Wiki FKKT - User contributions [en]

Karoteni

2010-01-05T19:39:11Z

Sgradisar:

'''Karoten''' je oranžen fotosintetični pigment, ki igra pomembno vlogo pri fotosintezi. Najdemo ga v veliko vrstah sadja in zelenjave (oranžna barva, npr. korenje). Obstaja več različic (alfa, beta, gama, delta).

''Beta karoten'': Beta-karoten je provitamin [[vitamina A]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A], kar pomeni, da se v jetrih pretvarja v vitamin A glede na potrebe organizma in tako veča odpornost organizma v boju z boleznimi. Beta karoten je močan antioksidant, zato se tudi uporablja kot stabilizator v živilski industriji, kot barvilo pa smo ga že omenili. Za učinkovito konverzijo beta karotena v retinol moramo organizmu zagotoviti zadostno količino vitamina C, cinka, beljakovin in ščitničnih hormonov, za [[absorpcijo]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Absorpcija] in skladiščenje vitamina A in njegovih prekurzorjev v jetrih pa je nujna zadostna količina žolča in maščob. Jetra skladiščijo zadostne količine vitamina A za nekaj mesecev, do tkiv pa potuje tako, da se veže na RBP (retinol binding protein), beljakovino, ki veže retinol.

''Alfa karoten'': Ima podobne učinke kot beta izomer, le da je pri konverziji v retinol za približno polovico manj aktiven.

'''Blagodejni učinki''' : Beta karoten se v telesu pretvori v vitamin A, ki se nalaga v jetrih ter omogoča normalen vid ter razvoj, obnovo in delovanje povrhnjice kože in sluznice, ugodno deluje pri nekaterih kožnih boleznih, celjenju ran, prebavnih motnjah in pomanjkanju teka, preprečuje infekcije sluznic, ščiti pred nekaterimi oblikami raka, poveča količino pigmenta v koži, ki skrajšuje potreben čas, da lepo porjavimo, varuje kožo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, zagorelost pa se zaradi njega ohrani dalj časa. V mladosti vpliva tudi na rast in razvoj kosti in zob.

'''Nevarnosti''' : Prevelika količina karotena povzroča rumeno kožo, oranžne dlani in podplate. Ti znaki lahko pomenijo, da je vaša ščitnica premalo aktivna, zato v krvi zastaja preveč beta karotena. Če je vaša koža še suha in hladna, se počutite utrujene in šibke, opravite krvni test.

http://www.orgon.si/skodljive-snovi/barvila/karoten-carotene-e160a.html <br>
http://www.zdrava.si/karoten-cudezno-orozje-a-312.php

[[Category:LEX]]

Karoteni

2010-01-05T17:52:51Z

Sgradisar: New page: '''Karoten''' je oranžen fotosintetični pigment, ki igra pomembno vlogo pri fotosintezi. Najdemo ga v veliko vrstah sadja in zelenjave (oranžna barva, npr. korenje). Obstaja več razli...

'''Karoten''' je oranžen fotosintetični pigment, ki igra pomembno vlogo pri fotosintezi. Najdemo ga v veliko vrstah sadja in zelenjave (oranžna barva, npr. korenje). Obstaja več različic (alfa, beta, gama, delta).

''Beta karoten'': Beta-karoten je provitamin [[vitamina A]][http://sl.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A], kar pomeni, da se v jetrih pretvarja v vitamin A glede na potrebe organizma in tako veča odpornost organizma v boju z boleznimi. Beta karoten je močan antioksidant, zato se tudi uporablja kot stabilizator v živilski industriji, kot barvilo pa smo ga že omenili. Za učinkovito konverzijo beta karotena v retinol moramo organizmu zagotoviti zadostno količino vitamina C, cinka, beljakovin in ščitničnih hormonov, za absorpcijo in skladiščenje vitamina A in njegovih prekurzorjev v jetrih pa je nujna zadostna količina žolča in maščob. Jetra skladiščijo zadostne količine vitamina A za nekaj mesecev, do tkiv pa potuje tako, da se veže na RBP (retinol binding protein), beljakovino, ki veže retinol.

''Alfa karoten'': Ima podobne učinke kot beta izomer, le da je pri konverziji v retinol za približno polovico manj aktiven.

