== Wiki Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ==

Dobrodošli na glavni strani wikija [http://www.fkkt.uni-lj.si/ FKKT UL]!

Namen tega [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wiki wikija] je, da učiteljem in študentom omogoči interaktivno sodelovanje pri vsebinah, ki sodijo v sklop kemije, biokemije, kemijskega inženirstva in tehnologije. Wiki lahko uporabljate za opise študijskih predmetov in vsebin, za leksikone posameznih področij, za opise tehnik in tehnologij, za laboratorijske priročnike in dnevnike in še marsikaj drugega.

Za vpisovanje novih podatkov in ustvarjanje novih strani se morate najprej [[Registracija|registrirati]]. Registracija je ročna, vpisane registracijske podatke pa [mailto:wiki.sysop@fkkt.uni-lj.si administrator] preverja.

Wiki FKKT UL poganja [http://en.wikipedia.org/wiki/MediaWiki Mediawiki], ki je verjetno najbolj znano programje v svetu wikijev in ki ga uporablja tudi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran Wikipedija]. O njegovi uporabi boste zlahka našli vse tiste informacije, ki so potrebne za osnovno delo z wikijem; nekaj jih je zbranih na strani [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Help:Contents Pomoč].

Želimo vam veliko veselja z uporabo novega wikija!

== Povezave do kazal po področjih: ==

* [[Kazalo KEM|Kemija]]
* [[Kazalo BMB|Biokemija in molekularna biologija]]
* [[Kazalo KIT|Kemijsko inženirstvo in tehnologija]]
* [[Kazalo TEV|Tehniška varnost]]

== Uporabno ==
* [[Leksikon KEM|Kemijski Leksikon]]
* [[Tabela odpornosti materialov]] (proti kemikalijam, avtoklaviranje, mikrovalovi)

Tabela odpornosti materialov

2010-01-29T03:04:44Z

Seba: New page: <table {{wikitable}}> <tr><th></th><th colspan="20">Material</th></tr> <tr><th>Odpornost proti</th><th>PS</th><th>SAN</th><th>PC</th><th>POM</th><th>PMP</th><th>PE-LD</th><th>PE-HD</th><th...

Template:UNK

2010-01-29T03:02:15Z

Seba:

style="background-color: #ccc; text-align:center;"

Template:PART

2010-01-29T03:01:44Z

Seba: New page: style="background-color: #ffa; text-align:center;"

style="background-color: #ffa; text-align:center;"

Template:NOT

2010-01-29T03:01:37Z

Seba: New page: style="background-color: #faa; text-align:center;"

style="background-color: #faa; text-align:center;"

Template:OK

2010-01-29T03:01:28Z

Seba: New page: style="background-color: #afa; text-align:center;"

style="background-color: #afa; text-align:center;"

Template:UNK

2010-01-29T03:01:16Z

Seba: New page: style="background-color: #aaa; text-align:center;"

style="background-color: #aaa; text-align:center;"

Template:Wikitable

2010-01-29T03:00:23Z

Seba:

border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="font-size: 10px; margin-top:1em; margin-bottom:1em; background:#f9f9f9; border:1px #aaa solid; border-collapse:collapse;"

Template:Wikitable

2010-01-29T02:59:49Z

Seba:

border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="font-size: 12px; margin-top:1em; margin-bottom:1em; background:#f9f9f9; border:1px #aaa solid; border-collapse:collapse;"<noinclude>[[Category:Table templates|prettytable100]]</noinclude>

Main Page

2010-01-29T02:58:07Z

Seba: /* Uporabno */ dodana tabela odpornosti materialov

Main Page

2010-01-29T02:57:32Z

Seba: spremenjen slog, dodano uporabno

Kazalo KEM

2010-01-29T01:56:12Z

Seba: /* Spletna orodja za kemike */ spremenjen slog

Na tej strani je glavno kazalo za teme s področja kemije.

==Predstavitev študija kemije na FKKT UL==
* [[Cilji študija kemije]]
* [[Vpisni pogoji za Kemijo]]
* [[Kemijski kurikulum]]
* [[Zgodovina študija kemije]]

==Splošna obvestila za študente==
* [http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?29 Oglasna deska FKKT]
* [http://www.fkkt.uni-lj.si/estudent_link.php e-študent]

==Študijski predmeti po bolonjskih stopnjah==
V študijskem letu 2009/10 se začenja študij po bolonjskih načelih za 1. letnike študija na FKKT in to na 1. in 3. stopnji, medtem ko se bo prenovljeni študij na 2. stopnji začel v študijskem letu 2112/13.
* [[Kem-1|1. stopnja]]
* [[Kem-2|2. stopnja]]
* [[Kem-3|3. stopnja]]
* [[Kem-stari|stari dodiplomski program]]

== Leksikon ==
Za področje biokemije in molekularne biologije pripravljajo opise gesel študenti 2. letnika biokemije v okviru seminarjev pri predmetu Biokemija. Gesla imajo razlago v obsegu 400 - 500 besed in povezave do drugih strani z razlagami in do slikovnega gradiva. Leksikon ima svoje [[Leksikon BMB|kazalo]], urejeno po poglavjih, vsi vnosi pa so označeni s kategorijo LEX, tako da je gesla možno pregledovati tudi po abecedi. Podobne opise, vendar v glavnem za posamezne bioaktivne molekule, so v študijskem letu 2009/10 pripravljali študenti pri predmetu Molekularne osnove ved o življenju. Slednje najdemo tudi pod [[Leksikon KEM|kategorijo LEX]].

