<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Pmezic</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Pmezic"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Pmezic"/>
	<updated>2026-04-08T15:28:07Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kazein&amp;diff=1885</id>
		<title>Kazein</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kazein&amp;diff=1885"/>
		<updated>2010-01-01T15:38:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Pmezic: /* Sestava in lastnosti */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kazein&#039;&#039;&#039; ali sirnina (latinsko: &#039;&#039;caseus&#039;&#039; = sir) je glavna mlečna beljakovina in spada v skupino fosfoproteidov, to pomeni, da vsebuje v formuli fosforovo kislino, ta pa je estrsko vezana na aminokislini serin in treonin. Kazein vsebuje okrog 0,85 % [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfor fosforja]. Po koagulaciji daje trdno konsistenco skuti, sirom in drugim mlečnim izdelkom. &lt;br /&gt;
__TOC__&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Sestava in lastnosti ==&lt;br /&gt;
Kazein je heterogena kemična sestavina, saj se njegova sestava spreminja. V kemičnem smislu je rahlo kisla snov, ker vsebuje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokisline_in_proteini_v_prehrani_in_prehranskih_dopolnilih#Glutamin glutaminsko] in asparaginsko kislino. Je relativno hidrofoben in slabo topen v vodi. V mleku se nahaja v obliki suspenzije in tvori tako imenovane kazeinske micele,to so s kalcijevimi in kalcij-fosfatnimi mostički povezani kazeinski kompleksi. Kazeinske molekule združujejo v micele [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kalcij kalcijevi] ioni in hidrofobne povezave. Hidrofobni deli molekul so razporejeni bliže jedru, hidrofilni deli pa bliže vodni fazi. Kazein vsebuje velike količine glutaminske kisline in prolina, poleg tega vsebuje znatne količine levcina, lizina, valina in asparaginske kisline.&lt;br /&gt;
Izoelektrična točka kazeina je 4,6. V izoelektričnem območju so kazeinski delci električno nevtralne molekule,zato so manj topne.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uporaba ==&lt;br /&gt;
Kazein je vsestransko uporaben: pri izdelavi papirja, lepil, lakov in barv, v tekstilni industriji, kot vezivno sredstvo v gradbeništvu in za izdelavo plastičnih mas. Zaradi visoke vsebnosti  esencialnih aminokislin lahko beljakovine kazeinatov ali sam kazein, v kombinaciji z drugimi prehranskimi beljakovinami ,občutno povečajo biološko vsebnost hrane,tako npr. bodybuilderji uporabljajo  kazeinske pripravke kot prehransko dopolnilo,drugače pa kazein dobivamo v telo z mlekom. Prav tako je kazein,zaradi vsebnosti kalcija nepogrešljiv vir mineralnih snovi v prehrani in pomemben pri usirjanju mleka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in literatura ==&lt;br /&gt;
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Kazein&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
*http://www.tehnologijahrane.com/hemija-hrane/hemija-mleka/kazein&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
*T.Slanovec, Sirarstvo,ČZP Kmečki glas,Ljubljana,1982&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Pmezic</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kazein&amp;diff=1884</id>
		<title>Kazein</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kazein&amp;diff=1884"/>
		<updated>2010-01-01T14:59:18Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Pmezic: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kazein&#039;&#039;&#039; ali sirnina (latinsko: &#039;&#039;caseus&#039;&#039; = sir) je glavna mlečna beljakovina in spada v skupino fosfoproteidov, to pomeni, da vsebuje v formuli fosforovo kislino, ta pa je estrsko vezana na aminokislini serin in treonin. Kazein vsebuje okrog 0,85 % [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfor fosforja]. Po koagulaciji daje trdno konsistenco skuti, sirom in drugim mlečnim izdelkom. &lt;br /&gt;
