https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Rozica20Wiki FKKT - User contributions [en]2026-04-07T02:26:45ZUser contributionsMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukoza&diff=2870Glukoza2010-01-07T09:20:55Z<p>Rozica20: </p>
<hr />
<div>'''GLUKOZA''' (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)<br />
<br />
<br />
<br />
===''SPLOŠNO''===<br />
<br />
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.<br />
<br />
<br />
<br />
===''SESTAVA''===<br />
<br />
Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo [http://www.biochem.arizona.edu/classes/bioc462/462bh2008/462bhonorsprojects/462bhonors2007/gsantarelli/glucose.gif C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>]. <br />
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.<br />
<br />
<br />
<br />
===''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''===<br />
<br />
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. <br />
<br />
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona [http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=3989 insulin] in [http://hr.wikipedia.org/wiki/Glukagon glukagon] .<br />
<br />
<br />
<br />
===''LASTNOSTI''===<br />
<br />
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.<br />
<br />
<br />
<br />
===''VIRI''===<br />
<br />
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 <br />
<br />
<br />
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974<br />
<br />
<br />
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glucose Glukoza - angleška stran wikipedie ]<br />
----<br />
<br />
<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>Rozica20https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukoza&diff=2869Glukoza2010-01-07T09:07:45Z<p>Rozica20: </p>
<hr />
<div>'''GLUKOZA''' (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)<br />
<br />
<br />
<br />
===''SPLOŠNO''===<br />
<br />
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.<br />
<br />
<br />
<br />
===''SESTAVA''===<br />
<br />
Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>. <br />
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.<br />
<br />
<br />
<br />
===''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''===<br />
<br />
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. <br />
<br />
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona [http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=3989 insulin] in [http://hr.wikipedia.org/wiki/Glukagon glukagon] .<br />
<br />
<br />
<br />
===''LASTNOSTI''===<br />
<br />
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.<br />
<br />
<br />
<br />
===''VIRI''===<br />
<br />
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 <br />
<br />
<br />
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974<br />
<br />
<br />
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glucose Glukoza - angleška stran wikipedie ]<br />
----<br />
<br />
<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>Rozica20https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukoza&diff=2122Glukoza2010-01-04T18:46:55Z<p>Rozica20: </p>
<hr />
<div>'''GLUKOZA''' (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)<br />
<br />
<br />
<br />
===''SPLOŠNO''===<br />
<br />
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.<br />
<br />
<br />
<br />
===''SESTAVA''===<br />
<br />
Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>. <br />
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.<br />
<br />
<br />
<br />
===''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''===<br />
<br />
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. <br />
<br />
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona [http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=3989 insulin] in [http://hr.wikipedia.org/wiki/Glukagon glukagon] .<br />
<br />
<br />
<br />
===''LASTNOSTI''===<br />
<br />
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.<br />
<br />
<br />
<br />
===''VIRI''===<br />
<br />
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 <br />
<br />
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974<br />
<br />
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza]<br />
----<br />
<br />
<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>Rozica20https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukoza&diff=2119Glukoza2010-01-04T18:44:02Z<p>Rozica20: </p>
<hr />
<div>'''GLUKOZA''' (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)<br />
<br />
<br />
<br />
===''SPLOŠNO''===<br />
<br />
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.<br />
----<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
===''SESTAVA''===<br />
<br />
Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>. <br />
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.<br />
----<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
===''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''===<br />
<br />
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. <br />
<br />
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona [http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=3989 insulin] in [http://hr.wikipedia.org/wiki/Glukagon glukagon] .<br />
----<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
===''LASTNOSTI''===<br />
<br />
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.<br />
----<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
===''VIRI''===<br />
<br />
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 <br />
<br />
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974<br />
<br />
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza]<br />
----<br />
<br />
<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>Rozica20https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukoza&diff=2106Glukoza2010-01-04T18:30:58Z<p>Rozica20: </p>
<hr />
<div>'''GLUKOZA''' (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)<br />
<br />
<br />
<br />
''SPLOŠNO''<br />
<br />
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.<br />
<br />
<br />
<br />
''SESTAVA''<br />
<br />
Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>. <br />
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.<br />
<br />
<br />
<br />
''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''<br />
<br />
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. <br />
<br />
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona [http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=3989 insulin] in [http://hr.wikipedia.org/wiki/Glukagon glukagon] .<br />
<br />
<br />
<br />
''LASTNOSTI''<br />
<br />
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.<br />
<br />
<br />
<br />
''VIRI''<br />
<br />
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 <br />
<br />
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974<br />
<br />
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza]<br />
<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>Rozica20https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukoza&diff=2105Glukoza2010-01-04T18:30:20Z<p>Rozica20: </p>
<hr />
<div>'''GLUKOZA''' (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)<br />
<br />
<br />
<br />
''SPLOŠNO''<br />
<br />
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.<br />
<br />
<br />
<br />
''SESTAVA''<br />
<br />
Glukoza ima dva izomera L-glukoza in D-glukoza od katerih je le D-glukoza biološko aktivna. D-glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>. <br />
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.<br />
<br />
<br />
<br />
''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''<br />
<br />
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. <br />
<br />
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona [http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=3989 insulin] in [http://hr.wikipedia.org/wiki/Glukagon glukagon] .<br />
<br />
<br />
<br />
''LASTNOSTI''<br />
<br />
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.<br />
<br />
<br />
<br />
''VIRI''<br />
<br />
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 <br />
<br />
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974<br />
<br />
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza]<br />
<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>Rozica20https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukoza&diff=2103Glukoza2010-01-04T18:27:44Z<p>Rozica20: New page: '''GLUKOZA''' (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor) ''SPLOŠNO'' Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosa...</p>
<hr />
<div>'''GLUKOZA''' (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)<br />
<br />
<br />
<br />
''SPLOŠNO''<br />
<br />
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.<br />
<br />
<br />
<br />
''SESTAVA''<br />
<br />
Glukoza ima dva izomera L-glukoza in D-glukoza od katerih je le D-glukoza biološko aktivna. D-glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>. <br />
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.<br />
<br />
<br />
<br />
''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''<br />
<br />
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni. <br />
<br />
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona [http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=3989 insulin] in [http://hr.wikipedia.org/wiki/Glukagon glukagon] .<br />
<br />
<br />
<br />
''LASTNOSTI''<br />
<br />
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.<br />
<br />
<br />
<br />
''VIRI''<br />
<br />
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 <br />
<br />
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974<br />
<br />
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza]</div>Rozica20