'''Blagodejni učinki''' : Beta karoten se v telesu pretvori v vitamin A, ki se nalaga v jetrih ter omogoča normalen vid ter razvoj, obnovo in delovanje povrhnjice kože in sluznice, ugodno deluje pri nekaterih kožnih boleznih, celjenju ran, prebavnih motnjah in pomanjkanju teka, preprečuje infekcije sluznic, ščiti pred nekaterimi oblikami raka, poveča količino pigmenta v koži, ki skrajšuje potreben čas, da lepo porjavimo, varuje kožo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, zagorelost pa se zaradi njega ohrani dalj časa. V mladosti vpliva tudi na rast in razvoj kosti in zob.

'''Nevarnosti''' : Prevelika količina karotena povzroča rumeno kožo, oranžne dlani in podplate. Ti znaki lahko pomenijo, da je vaša ščitnica premalo aktivna, zato v krvi zastaja preveč beta karotena. Če je vaša koža še suha in hladna, se počutite utrujene in šibke, opravite krvni test.

http://www.orgon.si/skodljive-snovi/barvila/karoten-carotene-e160a.html

[[Category:LEX]]

Antioksidant

2010-01-04T16:52:26Z

Sgradisar: New page: [http://sl.wikipedia.org/wiki/Antioksidant]

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Antioksidant]

Fotosintezi

2010-01-04T16:51:04Z

Sgradisar: New page: List, kjer se v rastlinah pretežno odvija fotosinteza.Fótosintéza je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere bakterije izrabljajo energijo svetlobe za pridelavo hr...

List, kjer se v rastlinah pretežno odvija fotosinteza.Fótosintéza je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere bakterije izrabljajo energijo svetlobe za pridelavo hrane. Skoraj vsa živa bitja na Zemlji so za svoje prehranjevanje odvisna od energije, ki jo rastline, alge ali bakterije proizvedejo s fotosintezo, zato je ta nujno potrebna za življenje na Zemlji. Pri fotosintezi se sprošča tudi kisik, in znaten del kisika v Zemljinem ozračju je nastal pri fotosintezi. Organizme, ki uporabljajo fotosintezo za pridelavo energije, imenujemo fototrofne.

'''Fotosinteza pri rastlinah'''

Poenostavljena shema fotosintetskih reakcijRastline so avtotrofi, kar pomeni, da so sposobne sintetizirati hrano neposredno iz anorganskih sestavin in niso odvisne od uživanja drugih organizmov. Značilno zanje je, da porabljajo ogljikov dioksid v plinastem stanju ter vodo za sintezo sladkorjev, pri čemer se sprošča plinasti kisik (O2). Potrebna energija za te procese izhaja iz fotosinteze. Tako je denimo splošna enačba za sintezo glukoze:

12H2O + 6CO2 + svetloba → C6H12O6 (glukoza) + 6O2 + 6H2O
Glukoza se uporablja bodisi neposredno kot gorivo, bodisi na razne načine za sintezo drugih organskih spojin, kot denimo celuloze, ki jo rastline uporabljajo kot gradivo. Izgorevanje glukoze poteka v procesu, imenovanem dihanje, ki ga najdemo tako pri rastlinah kot pri živalih. V splošnem je shematska enačba dihanja ravno obrnjena prej zapisani: glukoza in voda reagirata s kisikom, pri čemer se sprošča ogljikov dioksid, voda in kemijska energija. Tak opis je zelo shematski. V resnici oba procesa potekata v zapletenem sosledju korakov, in se v podrobnostih zelo razlikujeta.

Rastline zajemajo svetlobo s pigmentom, imenovanim klorofil. Zaradi klorofila so rastline zelene barve. Klorofil se nahaja v organelih (celičnih predelkih), imenovanih kloroplasti. Čeprav vsi deli rastline vsebujejo kloroplaste, pa poteka fotosinteza pretežno v listih. Celice v notranjosti tkiva lista, imenovanega mezofil, vsebujejo okoli pol milijona kloroplastov na vsak kvadratni milimeter lista. Površina lista je enakomerno prekrita z za vodo neprepustno povoščeno povrhnjico, ki list varuje pred preveliko absorpcijo svetlobe in izgubo vode. Prosojna, brezbarvna plast epidermija dopušča prehod svetlobe v mezofil, kjer poteka fotosinteza.