== Spletna orodja za kemike ==
=== Knjižnice ===
* [http://dikul.uni-lj.si Digitalna knjižnica UL]: vstopna stran in [http://sfx.uni-lj.si/sfxlcl3/az/unilj katalog e-revij]
* [http://libra.ijs.si/ Knjižnica IJS]
* [http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=GETID&lani=si Faktorji vpliva] preko Cobissa (1994-2007) - ''druga povezava v spodnjem delu tabele''
* [http://www.sciencedirect.com/ ScienceDirect] - knjižnica strokovnih revij založbe Elsevier
* [http://isiknowledge.com/ Web of Science]
* [http://cobiss.izum.si COBISS] - Slovenska knjižnična mreža; servis [http://splet02.izum.si/cobiss/Bibliographies.jsp?init=t osebnih bibliografij] raziskovalcev in [http://sicris.izum.si SICRIS] - znanost v Sloveniji
* [http://www.scimagojr.com SCImago] Journal & Country Rank: indikatorji kakovosti po državah in revijah

=== Slovarji, enciklopedije ===
* [http://slovarji.ctk.uni-lj.si/ Slovarji v CTK] - samo za računalnike znotraj Univerze: angleščina, slovenski knjižni jezik, pravopis,...
* [http://education.yahoo.com/reference/thesaurus Yahoo Thesaurus]
* [http://www.oed.com Oxford English Dictionary] (samo z računalnikov Univerze)
* [http://silmaril.ie/cgi-bin/uncgi/acronyms English Acronyms and Abbreviations]
* Merriam-Webster's [http://www.m-w.com/netdict.htm WWWebster] Dictionary
* [http://www.search.eb.com/ Hypertext Webster]
* Angleški slovar, leksikon in tezaver: [http://encyclopedia.thefreedictionary.com TheFreeDictionary.com]
* [http://www.search.eb.com/ Encyclopaedia Britannica] (Academic Edition)

=== Terminologija in enciklopedije v slovenščini ===
* [http://bio.ijs.si/SBD/terminologija.html Slovenska biokemijska terminologija] (Slovensko biokemijsko društvo)

=== Strokovna orodja ===
* Iskalnik podatkov o encimih [http://www.chem.qmul.ac.uk/iubmb/enzyme/search.html E.C.]
* Iskalnik slik bioloških makromolekul [http://www.imb-jena.de/cgi-bin/pdbILq.pl IMB Jena]
* [http://opbs.okstate.edu/%7Emelcher/CentHelp.html Centrifuge Helper] - preračuni rcf/g za različne rotorje
* [http://www.bi.umist.ac.uk/users/mjfrbn/buffers/makebuf.asp Buffer Solutions] - preračuni količin za pufre z razl. pH in ionskimi močmi (za IE)
* Periodni sistem elementov: [http://www.webelements.com/ WebElements]

==Ostalo==
* Povezave do drugih zanimivih spletnih strani s področja kemije:
** [http://acta.chem-soc.si/ Acta Chimica Slovenica]
** [http://www.chem-soc.si/ Slovensko kemijsko društvo]

[[Category:KEM]]

Kazalo KEM

2010-01-29T01:55:16Z

Seba: /* Kemijski leksikon */ odstranjen link z naslova, spremenjena prihodnost v sedanjost, dodan link do kategorij na koncu.

Na tej strani je glavno kazalo za teme s področja kemije.

==Predstavitev študija kemije na FKKT UL==
* [[Cilji študija kemije]]
* [[Vpisni pogoji za Kemijo]]
* [[Kemijski kurikulum]]
* [[Zgodovina študija kemije]]

==Splošna obvestila za študente==
* [http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?29 Oglasna deska FKKT]
* [http://www.fkkt.uni-lj.si/estudent_link.php e-študent]

==Študijski predmeti po bolonjskih stopnjah==
V študijskem letu 2009/10 se začenja študij po bolonjskih načelih za 1. letnike študija na FKKT in to na 1. in 3. stopnji, medtem ko se bo prenovljeni študij na 2. stopnji začel v študijskem letu 2112/13.
* [[Kem-1|1. stopnja]]
* [[Kem-2|2. stopnja]]
* [[Kem-3|3. stopnja]]
* [[Kem-stari|stari dodiplomski program]]

