||Osolnik Urša
|-
| Katja Lapanje||Jernej Bobnar||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lipec Tanja||Osenjak Maja
|-
| Špela Planinc||Ana Skvarča||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lombar Klara||Nikočević Esmira
|-
| Andrej Iskra||Andraž Mavrič||naslov||Regulacija metabolizma||||09.05.||16.05.||23.05.||Ložak Natalia||Nartnik Mohor
|-
| Urša Tomažin||Maja Milovanovič||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Lukunič Katja||Mulej Sabina
|-
| Janja Lakner||Lara Kobal||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Makarovič Maja||Mrvar Manca
|-
| Mateja Paščinski||Jernej Jerebic||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Marolt Alja||Milovanovič Maja
|-
| Katja Zgonc||Maja Pahor||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||16.05.||23.05.||30.05.||Mavrič Andraž||Mihevc Andrej
|-
| Ana Per||Simon Babnik||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Medoš Žiga||Merlini Sarah
|-
| rezervni||termin||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Mejremić Elvisa||
|}

==Naloga==
* po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
* osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
* [[Ke2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
* Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

==Ocenjevanje seminarjev==
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEJTek1zMWprX2NLVFRPUlNHZy1BRHc6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.

== Mnenje o predstavitvi ==
Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dHNjZzVwcFNZU3RqSUlBMWs1UFJDcmc6MA mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Faktor vpliva==
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR COBISS-u]. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=6&sqi=2&ved=0CEUQFjAF&url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&rct=j&q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Luciferin

2010-01-06T19:30:31Z

PetekU:

'''Luciferin''' je organska spojina, ki se ob prisotnosti zanj specifičnega encima luciferaze oksidira do oksiluciferina in pri tem emitira vidno svetlobo. Ta pojav se imenuje bioluminiscenca in se pojavlja pri mnogih organizmih.

Nekateri primeri bioluminiscentnih organizmov so bakterije, morski bičkarji, glive, globokomorske ribe, sipe, meduze, insekti itd. Ti organizmi so svojo sposobnost oddajanja svetlobe razvili neodvisno – tekom evolucije se je na novo pojavila preko tridesetkrat. Luciferini različnih organizmov se lahko zato po kemijski zgradbi med seboj močno razlikujejo, različne pa so tudi njihove luciferaze, mehanizmi reakcij in barva emitirane svetlobe.

Celice, ki proizvajajo svetlobo (fotociti), shranjujejo luciferin v peroksisomih. To kaže, da so bili luciferini v celicah prvotno verjetno prisotni kot antioksidanti, šele z evolucijo pa so dobili funkcijo substrata pri bioluminiscenci.

Pri eksotermni reakciji luciferina s kisikom se zelo malo energije sprosti v obliki toplote, skoraj vsa se namreč emitira v obliki svetlobe. (Običajna žarnica le 10% energije odda kot svetlobo, ostalo pa kot toploto.) Zato svetlobo, ki jo proizvede luciferin, pogosto imenujemo kar 'hladna svetloba'.

== Luciferin kresničk ==
Kresničke so najširše poznan bioluminiscenten organizem, njihov luciferin pa je zaradi specifičnega mehanizma reakcije, ki uporablja tudi molekulo adenozin trifosfata (ATP), podrobno raziskan. Jakost izsevane svetlobe luciferina se lahko namreč uporablja kot merilo koncentracije ATP v bioloških vzorcih.

Molekulo luciferina gradi benzenski obroč, na katerega je vezana hidroksilna skupina, in dva heterociklična petčlenska obroča – eden od njiju ima vezano karboksilno skupino. [[http://images.google.si/imgres?imgurl=http://raisethebutton.com/firefly_luciferin.png&imgrefurl=http://raisethebutton.com/&usg=__PuBWKfN2X1x9guYLs7VPkb9T0pA=&h=372&w=756&sz=3&hl=sl&start=13&um=1&tbnid=-4NHEPT9BAVNaM:&tbnh=70&tbnw=142&prev=/images%3Fq%3Dfirefly%2Bluciferin%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26um%3D1]] Pri reakciji s kisikom poleg luciferaze in molekule ATP sodelujejo tudi magnezijevi ioni. Luciferaza katalizira nastanek kompleksa luciferil adenilat-luciferzaza, ki reagira s kisikom. Glavni produkt te reakcije je oksiluciferin, ki v prehodu iz vzbujenega v osnovno stanje emitira foton rumenozelene svetlobe. Oksiluceferin ima namesto karboksilne skupine na petčlenski obroč z dvojno vezjo vezan kisikov atom. Poseben encim nato regenerira oksiluciferin nazaj v reducirano obliko, ki je zmožna ponovno oddati svetlobo.

