<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Sarula</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Sarula"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Sarula"/>
	<updated>2026-06-15T10:17:47Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2922</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2922"/>
		<updated>2010-01-07T10:59:42Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE NA SPLETU:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletna stran študentov medicinske fakultete; Seminar iz mikrobiologije, v katerem je podrobni opis Vibrio cholerae in pandemije kolere:&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer kratkega opisa poteka toksina skozi membrano in slikovni prikaz aktivacije Gs- proteina, zaradi toksina; Naslov: KOMUNIKACIJA MEĐU STANICAMA I TKIVIMA: hormoni, transmiteri i čimbenici rasta&lt;br /&gt;
1999.06.11:&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletni učbenik o bakteriobiologiji; Vibrio cholerae and Asiatic Cholera:&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;http://textbookofbacteriology.net/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2921</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2921"/>
		<updated>2010-01-07T10:58:56Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE NA SPLET:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletna stran študentov medicinske fakultete; Seminar iz mikrobiologije, v katerem je podrobni opis Vibrio cholerae in pandemije kolere:&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer kratkega opisa poteka toksina skozi membrano in slikovni prikaz aktivacije Gs- proteina, zaradi toksina; Naslov: KOMUNIKACIJA MEĐU STANICAMA I TKIVIMA: hormoni, transmiteri i čimbenici rasta&lt;br /&gt;
1999.06.11:&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletni učbenik o bakteriobiologiji; Vibrio cholerae and Asiatic Cholera:&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;http://textbookofbacteriology.net/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2920</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2920"/>
		<updated>2010-01-07T10:58:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE NA SPLET:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletna stran študentov medicinske fakultete; Seminar iz mikrobiologije, v katerem je podrobni opis Vibrio cholerae in pandemije kolere:&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer kratkega opisa poteka toksina skozi membrano in slikovni prikaz aktivacije Gs- proteina, zaradi toksina; Naslov: KOMUNIKACIJA MEĐU STANICAMA I TKIVIMA: hormoni, transmiteri i čimbenici rasta&lt;br /&gt;
1999.06.11:&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletni učbenik o bakteriobiologiji; Vibrio cholerae and Asiatic Cholera:&lt;br /&gt;
http://textbookofbacteriology.net/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Category:KEM&amp;diff=2919</id>
		<title>Category:KEM</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Category:KEM&amp;diff=2919"/>
		<updated>2010-01-07T10:53:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: New page: KOLERATOKSIN&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;KOLERATOKSIN&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2918</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2918"/>
		<updated>2010-01-07T10:52:44Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE NA SPLET:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletna stran študentov medicinske fakultete; Seminar iz mikrobiologije, v katerem je podrobni opis Vibrio cholerae in pandemije kolere:&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer kratkega opisa poteka toksina skozi membrano in slikovni prikaz aktivacije Gs- proteina, zaradi toksina; Naslov: KOMUNIKACIJA MEĐU STANICAMA I TKIVIMA: hormoni, transmiteri i čimbenici rasta&lt;br /&gt;
1999.06.11&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletni učbenik o bakteriobiologiji; Vibrio cholerae and Asiatic Cholera:&lt;br /&gt;
http://textbookofbacteriology.net/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2917</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2917"/>
		<updated>2010-01-07T10:52:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE NA SPLET:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletna stran študentov medicinske fakultete; Seminar iz mikrobiologije, v katerem je podrobni opis Vibrio cholerae in pandemije kolere:&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer kratkega opisa poteka toksina skozi membrano in slikovni prikaz aktivacije Gs- proteina, zaradi toksina; Naslov: KOMUNIKACIJA MEĐU STANICAMA I TKIVIMA: hormoni, transmiteri i čimbenici rasta&lt;br /&gt;
1999.06.11&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletni učbenik o bakteriobiologiji; Vibrio cholerae and Asiatic Cholera:&lt;br /&gt;
http://textbookofbacteriology.net/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2916</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2916"/>
		<updated>2010-01-07T10:50:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE NA SPLET:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletna stran študentov medicinske fakultete; Seminar iz mikrobiologije, v katerem je podrobni opis Vibrio cholerae in pandemije kolere:&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer kratkega opisa poteka toksina skozi membrano in slikovni prikaz aktivacije Gs- proteina, zaradi toksina; Naslov: KOMUNIKACIJA MEĐU STANICAMA I TKIVIMA: hormoni, transmiteri i čimbenici rasta&lt;br /&gt;
1999.06.11&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletni učbenik o bakteriobiologiji; Vibrio cholerae and Asiatic Cholera:&lt;br /&gt;
http://textbookofbacteriology.net/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX|KEM]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2915</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2915"/>