== Leksikon ==
Za področje biokemije in molekularne biologije pripravljajo opise gesel študenti 2. letnika biokemije v okviru seminarjev pri predmetu Biokemija. Gesla imajo razlago v obsegu 400 - 500 besed in povezave do drugih strani z razlagami in do slikovnega gradiva. Leksikon ima svoje [[Leksikon BMB|kazalo]], urejeno po poglavjih, vsi vnosi pa so označeni s kategorijo LEX, tako da je gesla možno pregledovati tudi po abecedi. Podobne opise, vendar v glavnem za posamezne bioaktivne molekule, so v študijskem letu 2009/10 pripravljali študenti pri predmetu Molekularne osnove ved o življenju. Slednje najdemo tudi pod [[Leksikon KEM|kategorijo LEX]].

== Spletna orodja za kemike ==
* Knjižnice
** [http://dikul.uni-lj.si Digitalna knjižnica UL]: vstopna stran in [http://sfx.uni-lj.si/sfxlcl3/az/unilj katalog e-revij]
** [http://libra.ijs.si/ Knjižnica IJS]
** [http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=GETID&lani=si Faktorji vpliva] preko Cobissa (1994-2007) - ''druga povezava v spodnjem delu tabele''
** [http://www.sciencedirect.com/ ScienceDirect] - knjižnica strokovnih revij založbe Elsevier
** [http://isiknowledge.com/ Web of Science]
** [http://cobiss.izum.si COBISS] - Slovenska knjižnična mreža; servis [http://splet02.izum.si/cobiss/Bibliographies.jsp?init=t osebnih bibliografij] raziskovalcev in [http://sicris.izum.si SICRIS] - znanost v Sloveniji
** [http://www.scimagojr.com SCImago] Journal & Country Rank: indikatorji kakovosti po državah in revijah

* Slovarji, enciklopedije
** [http://slovarji.ctk.uni-lj.si/ Slovarji v CTK] - samo za računalnike znotraj Univerze: angleščina, slovenski knjižni jezik, pravopis,...
** [http://education.yahoo.com/reference/thesaurus Yahoo Thesaurus]
** [http://www.oed.com Oxford English Dictionary] (samo z računalnikov Univerze)
** [http://silmaril.ie/cgi-bin/uncgi/acronyms English Acronyms and Abbreviations]
** Merriam-Webster's [http://www.m-w.com/netdict.htm WWWebster] Dictionary
** [http://www.search.eb.com/ Hypertext Webster]
** Angleški slovar, leksikon in tezaver: [http://encyclopedia.thefreedictionary.com TheFreeDictionary.com]
** [http://www.search.eb.com/ Encyclopaedia Britannica] (Academic Edition)

* Terminologija in enciklopedije v slovenščini
** [http://bio.ijs.si/SBD/terminologija.html Slovenska biokemijska terminologija] (Slovensko biokemijsko društvo)

* Strokovna orodja
** Iskalnik podatkov o encimih [http://www.chem.qmul.ac.uk/iubmb/enzyme/search.html E.C.]
** Iskalnik slik bioloških makromolekul [http://www.imb-jena.de/cgi-bin/pdbILq.pl IMB Jena]
** [http://opbs.okstate.edu/%7Emelcher/CentHelp.html Centrifuge Helper] - preračuni rcf/g za različne rotorje
** [http://www.bi.umist.ac.uk/users/mjfrbn/buffers/makebuf.asp Buffer Solutions] - preračuni količin za pufre z razl. pH in ionskimi močmi (za IE)
** Periodni sistem elementov: [http://www.webelements.com/ WebElements]

==Ostalo==
* Povezave do drugih zanimivih spletnih strani s področja kemije:
** [http://acta.chem-soc.si/ Acta Chimica Slovenica]
** [http://www.chem-soc.si/ Slovensko kemijsko društvo]

[[Category:KEM]]

Leksikon KEM

2010-01-29T01:52:23Z

Seba: Redirecting to Category:LEX

#REDIRECT [[Category:LEX]]

Leksikon KEM

2010-01-29T01:51:34Z

Seba: Leksikon KEM moved to Citokrom c: članek je bil o citrokromu c, verjetno napaka.

#REDIRECT [[Citokrom c]]

Citokrom c

2010-01-29T01:51:34Z

Seba: Leksikon KEM moved to Citokrom c: članek je bil o citrokromu c, verjetno napaka.

Citokrom c je protein dihalne verige, ki sodeluje pri celičnem dihanju in ga najdemo v vseh aerobnih organizmih. Uvrščamo ga med monomerne proteine, kadar je le-ta zgrajen iz ene same polipeptidne verige.Poznano je zaporedje 60 različnih citokromov c, ki izvirajo iz različnih vrst.