__TOC__&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Sestava in lastnosti ==&lt;br /&gt;
Kazein je heterogena kemična sestavina, saj se njegova sestava spreminja. V kemičnem smislu je rahlo kisla snov, ker vsebuje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokisline_in_proteini_v_prehrani_in_prehranskih_dopolnilih#Glutamin glutaminsko] in asparaginsko kislino. Je relativno hidrofoben in slabo topen v vodi. V mleku se nahaja v obliki suspenzije in tvori tako imenovane kazeinske micele,to so s kalcijevimi in kalcij-fosfatnimi mostički povezani kazeinski kompleksi. Kazeinske molekule združujejo v micele kalcijevi ioni in hidrofobne povezave. Hidrofobni deli molekul so razporejeni bliže jedru, hidrofilni deli pa bliže vodni fazi. Kazein vsebuje velike količine glutaminske kisline in prolina, poleg tega vsebuje znatne količine levcina, lizina, valina in asparaginske kisline.&lt;br /&gt;
Izoelektrična točka kazeina je 4,6. V izoelektričnem območju so kazeinski delci električno nevtralne molekule,zato so manj topne. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uporaba ==&lt;br /&gt;
Kazein je vsestransko uporaben: pri izdelavi papirja, lepil, lakov in barv, v tekstilni industriji, kot vezivno sredstvo v gradbeništvu in za izdelavo plastičnih mas. Zaradi visoke vsebnosti  esencialnih aminokislin lahko beljakovine kazeinatov ali sam kazein, v kombinaciji z drugimi prehranskimi beljakovinami ,občutno povečajo biološko vsebnost hrane,tako npr. bodybuilderji uporabljajo  kazeinske pripravke kot prehransko dopolnilo,drugače pa kazein dobivamo v telo z mlekom. Prav tako je kazein,zaradi vsebnosti kalcija nepogrešljiv vir mineralnih snovi v prehrani in pomemben pri usirjanju mleka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in literatura ==&lt;br /&gt;
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Kazein&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
*http://www.tehnologijahrane.com/hemija-hrane/hemija-mleka/kazein&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
*T.Slanovec, Sirarstvo,ČZP Kmečki glas,Ljubljana,1982&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Pmezic</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kazein&amp;diff=1883</id>
		<title>Kazein</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kazein&amp;diff=1883"/>
		<updated>2010-01-01T14:56:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Pmezic: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kazein&#039;&#039;&#039; ali sirnina (latinsko: &#039;&#039;caseus&#039;&#039; = sir) je glavna mlečna beljakovina in spada v skupino fosfoproteidov, to pomeni, da vsebuje v formuli fosforovo kislino, ta pa je estrsko vezana na aminokislini serin in treonin. Kazein vsebuje okrog 0,85 % [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfor fosforja]. Po koagulaciji daje trdno konsistenco skuti, sirom in drugim mlečnim izdelkom. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Sestava in lastnosti ==&lt;br /&gt;
Kazein je heterogena kemična sestavina, saj se njegova sestava spreminja. V kemičnem smislu je rahlo kisla snov, ker vsebuje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokisline_in_proteini_v_prehrani_in_prehranskih_dopolnilih#Glutamin glutaminsko] in asparaginsko kislino. Je relativno hidrofoben in slabo topen v vodi. V mleku se nahaja v obliki suspenzije in tvori tako imenovane kazeinske micele,to so s kalcijevimi in kalcij-fosfatnimi mostički povezani kazeinski kompleksi. Kazeinske molekule združujejo v micele kalcijevi ioni in hidrofobne povezave. Hidrofobni deli molekul so razporejeni bliže jedru, hidrofilni deli pa bliže vodni fazi. Kazein vsebuje velike količine glutaminske kisline in prolina, poleg tega vsebuje znatne količine levcina, lizina, valina in asparaginske kisline.&lt;br /&gt;
Izoelektrična točka kazeina je 4,6. V izoelektričnem območju so kazeinski delci električno nevtralne molekule,zato so manj topne. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uporaba ==&lt;br /&gt;