		<updated>2010-01-07T10:48:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE NA SPLET:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletna stran študentov medicinske fakultete; Seminar iz mikrobiologije, v katerem je podrobni opis Vibrio cholerae in pandemije kolere:&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer kratkega opisa poteka toksina skozi membrano in slikovni prikaz aktivacije Gs- proteina, zaradi toksina;Naslov: KOMUNIKACIJA MEĐU STANICAMA I TKIVIMA: hormoni, transmiteri i čimbenici rasta&lt;br /&gt;
1999.06.11&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spletni učbenik o bakteriobiologiji:&lt;br /&gt;
http://textbookofbacteriology.net/index.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEXL|KEM]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2877</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2877"/>
		<updated>2010-01-07T10:05:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2876</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2876"/>
		<updated>2010-01-07T10:00:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2875</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2875"/>
		<updated>2010-01-07T10:00:45Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 Toksin kolere] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2874</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2874"/>
		<updated>2010-01-07T09:59:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2873</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2873"/>
		<updated>2010-01-07T09:58:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htmVibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2872</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2872"/>
		<updated>2010-01-07T09:58:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [Vibrio cholerae http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2639</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2639"/>
		<updated>2010-01-05T20:18:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [Vibrio choleraehttp://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
 v izdelavi..&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2638</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2638"/>
		<updated>2010-01-05T20:17:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [Vibrio choleraehttp://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2637</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2637"/>
		<updated>2010-01-05T20:17:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [Vibrio cholerae]http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2233</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2233"/>
		<updated>2010-01-04T21:25:52Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm  ]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2232</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2232"/>
		<updated>2010-01-04T21:25:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htmvibrio cholerae  ]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489toksin kolere ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2230</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2230"/>
		<updated>2010-01-04T21:22:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm ]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere [ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2224</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2224"/>
		<updated>2010-01-04T21:09:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm ]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere[ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489 ] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2223</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2223"/>
		<updated>2010-01-04T21:09:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm ]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere[ http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2221</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2221"/>
		<updated>2010-01-04T21:09:16Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm ]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere[http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2219</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2219"/>
		<updated>2010-01-04T21:08:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm ]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
[Toksin kolere http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2218</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2218"/>
		<updated>2010-01-04T21:08:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm ]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
[Toksin kolerehttp://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489] je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2213</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2213"/>
		<updated>2010-01-04T21:05:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija [ http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm Vibrio cholerae]. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2205</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2205"/>
		<updated>2010-01-04T20:52:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2199</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2199"/>
		<updated>2010-01-04T20:48:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2197</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2197"/>
		<updated>2010-01-04T20:48:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt. Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009.,Streptococcus. V: Medicinska mikrobiologija. Fojnica : Štamparija, 394-397&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Koren S. 2002. Bakterijski toksini. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, 75-80&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Andlovic A. 2002. Vibriji. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 213&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gubina M. 2002. Rod &#039;&#039;Bacillus&#039;&#039;. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo. Ljubljana : Medicinski razgledi, str. 230&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2179</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2179"/>