Citokrom c (človeški-molekulska masa je 13 kDa-vsebuje 104 aminokislinskih ostankov-sestavljen pa je iz ene polipeptidne verige (posametno polipeptidno verigo pa imenujemo podenota, medtem ko celotnemu takemu proteinu protein z več podenotami).

Na osnovi topnosti in oblike delimo proteine v dve kategoriji: na fibrilarne in globularne proteine. Citokrom c uvrščamo med globularne proteine. Značilnost globularnih proteinov je, da so topni, imajo dinamično vlogo pri transportu, imunski zaščiti, katalizi in drugih procesih. Večina jih je raztopljenih v bioloških raztopinah, zato je pričakovati, da imajo veliko vsebnost aminokislinskih preostankov s polarnimi in nabitimi stranskimi verigami. Citokrom c ima pri tem vlogo, da transportira elektrone.

Poznano je zaporedje 60 različnih citokromov c, ki izvirajo iz različnih vrst. Od približno 100 (104) prisotnih aminokislinskih preostankov je 27 stalnih v vseh primerih, kar pomeni, da iste aminokisline zavzemajo iste položaje v sekvenci v vseh 60 primerih. Če primerjamo sekvenci citokroma c pri konju in kvasovki, ugotovimo, da je stalnih 55 ostankov, medtem ko so zaporedja citokroma c pri konju, prašiču, ovci in kravi povsem identična. Na osnovi takšnih sekvenčnih podatkov lahko izdelamo filogenetsko drevo, ki nam razkrije evolucijsko zvezo med organizmi.

[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Dihalna_veriga]]

Viri: Temelji biokemije, Rodney F. Boyer
Genetika in evolucija, Samo Kreft in Sonja Krapež
Internet, www.najdi.si in www.google.si

[[Category:LEX]]

Natrijev karbonat

2010-01-29T01:48:17Z

Seba: dodano iz privatnega wikija

'''Natrijev karbonat''' ima molsko maso 105,99 g/mol, je bele barve in je topen v vodi. Vodne raztopine so močno alkalne. Znan je tudi pod imenom soda ali pralna soda in E500. Je najbolj pomemben industrijski [[karbonat]]. Tvori mono in dekahidrate. Gostota je 2,54 g/mL, tališče ima pri 851°C in začne zgubljati CO2 dosti pred tališčem. Netopen je v alkoholih v kislinah se pa topi, tako da oddaja CO2. Dekahidrat zgublja vodo že pri 34°C, monohidrat pa pri 100°C. Večino natrijevega karbonata se kopa v rudnikih ter tudi se ga sintetizira po Solvayevem postopku.

== Sinteza ==
=== Industrijski postopek ===
==== Solvayev postopek ====
Postopek, ki ga uporabljajo danes je vplejlal belgijski kemik in industrijalec Ernest Solvay leta 1860. Postopek je racionalen in do največje možne mere izrabi stranske produkte reakcij. <ref name="lazarini"/>

# NaCl(aq) + NH3(aq) + CO2(g) + H2O → NaHCO3(s) + NH4Cl(aq)
#* V nasičeno raztopino [[natrijev klorid|NaCl]] in [[amoniak|NH3]] uvajamo plinast [[ogljikov dioksid|CO2]].
#* Nastane topen [[amonijev klorid|NH4Cl]] in slabše topen [[natrijev hidrogenkarbonat|NaHCO3]], katerega odfiltriramo.
# 2 NaHCO3(s) → Na2CO3(s) + H2O(g) + CO2(g)
#* S segrevanjem na 200°C preide natrijev hidrogenkarbonat v natrijev karbonat in ogljikov dioksid.
#* Polovica prvotne količine ogljikovega dioksida se vrača v postopek.
# 2 NH4Cl(aq) + Ca(OH)2 → 2 NH3 + CaCl2 + 2 H2O
#* Vodni raztopini amonijevega klorida dodamo [[kalcijev hidroksid]], pri čemer nastane amoniak.
#* Celotna količina amoniaka se vrača proces, [[kalcijev klorid]] je odpadni produkt.

==== Leblancov postopek ====
To je prvi industrijski postopek in ga je vpeljal Nicolas Leblanc leta 1791, neposredno po francoski revoluciji. Je precej manj gospodaren od Solvayevega. Danes uporabljajo le 2. fazo postopka v državah, kjer imajo naravne vire natrijevega sulfata, npr. Rusija.

# 2 NaCl + H2SO4 → Na2SO4 + 2 HCl
# Na2SO4(l) + 2 C → Na2S + 2 CO2
#* V talini se reducira.
# Na2S + CaCO3 → Na2CO3 + CaS
#* Končni produkt je dekahidrat, ki nastane pri kristalizaciji iz vodne raztopine.

