Wiki FKKT - User contributions [en]

Gosipol

2010-12-13T09:40:52Z

Sanja: New page: <h2>Gosipol</h2> Gosipol(C30H30O8) je dimerna fenolna spojina. Pri standardnih pogojih je trdna rjava snov z molsko maso 518,563 g/mol. Razpade pri 177-182 ° C. <h3>Lastnosti</h3> Izo...

<h2>Gosipol</h2>

Gosipol(C30H30O8) je dimerna fenolna spojina. Pri standardnih pogojih je trdna rjava snov z molsko maso 518,563 g/mol. Razpade pri 177-182 ° C.

<h3>Lastnosti</h3>

Izoliramo ga lahko iz semen, korenin in stebel bombaževca. Na Kitajskem, v Avstriji, Braziliji, Nigeriji in Dominikanski Republiki se uporablja kot alternativa vazektomiji, saj zavira spermatogenezo. Je rumeni pigment. Ima proapoptotične lastnosti, kar je verjetno posledica ureditve Bax in Bcl2. Reverzibilno zavira kalcinevrin in se veže na kalmodulin. Zavira replikacijo virusa HIV-1. Obenem povzroča nizko raven kalija, kar lahko povzroči utrujenost, mišično šibkost, včasih tudi začasno paralizo.
Struktura gosipola [[http://en.wikipedia.org/wiki/Gossypol]]

<h3>Metabolizem</h3>

Gosipol izkazuje direktne spermicidne učinke brez metabolične aktivacije in vitro, in verjetno tudi in vivo. Iz telesa se eliminira zelo počasi. Pri vseh preučevanih živalih se gosipol distribuira po celem telesu z največjo koncentracijo v jetrih, gastrointestinalnem traktu, vranici in limfnih vozlih in y nižjimi koncentracijami v testisih.

<h3>Toksičnost</h3>

Literatura o toksičnosti gosipola vsebuje nasprotujoče si rezultate. Po eni strani naj ne bi bil mutagen glede na Ames salmonela mikrosomalni test, po drugi strani pa so ugotovili da povzroča majhen porast v izmenjavi sestrskih kromatid v človeških levkocitih in vitro. Še več, ihibiral je hitrost sinteze DNA, RNA in proteinov in mitotični indeks v sesalskih celicah in vitro.

Viri:

- http://www.bioscreening.net/glossary/gossypol/

- http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski-slovar/

- http://translate.google.si/translate?hl=sl&langpair=en|sl&u=http://en.wikipedia.org/wiki/Gossypol

[[Category:LEX]]

Superoksid-dismutaza

2010-01-06T21:47:38Z

Sanja:

'''Superoksid dismutaza''' je encim, prisoten v praktično vseh aerobnih celicah in v zunajceličnih tekočinah. Njegova glavna naloga je, da katalizira razpad superoksidnega aniona na vodikov peroksid, ker celice imunskega sistema proizvajajo reaktivne kisikove molekule in proste radikale. (H2O2, OH., O2-.), ki lahko pobegnejo nadzoru. Kot tak ima pomembno antioksidantsko vlogo v skoraj vseh celicah, ki so izpostavljene kisiku.

Njegova naloga je tudi, da spreminja proste radikale v neškodljive molekule. Zelo hitro jih nevtralizira, saj je zelo učinkovit. Raziskave so pokazale, da pomaga varovati veliko različnih celic, kar je pomembno za počasnejše staranje. Varuje pred poškodbami DNK, škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja ter poškodbami lipidov in beljakovin. V mladosti imamo encima dovolj v telesu, pri 40. letu starosti pa ga imamo le še polovico. To je predvsem posledica onesnaženega zraka, vode in celo onesnaženega elektromagnetnega polja. Če dodamo še nezdrav življenjski slog in stres, je na delu veliko prostih radikalov, zaradi katerih lahko zbolimo.

Superoksid dismutaza potrebuje za delovanje kot kofaktor kovinski ion, in sicer je odvisno od izocima kofaktor lahko mangan, železo, baker ali cink. Pri človeku se v citosolu nahaja predvsem dismutaza z bakrom ali s cinkom, medtem ko se dismutaza z manganom nahaja v mitohondrijih. V zunajceličnih tekočinah se pojavlja tretja vrsta superoksid dismutaze, ki baker in cink vsebuje v aktivnem mestu.