		<updated>2010-01-04T20:07:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009. Medicinska mikrobiologija, 394-397&lt;br /&gt;
Gubina M., Ihan A. 2002. Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo, 75-80, 213, 230&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2178</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2178"/>
		<updated>2010-01-04T20:07:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uzunović-Kamberović S. 2009. Medicinska mikrobiologija, 394-397&lt;br /&gt;
Gubina M., Ihan A. 2002. Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikrologijo, 75-80, 213, 230&lt;br /&gt;
Podlipnik Č., Bernardi A., 2007. Design of a Focused Virtual Library to Explore Cholera Toxin B-site, Acta Chim. Slov., 54, 425-436&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
POVEZAVE:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=489&lt;br /&gt;
http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld020.htm&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2151</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2151"/>
		<updated>2010-01-04T19:40:47Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2150</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=2150"/>
		<updated>2010-01-04T19:38:40Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Toksin kolere&#039;&#039;&#039; izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt.&lt;br /&gt;
 Toksin kolere je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
 Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo.&lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje c-AMP.&lt;br /&gt;
 Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=1959</id>
		<title>Koleratoksin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Koleratoksin&amp;diff=1959"/>
		<updated>2010-01-03T18:39:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Sarula: New page: Toksin kolere (...V IZDELAVI...)   Toksin kolere izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova pa...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Toksin kolere (...V IZDELAVI...)&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Toksin kolere izdeluje in izloča bakterija Vibrio cholerae. Vibriji kolere so neinvazivni, po okužbi kolonizirajo sluznico tankega črevesa. Njihova patogenost je odvisna od izdelovanja enterotoksina, ki deluje v epitelijskih celicah sluznice tankega črevesa (enterocitih). Zaradi spremenjene prepustnosti membrane enterocitov se povečata koncentracija ionov in količina vode v črevesni svetlini. Močna driska, povezana s čezmerno izgubo tekočine in elektrolitov, lahko v najhujših primerih povzroči hipovolemični šok in smrt.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Toksin kolere je po zgradbi podoben davičnemu toksinu. Pomembna razlika je v tem, da je sestavljen iz ene podenote A in petih enakih podenot B. Podenote B tvorijo prstan, v katerem je vpeta podenota A. Podenota A ima odseka A1 in A2, ki ju povezuje disulfidna vez.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Toksin kolere je zapisan v operonu ctxAB (cholera toxin), ki ima dva gena (ctxA in ctxB) in je del genoma bakteriofaga, ki se je vgradil v bakterijski kromosom. Gen ctxB se učinkoviteje prepisuje kot ctxA, zato nastaja več molekul podenote B.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sestavljanje toksina poteka v periplazemskem prostoru med citoplazemsko membrano in zunanjo membrano vibrija kolere. Podenote se v razmerju 1 A : 5 B združijo v kompleten toksin, ki se skozi zunanjo membrano izloči v okolje.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Izločeni toksin kolere se veže na gangliozidni receptor GM1, ki je v celični membrani enterocitov. Pri tem se pet podenot B pripne na pet molekul GM1. Prehod toksina v celico še ni raziskan. Domnevajo, da se podenote B ugreznejo v citoplazemsko membrano in oblikujejo transmembranski kanalček, skozi katerega vstopi v celico podenota  A. Ni pa mogoče izključiti niti možnosti vstopa z endocitozo. Podenoto A, ki je na prvi ali drugi način prišla v citoplazmo, glutation z redukcijo disulfidne vezi razgradi v odsek A1 in odsek A2.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Odsek A1 je aktiven encimski del toksina kolere. Deluje tako, da ADP-ribozilira beljakovino Gs, ki uravnava dejavnost adenilatciklaze in s tem sintezo cikličnega AMP (c-AMP) v celici.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Spodbujevalna beljakovina Gs je v fizioloških okoliščinah v dveh oblikah. V aktivni obliki je nanjo vezan GTP, v neaktivni pa GDP. Preklop aktivne v neaktivno obliko poteka tako, da beljakovina Gs, ki je GTP-aza, pretvori  (hidrolizira) GTP v GDP. Skupek Gs-GTP spodbuja adenilatciklazo v membrani enterocitov in poveča koncentracijo c-AMP. Skupek Gs-GDP ne vpliva na adenilatciklazo, zato se koncentracija c-AMP zmanjša.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
V prisotnosti toksina kolere ADP-ribozilirana beljakovina Gs ne more hidrolizirati GTP, posledica česar je trajna aktivacija adenilatciklaze in čezmerno izdelovanje       c-AMP.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Povečana raven c-AMP v enterocitih povzroči spremenjeno dejavnost ionskih črpalk v membrani enterocitov. Posledica tega je zaviranje vstopa ionov Na+ in Cl- v enterocite in spodbujanje izstopa ionov Cl- in HCO3- iz enterocitov. Protiabsorptivni in hipersekrecijski učinek v sluznici tankega črevesa je vzrok za veliko izgubo vode in elektrolitov.&lt;br /&gt;
Podobno kot toksin kolere delujejo enterotoksini, ki jih imajo nekatere druge črevesne bakterije npr. ešerihije.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Sarula</name></author>
	</entry>
</feed>