== Viri ==
* {{analskripta}}
* {{lazarini}}

[[Category:LEX]]

Živosrebro(II)

2010-01-29T01:45:20Z

Seba: dodano iz privatnega wikija

'''Živosrebrov(II) ion''' je kation z empirično formulo Hg2+ in ima oksidacijsko število 2+. Molska masa iona je 200,59 g/mol. Ion je strupen in v vodnih raztopinah brezbarven. Elektronska konfiguracija iona je [Xe] 4f14 5d10.

== Strupenost ==
Živosrebro ima eno od največjih raznolikosti v reakcijah na telo v odvisnoti od oblike le tega. Najbolj strupene so organometalične oblike živegasrebra najmanj pa Hg22+ oblike, predvsem zaradi majhne topnosti. [0][1][2]

S Hg2+ ionom se lahko zastrupimo, če ga zaužijemo, vdihavamo ali injeciramo in v manjši meri tudi čez kožo. Znan je tudi primer intravaginalne zastrupitve. Prenaša se tudi preko placente in materinega mleka. Oralno zaužita elementarna oblika živega srebra (delno tudi inhalirana) ali pa Hg22+ se v določeni meri pretvorita v Hg2+ obliko. Je tudi možen kancerogen pri živalih.

Absorbcija iona v telesu je med 2% in 38%, odvisno od oblike in načina vnosa v telo. Najbolj se absorbira, če vdihavamo, najmanj pa čez kožo. Oralno je povprečje 15%. Preko placente je večja koncentracija iona, kakor v materini krvi. V materinem mleku je samo 5% krvne koncentracije.

Po efektih ločimo akutne in kronične zastrupitve. Živali moškega spola so rahlo bolj občutljive.

'''Akutna''' oralna zastrupitev povzročni močne trebušne krče, krvavo drisko, čire na gastrointestinalnem traktu in ustavitev uriniranja. Prisotna je tudi albuminurija (prisotnost albumina v urinu). Poleg tega povzroči tudi šok in zrušenje sistem obtočil. Če zastrupljeni preživi gastrointestinalne poškodbe, odpovejo ledvica v 24 do 48 h, zaradi odmiranja proksimalno tubularnega epitelija in vasokonstrikcije preglumeralnih žil. Prvo se zmanjša količina proizvedenega urina, katera nato popolnoma preneha in vodi v uremijo t.j. stanje, ki spremlja odpoved ledvic, kjer stvari katere se normalno izločijo z urinom (npr. urea) se kopičijo v krvi. Če se zastrupjenega, da obdržati na dializi je regeneracija tubularnih celic možna. Nevroloških efektov, razen v redkih primerih, ni, ker slabo prehaja krvno-možgansko pregrado.

Zastrupitev z injeciranjem povzroči predvsem ledvične simptome.

Dermalno povzroča dermatitis.

'''Kroničen''' vnos Hg2+ lahko povzroči avtoimunološki odziv telesa, kateri je močno gensko pogojen, in zastrupljeni razvije proteinurijo (povišan nivo proteinov v urinu), katera je reverzibilna. Povzroči tudi zmanjšano imunološko odpornost. V nekaterih primerih je prisoten tudi vpliv na dihalni sistem, npr. zgubljanje sape, pljučni edem ali krvavitev z nosa. Zaradi okvare ledvic nastane tudi hiperkalemija (povečana količina kalija), kar povzroči hitrejši srčni utrip in povišan krvni pritisk. Nevrološki efekti pri kroničnem vnosu obstajajo, ker se zmanjša integriteta krvno-možganske pregrade, in sicer se v sinapsah izloči več noradrenalina, zato lahko sledi anksioznost, povišan srčni utrip ipd. tudi nizka vročina ali pa vročina s premori. Začne se tudi izločat jod iz ščitnice in koncentracija hormonov ščitnice se zmanjša.

Kronično dermalno povzroča zardevanje dlani in stopal, katero spremlja pogosto srbenje, otekline in luščenje na tem predelu. Izpuščaji tipični za ošpice, konjuktivitis (vnetje očesne veznice) in povečano znojenje je tudi pogosto. Vse to ni alergičen odziv na Hg2+, kateri je tudi možen, ampak povzroča drugačne izpuščaje.

Kopiči se predvsem v ledvicah, nekaj tudi v jetrih (2. najvišje), črevesju in serumu, ampak bistveno manj v primerjavi z ledvicami. V zelo manjši meri pa v možganih, zaradi majhne lipofilnosti. V možganih rabi največ časa za eliminacijo.

Iz telesa se izloča predvsem preko urina in blata, nekaj pa tudi preko materinega mleka, sline, žolča in pota. Razpolovna doba eliminacije živega srebra je med 20 in 90 dni, v laseh je povprečje 58 dni.

Mehanizem delovanja je predvsem vezanje na tiolne (-SH) skupine (vezanje na -SH je 10 redov velikosti večja, kakor vezava na karbonil ali amino skupine) proteinov, kot so cistein, glutation in albumin, to pa vpliva nato na integriteto membrane celic. Poveča se tudi intracelularna koncentracija kalcija in proizvodnja vodikovega peroksida.