Nadaljnje so raziskave na transgenih miših pokazale, da je za preživetje najpomembnejša mitohondrijska oblika encima. Živali, ki jim je bil genetsko odstranjen ravno ta izocim, so poginile kmalu po rojstvu, medtem ko odsotnost citosolne oblike encima povzroči pri transgenih miših nižjo rodnost in odsotnost ekstracelularne oblike skoraj ne povzroča defektov. Pri rastlinah se SOD izocimi nahajajo v citosolu in mitohondrijih, v kloroplastih pa se pojavlja od železa odvisna oblika, ki je pri kvasovkah in vretenčarjih ni.

Dodatna razlaga gesla:

Biokemija, seminar, Toksičnost kisika; Odstranjevanje prostih radikaliv z antioksidanti:

http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=51

Viri:

Wikipedija: ANTIOKSIDANT:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Antioksidant#Superoksid_dismutaza.2C_katalaza_in_peroksiredoksini

Kaj je superoksidna dismutaza (SOD)? :

http://active-h.net/2007/03/01/kaj-je-superoksidna-dismutaza-sod/

Wikipedija, SVETLIKAVA PLOŠČENKA; superokid dismutaza - zaviranje staranja:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlikava_polo%C5%A1%C4%8Denka

[[Category:LEX]]

Superoksid-dismutaza

2010-01-04T20:30:30Z

Sanja: New page: '''Superoksid dismutaza''' je encim, prisoten v praktično vseh aerobnih celicah in v zunajceličnih tekočinah. Njegova glavna naloga je, da katalizira razpad superoksidnega aniona na vod...

'''Superoksid dismutaza''' je encim, prisoten v praktično vseh aerobnih celicah in v zunajceličnih tekočinah. Njegova glavna naloga je, da katalizira razpad superoksidnega aniona na vodikov peroksid, ker celice imunskega sistema proizvajajo reaktivne kisikove molekule in proste radikale. (H2O2, OH., O2-.), ki lahko pobegnejo nadzoru, in zato ima kot tak, pomembno antioksidantsko vlogo v skoraj vseh celicah, ki so izpostavljene kisiku.

Njegova naloga je tudi, da spreminja proste radikale v neškodljive molekule. Zelo hitro jih nevtralizira, saj je zelo učinkovit. Raziskave so pokazale, da pomaga varovati veliko različnih celic, kar je pomembno za počasnejše staranje. Varuje pred poškodbami DNK, škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja ter poškodbami lipidov in beljakovin. V mladosti imamo encima dovolj v telesu, pri 40. letu starosti pa ga imamo le še polovico. To je predvsem posledica onesnaženega zraka, vode in celo onesnaženega elektromagnetnega polja. Če dodamo še nezdrav življenjski slog in stres, je na delu veliko prostih radikalov, zaradi katerih lahko zbolimo.

Superoksid dismutaza potrebuje za delovanje kot kofaktor kovinski ion, in sicer je odvisno od izocima kofaktor lahko mangan, železo, baker ali cink. Pri človeku se v citosolu nahaja predvsem dismutaza z bakrom ali s cinkom, medtem ko se dismutaza z manganom nahaja v mitohondrijih. V zunajceličnih tekočinah se pojavlja tretja vrsta superoksid dismutaze, ki baker in cink vsebuje v aktivnem mestu.

Nadaljnje so raziskave na transgenih miših pokazale, da je za preživetje najpomembnejša mitohondrijska oblika encima. Živali, ki jim je bil genetsko odstranjen ravno ta izocim, so poginile kmalu po rojstvu, medtem ko odsotnost citosolne oblike encima povzroči pri transgenih miših nižjo rodnost in odsotnost ekstracelularne oblike skoraj ne povzroča defektov. Pri rastlinah se SOD izocimi nahajajo v citosolu in mitohondrijih, v kloroplastih pa se pojavlja od železa odvisna oblika, ki je pri kvasovkah in vretenčarjih ni.

Dodatna razlaga gesla:

http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=51

Viri:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Antioksidant#Superoksid_dismutaza.2C_katalaza_in_peroksiredoksini

http://active-h.net/2007/03/01/kaj-je-superoksidna-dismutaza-sod/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlikava_polo%C5%A1%C4%8Denka

[[Category:LEX]]