== Viri ==
- The Bioluminescence Web Page: Major Luciferin Types - http://www.lifesci.ucsb.edu/~biolum/chem/detail1.html

- Encyclopædia Britannica: Bioluminescence -http://www.britannica.com/EBchecked/topic/66087/bioluminescence

- How Stuff Works: How Bioluminescence Works - http://animals.howstuffworks.com/animal-facts/bioluminescence3.html

- The Firefly Files - http://iris.biosci.ohio-state.edu/projects/FFiles/frfact.html

- The Physiology of Firefly Bioluminescence: The Chemistry of Bioluminescence - http://www.bio.davidson.edu/people/midorcas/animalphysiology/websites/2006/cahermes/reaction.htm

[[Category:LEX]]

Luciferin

2010-01-05T01:51:29Z

PetekU:

'''Luciferin''' (iz lat. lux – luč; ferre – prinašati) je ime za organsko spojino, ki se ob prisotnosti zanj specifičnega encima luciferaze oksidira do oksiluciferina in pri tem emitira vidno svetlobo. Ta pojav se imenuje bioluminiscenca in se pojavlja pri mnogih organizmih.

Nekateri primeri bioluminiscentnih organizmov so bakterije, morski bičkarji, glive, globokomorske ribe, sipe, meduze, insekti itd. Ti organizmi so svojo sposobnost oddajanja svetlobe razvili neodvisno – tekom evolucije se je na novo pojavila preko tridesetkrat. Luciferini različnih organizmov se lahko zato po kemijski zgradbi med seboj močno razlikujejo, različne pa so tudi njihove luciferaze, mehanizmi reakcij in seveda barva emitirane svetlobe.

Celice, ki proizvajajo svetlobo (fotociti), shranjujejo luciferin v peroksisomih. To kaže, da so bili luciferini v celicah prvotno verjetno prisotni kot antioksidanti, šele z evolucijo pa so dobili funkcijo substrata pri bioluminiscenci.

Pri eksotermni reakciji luciferina s kisikom se zelo malo energije sprosti v obliki toplote, skoraj vsa se namreč emitira v obliki svetlobe. Za primerjavo povejmo, da običajna žarnica le 10% energije odda kot svetlobo, vse ostalo pa kot toploto. Zato svetlobo, ki nastane pri bioluminiscenci z luciferinom, pogosto imenujemo kar 'hladna svetloba'.

== Luciferin kresničk ==
Kresničke so najširše poznan bioluminiscenten organizem, njihov luciferin pa je zaradi specifičnega mehanizma reakcije, ki uporablja tudi molekulo adenozin trifosfata (ATP), podrobno raziskan. Jakost izsevane svetlobe luciferina se lahko namreč uporablja kot merilo koncentracije ATP v bioloških vzorcih.

Molekulo luciferina gradi benzenski obroč, na katerega je vezana hidroksilna skupina, in dva heterociklična petčlenska obroča – eden od njiju ima vezano karboksilno skupino. Pri reakciji s kisikom poleg luciferaze in molekule ATP sodelujejo tudi magnezijevi ioni. Luciferaza katalizira nastanek kompleksa luciferil adenilat-luciferzaza, ki reagira s kisikom. Glavni produkt te reakcije je oksiluciferin, ki v prehodu iz vzbujenega v osnovno stanje emitira foton rumenozelene svetlobe z valovno dolžino okoli 560 nm. Oksiluceferin ima namesto karboksilne skupine na petčlenski obroč z dvojno vezjo vezan kisikov atom. Poseben encim nato regenerira oksiluciferin nazaj v reducirano obliko, ki je zmožna ponovno oddati svetlobo.

== Viri ==
- http://www.lifesci.ucsb.edu/~biolum/chem/detail1.html (Strukturne formule različnih tipov luciferinov)

- http://www.britannica.com/EBchecked/topic/66087/bioluminescence

- http://animals.howstuffworks.com/animal-facts/bioluminescence3.html

- http://iris.biosci.ohio-state.edu/projects/FFiles/frfact.html

- http://www.bio.davidson.edu/people/midorcas/animalphysiology/websites/2006/cahermes/reaction.htm

[[Category:LEX]]

Luciferin

2010-01-05T01:46:42Z

PetekU: New page: '''Luciferin''' (iz lat. lux – luč; ferre – prinašati) je ime za organsko spojino, ki se ob prisotnosti zanj specifičnega encima luciferaze oksidira do oksiluciferina in pri tem emi...