Povprečna oralna doza pri ljudeh je med 10 in 42 mg Hg/kg (miligramov Hg2+ ionov na kilogram telesne teže). Oralno navadno nastopi smrt zaradi šoka, zrušenja kardiovaskularnega sistema, akutne odpovedi ledvic in hudih gastrointestinalih poškodb. 9 pacientov, katerih je umrlo so zaužili dozo med 29 do 50 mg Hg/kg in so imeli od nekaj ran do hudih odmrtih čirov na črevesju in že zgoraj napisane ledvične simptome. Pri podganah je bil LD50 25,9 mg do 77,7 mg Hg/kg.

Pri majnših dozah se reabsorbcija snovi v ledvicah zmanjša, zato lahko v urinu zaznamo povečano koncentracijo glukoze, aminokislin, albumina, β2-mikroglobulina in ostalih proteinov. Bistveno se tudi zmanjša količina urina. Proizvodnja LDH (laktoza dehidrogenaza) v jetrih se močno zmanjša.

Zastrupitev s Hg2+ zdravimo s keliranjem (BAL, DMPS, Penicilinamin, N-acetilcistein) oz. z hemodializo v kombinaciji s keliranjem (DMSA).

Antioksidanti posebaj pa vitamin E, naj bi pomagal k manjšanju strupenosti.

== Dokaz iona ==
=== kot sulfid ===
Z vodikovim sulfidom se obarja tudi v kisli raztopini, pri tem nastane črn beta sulfid (β-HgS, kubična struktura). Topnostni produkt Ksp je 1·10-50.
Reakcije potekajo lahko preko vmesnih produktov, ki so različno obarvane, npr. s HgCl2 nasatane prvo beli do svetlo rumen adicijski produkt med sulfidom in kloridom, ki preide kasneje v črni HgS:
# 3 HgCl2 + 2 H2S ↔ 2 HgS·HgCl2 + 4H+ + 2Cl-
# 2 HgS·HgCl2 + H2S ↔ 3 HgS + 2 H+ + 2 Cl-

V dušikovi kislini ni topen je pa topen v zlatotopki (1:3 HNO3:HCl) in v alkalijskih ali zemljealkalijskih sulfidih npr. v natrijevem sulfidu.
* 3 HgS + 8 H+ + 6 Cl- + 2 NO3- ↔ 3 HgCl2 + 2 NO + 3 S0 + 4 H2O
*: topnost v zlatotopki
* HgS + S2- ↔ [HgS2]2-
*: topnost v Na2S, nastane natrijev tiomerkurat(II)

S segrevanjem v koncentrirani raztopini natrijevega polisulfida nastane rdeča modifikacija α-HgS (heksagonalna modifikacija).

Vroča koncentrirana žveplova(VI) kislina ga razkroji.[3]
----

3Hg + 2NO3- + 8H+ ↔ 3Hg2+ + 2NO + 4H2O
zaradi oksidativnih lastnosti reagenta dobimo v raztopini samo Hg2+ ione
topi se v oksidativnih kislinah vroca h2so4, drugace ne, v bazah tud ne
Hg + 2H2SO4 -> HgSO4 + SO2 + 2H2O

z naoh dobimo rumeni HgO topen v kislinah, HgO je bazicen

reagirajo z nh3 razlicno odviso od aniona. pri reakciji s hgcl2 see obarja beli amidoklorid
HgCl2 + 2NH3 ↔ NH2HgCl + NH4+ + Cl-

z nitratom ali jodidom nastaneta oksamido diživosrebrov(II) nitrat ali jodid (soli millonove baze):
2Hg2+ + NO3- + 4NH3 + H2O ↔ [NH2Hg2O]NO3 + 3NH4+

jodid te baze je osnova za dokaz amoniaka v majhnih konc.

Hg2+ daje s naco3 daje rdece rajvo oborino bazicnega karbonata

s fosfatom bel fosfat

K2CrO4 in K2Cr2O7 rumeni HgCrO4 manj topen
2Hg2+ + Cr2O7 2- + H2o harr 2HgCrO4 + 2H+

raztopina HgCl2 daje oborine le s kromatom. v raztopinah klorida ali bromida je obarjanje nepopolno ali celo izostane, ker je disociacija Hg(II) v prisotnosti halogenih ionov minimalna. konstnata hgcl2 dissociacije je 3,3*10^-7

SnCl2 za dokaz zivega srebra v (II) je reagent kositrov(ii) klorid ki reducira Hg2+ najdprej do hg2cl2 nato pa do elemetarnega Hg