Kazein je vsestransko uporaben: pri izdelavi papirja, lepil, lakov in barv, v tekstilni industriji, kot vezivno sredstvo v gradbeništvu in za izdelavo plastičnih mas. Zaradi visoke vsebnosti  esencialnih aminokislin lahko beljakovine kazeinatov ali sam kazein, v kombinaciji z drugimi prehranskimi beljakovinami ,občutno povečajo biološko vsebnost hrane,tako npr. bodybuilderji uporabljajo  kazeinske pripravke kot prehransko dopolnilo,drugače pa kazein dobivamo v telo z mlekom. Prav tako je kazein,zaradi vsebnosti kalcija nepogrešljiv vir mineralnih snovi v prehrani in pomemben pri usirjanju mleka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in literatura ==&lt;br /&gt;
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Kazein&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
*http://www.tehnologijahrane.com/hemija-hrane/hemija-mleka/kazein&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
*T.Slanovec, Sirarstvo,ČZP Kmečki glas,Ljubljana,1982&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Pmezic</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kazein&amp;diff=1882</id>
		<title>Kazein</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kazein&amp;diff=1882"/>
		<updated>2010-01-01T14:53:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Pmezic: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Kazein&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; ali sirnina (latinsko: &amp;#039;&amp;#039;caseus&amp;#039;&amp;#039; = sir) je glavna mlečna beljakovina in spada v skupino fosfoproteidov, to pomeni, da vsebuje v formuli fosforovo kislino, ta pa je estrsko v...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kazein&#039;&#039;&#039; ali sirnina (latinsko: &#039;&#039;caseus&#039;&#039; = sir) je glavna mlečna beljakovina in spada v skupino fosfoproteidov, to pomeni, da vsebuje v formuli fosforovo kislino, ta pa je estrsko vezana na aminokislini serin in treonin. Kazein vsebuje okrog 0,85 % [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfor fosforja]. Po koagulaciji daje trdno konsistenco skuti, sirom in drugim mlečnim izdelkom. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Sestava in lastnosti ==&lt;br /&gt;
Kazein je heterogena kemična sestavina, saj se njegova sestava spreminja. V kemičnem smislu je rahlo kisla snov, ker vsebuje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokisline_in_proteini_v_prehrani_in_prehranskih_dopolnilih#Glutamin glutaminsko] in asparaginsko kislino. Je relativno hidrofoben in slabo topen v vodi. V mleku se nahaja v obliki suspenzije in tvori tako imenovane kazeinske micele,to so s kalcijevimi in kalcij-fosfatnimi mostički povezani kazeinski kompleksi. Kazeinske molekule združujejo v micele kalcijevi ioni in hidrofobne povezave. Hidrofobni deli molekul so razporejeni bliže jedru, hidrofilni deli pa bliže vodni fazi. Kazein vsebuje velike količine glutaminske kisline in prolina, poleg tega vsebuje znatne količine levcina, lizina, valina in asparaginske kisline.&lt;br /&gt;
Izoelektrična točka kazeina je 4,6. V izoelektričnem območju so kazeinski delci električno nevtralne molekule,zato so manj topne. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uporaba ==&lt;br /&gt;
Kazein je vsestransko uporaben: pri izdelavi papirja, lepil, lakov in barv, v tekstilni industriji, kot vezivno sredstvo v gradbeništvu in za izdelavo plastičnih mas. Zaradi visoke vsebnosti  esencialnih aminokislin lahko beljakovine kazeinatov ali sam kazein, v kombinaciji z drugimi prehranskimi beljakovinami ,občutno povečajo biološko vsebnost hrane,tako npr. bodybuilderji uporabljajo  kazeinske pripravke kot prehransko dopolnilo,drugače pa kazein dobivamo v telo z mlekom. Prav tako je kazein,zaradi vsebnosti kalcija nepogrešljiv vir mineralnih snovi v prehrani in pomemben pri usirjanju mleka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri in literatura ==&lt;br /&gt;
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Kazein&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
*http://www.tehnologijahrane.com/hemija-hrane/hemija-mleka/kazein&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
*T.Slanovec, Sirarstvo,ČZP Kmečki glas,Ljubljana,1982&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Pmezic</name></author>
	</entry>
</feed>