2HGCl2 + Sn2+ + 4Cl- <-> Hg2Cl2 + [SnCl6]2-
Hg2Cl2 + Sn2+ + 4Cl- <-> 2Hg0 + [SnCl6]2-

oborina je sprva blea, v presezku reagenta pa postane zaradi izlocenega hg temno siva.

ditizon/difenilkarbazid in difenilkarbazon

hg2+ so strupene

kristalizira Hg3O2SO4
z alkalijskimi
M2Hg(SO4)2*6H2O

== Reference ==
* {{lazarini}}
* {{analskripta}}
* A textbook of Modern Toxicology, Ernest Hodgson PhD, third edition, 2004
* The Basic Science of Poisons, Curtis D. Klaassen, 6th edition, 2001
* [http://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp46-c2.pdf Toxicological Profile for Mercury, ATSDR CDC, 1999]
* Handbook of Inorganic Chemicals, Pradayot Patanik PhD, 2002
[[Category:LEX]]

Klorid

2010-01-29T01:35:26Z

Seba: New page: '''Klorid''' je sol klorovodikove kisline (HCl). Empirična formula iona je Cl- in ima naboj -1. Molska masa iona je 35,45 g/mol. Kloridi so praviloma ...

'''Klorid''' je sol [[klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] (HCl). Empirična formula iona je Cl- in ima naboj -1. Molska masa iona je 35,45 g/mol. Kloridi so praviloma dobro topni v vodi, izjeme so soli naslednjih kationov: Cu+, Ag+, Tl+, Hg22+, Pb2+.

== Dokaz iona ==
[[Srebrov nitrat]] (AgNO3) daje belo [[amorfen|amorfno]] [[oborina|oborino]], topno v 2N NH3, Na2S2O3, KCN, netopno v dil. HNO3:

# Cl- + Ag+ ↔ AgCl(s)
# AgCl(s) + 2NH3(aq) ↔ [Ag(NH3)2]+(aq) + Cl-
# [Ag(NH3)2]+ + Cl- + 2H+ ↔ AgCl(s) + 2NH4+
#* Iz raztopine se po dodani HNO3 zopet izloči bela oborina srebrovega klorida.

* AgCl + 2S2O32- ↔ [Ag(S2O3)2]3- + Cl-
* AgCl + 2CN- ↔ [Ag(CN)2]- + Cl-

Obarjanje je značilno iz kisle raztopine (HNO3), ker dajejo tudi anioni SO42-, SO32-, PO43-, [[karbonat|CO32-]], C2O42-, BO2- s srebrovim ionom bolj ali manj podobne oborine, ki pa so topne v razredčeni HNO3.

== Tabela topnosti ==
Topnost glede na temperaturo. Enota je g/100 g H2O pri pritisku 101,325 kPa (1 atm). '''x''' pomeni, da pri tisti temperaturi razpade.

{| {{wikitable}} class="sortable"
! Formula
! 0°C
! 10°C
! 20°C
! 30°C
! 40°C
! 50°C
! 60°C
! 70°C
! 80°C
! 90°C
! 100°C
|-

! AlCl3
| 43.9
| 44.9
| 45.8
| 46.6
| 47.3
|
| 48.1
|
| 48.6
|
| 49.0
|-

! NH4Cl
| 29.4
| 33.2
| 37.2
| 41.4
| 45.8
| 50.4
| 55.3
| 60.2
| 65.6
| 71.2
| 77.3
|-

! BaCl2
| 31.2
| 33.5
| 35.8
| 38.1
| 40.8
|
| 46.2
|
| 52.5
| 55.8
| 59.4
|-

! BeCl2
|
| 42
| 42
|
|
|
|
|
|
|
|
|-

! CdCl2
| 100
| 135
| 135
| 135
| 135
|
| 136
|
| 140
|
| 147
|-

! CsCl
| 146
| 175
| 187
| 197
| 208
|
| 230
|
| 250
| 260
| 271
|-

! CaCl2
| 59.5
| 64.7
| 74.5
| 100
| 128
|
| 137
|
| 147
| 154
| 159
|-

! CeCl3
|
|
| 100
|
|
|
|
|
|
|
|
|-

! CoCl2
| 43.5
| 47.7
| 52.9
| 59.7
| 69.5
|
| 93.8
|
| 97.6
| 101
| 106
|-

! CuCl
|
|
| 9.9{{e|-3}}
|
|
|
|
|
|
|
|
|-

! CuCl2
| 68.6
| 70.9
| 73
| 77.3
| 87.6
|
| 96.5
|
| 104
| 108
| 120
|-

! AuCl3
|
|
| 68
|
|
|
|
|
|
|
|
|-

! FeCl2
| 49.7
| 59
| 62.5
| 66.7
| 70
|
| 78.3
|
| 88.7
| 92.3
| 94.9
|-

! FeCl3·6H2O
| 74.4
|
| 91.8
| 107
|
|
|
|
|
|
|
|-

! PbCl2
| 670{{e|-3}}
| 820{{e|-3}}
| 1
| 1.2
| 1.42
|
| 1.94
|
| 2.54
| 2.88
| 3.2
|-

! LiCl
| 69.2
| 74.5
| 83.5
| 86.2
| 89.8
|
| 98.4
|
| 112
| 121
| 128
|-

! MgCl2
| 52.9
| 53.6
| 54.6
| 55.8
| 57.5
|
| 61
|
| 66.1
| 69.5
| 73.3
|-

! MnCl2
| 63.4
| 68.1
| 73.9
| 80.8
| 88.5
|
| 109
|
| 113
| 114
| 115
|-

! Hg2Cl2
|
|
| 32.46{{e|-6}}
|
|
|
|
|
|
|
|
|-

! HgCl2
| 3.63
| 4.82
| 6.57
| 8.34
| 10.2
|
| 16.3
|
| 30
|
| 61.3
|-

! NdCl3
|
| 96.7
| 98
| 99.6
| 102
|
| 105
|
|
|
|
|-

! NiCl2
| 53.4
| 56.3
| 66.8
| 70.6
| 73.2
|
| 81.2
|
| 86.6
|
| 87.6
|-

! KCl
| 28
| 31.2
| 34.2
| 37.2
| 40.1
|
| 45.8
|
| 51.3
| 53.9
| 56.3
|-

! PrCl3
|
|
| 104
|
|
|
|
|
|
|
|
|-

! RbCl
| 77
| 84
| 91
| 98
| 104
|
| 115
|
| 127
| 133
| 143
|-

! SmCl3
|
| 92.4
| 93.4
| 94.6
| 96.9
|
|
|
|
|
|
|-

! AgCl
|
|
| 192.3{{e|-6}}
|
|
| 52{{e|-6}}
|
|
|
|
|
|-

! NaCl
| 35.7
| 35.8
| 35.9
| 36.1
| 36.4
|
| 37.1
|
| 38
| 38.5
| 39.2
|-

! SrCl2
| 43.5
| 47.7
| 52.9
| 58.7
| 65.3
|
| 81.8
|
| 90.5
|
| 101
|-

! SnCl2
| 84
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-

! UO2Cl2
|
|
| 320
|
|
|
|
|
|
|
|
|-

! YCl3
| 77.3
| 78.1
| 78.8
| 79.6
| 80.8
|
|
|
|
|
|
|-

! ZnCl2
| 342
| 353
| 395
| 437
| 452
|
| 488
|
| 541
|
| 614
|-

|}

== Reference ==
* {{lazarini}}
* {{analskripta}}
[[Category:LEX]]

2009-12-29T23:18:26Z

Seba:

2009-12-29T21:38:40Z

Seba:

'''Taksol''' je inhibitor [[mitoza|mitoze]], znan tudi pod generičnim imenom paklitaksel. Uporablja se ga predvsem kot [[citostatik]], saj se veže na [[tubulin|β-tubulin]] v celičnih [[mikrotubul]]ih in jih naredi nefleksibilne, kar onemogoči normalno mitozo. Zmanjšuje tudi prosti tubulin v celici in sproži [[apoptoza|apoptozo]] rakastih celic pri [[levkemija|levkemiji]] [[limfocit]]ov B.

== Viri ==
* [http://www.ivz.si/knjiznica/arhiv/reg_zdravil/2203.HTM Paklitaksel, IVZ]
* [http://www.lek.si/medicinski-slovar/ Slovenski medicinski e-slovar; Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Lek d. d.]
== Zunanje povezave ==
* [http://en.wikipedia.org/wiki/Paclitaxel Paclitaxel, Wikipedia]
* [http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=34 Taxol, Molecule of the Month for August 2006, 3D Chem]
[[Category:LEX]]

Taksol

2009-12-29T21:37:36Z

Seba:

'''Taksol''' je inhibitor [[mitoza|mitoze]], znan tudi pod generičnim imenom paklitaksel. Uporablja se ga predvsem kot [[citostatik]], saj se veže na [[tubulin|β-tubulin]] v celičnih [[mikrotubul]]ih in jih naredi nefleksibilne, kar posledično onemogoči normalno mitozo. Zmanjšuje tudi prosti tubulin v celici in sproži [[apoptoza|apoptozo]] rakastih celic pri [[levkemija|levkemiji]] [[limfocit]]ov B.

== Viri ==
* [http://www.ivz.si/knjiznica/arhiv/reg_zdravil/2203.HTM Paklitaksel, IVZ]
* [http://www.lek.si/medicinski-slovar/ Slovenski medicinski e-slovar; Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Lek d. d.]
== Zunanje povezave ==
* [http://en.wikipedia.org/wiki/Paclitaxel Paclitaxel, Wikipedia]
* [http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=34 Taxol, Molecule of the Month for August 2006, 3D Chem]
[[Category:LEX]]