'''Fotosinteza pri algah in bakterijah'''
Globalna količinska razporeditev fotosinteze glede na kopensko rastlinje koncentracijo klorofila a pri fitoplanktonu v oceanih.Alge so različne, od mikroskopskih enoceličnih organizmov do velikih večceličnih, kot so haloge. Čeprav nimajo tako kompleksne zgradbe kot kopenske rastline, poteka fotosinteza na enak način. Svetlobo absorbira klorofil. Ob klorofilu vsebujejo alge v kloroplastih še razne pomožne pigmente, ki jih različno obarvajo. Vse alge ob fotosintezi sproščajo kisik. Številne med njimi so avtotrofne, ne pa vse – nekatere so heterotrofne in so odvisne od snovi, ki jih izdelujejo drugi organizmi.

Fotosintetske bakterije nimajo kloroplastov. Namesto tega se fotosinteza odvija neposredno v citosolu. Modrozelene cepljivke vsebujejo klorofil in sproščajo kisik na enak način kot kloroplasti, zato domnevajo, da so se kloroplasti razvili iz njih. Druge fotosintetske bakterije vsebujejo številne druge pigmente, imenovane bakterioklorofili, in ne sproščajo kisika.

'''Fotosinteza na molekularni ravni'''
Fotosinteza je najučinkovitejša pri svetlobi z določeno valovno dolžino. V rastlinah obstajata dva fotosistema, ki sta najbolj dejavna pri 700 in 680 nm. Ob teh so manjši vrhovi v akcijskem spektru fotosinteze še pri nekaterih drugih valovnih dolžinah.

Prvi korak v fotosintezi je, da svetloba ionizira molekulo klorofila, pri čemer se sprostita dva elektrona. Ta elektrona prenese elektronska transportna veriga, podobna tisti pri dihanju. Njuna energija se porabi za fotofosforilacijo, pri čemer nastaja adenozintrifosfat (ATP), glavna »valuta« v celicah.

V fotosistemu I se elektroni potem rekombinirajo z ionom klorofila. V fotosistemu II, pa elektrona poganjata reakcijo:

NADP+ + H+ + 2e− → NADPH
Molekula NADPH je poglavitni reducent v celicah in vir visokoenergijskih elektronov, ki se porabljajo v drugih kemijskih reakcijah. Pri tej reakciji ostane na klorofilu primanjkljaj elektronov, ki jih mora nadomestiti z drugim reducentom. V rastlinah in algah je to voda; pri reakciji nastaja kisik:

2 H2O → O2 + 4 H+ + 4 e−
Opomniti velja, da kisik nastaja le iz vode, ne pa iz ogljikovega dioksida, ki ga rastline porabljajo. Ta mehanizem je prvi predlagal C. B. van Neil, ki je v 30. letih 20. stoletja preučeval fotosintetske bakterije. Te z izjemo cianobakterij uporabljajo kot reducente sulfide ali vodik, zato se pri tem ne sprošča kisik.

Spet druge bakterije, denimo halofiti (vrsta arhej, vsebujejo tako imenovane škrlatne membrane, kjer ustvarjajo ATP v reakciji, ki ne vsebuje klorofila, ampak bakteriorodopsin. Škrlatne membrane so bile med prvimi modeli, na katerih so demonstrirali kemiosmotsko teorijo – ko so membrane osvetlili, je pH okoliške raztopine padel, saj so membrane navzven črpale hidronijeve ione.

ATP in NADPH, ki nastajata v fotosintezi, poganjata vrsto drugih biokemijskih procesov. V rastlinah je najpomembnejši Calvinov cikel, v katerem ogljikov dioksid pretvarjajo v ribulozo (to pa nadalje v druge sladkorje, kot je PGAL, ki se potem pretvori v glukozo, včasih pa tudi v beljakovine). To so od svetlobe neodvisne reakcije ali temotne reakcije, saj potekajo tudi brez svetlobe.

V posebnih primerih, ko je zaradi kakršnegakoli razloga v kloroplastih prebitek kisika glede na ogljikov dioksid, pa steče fotorespiracija. To je obratna reakcija, pri kateri se sladkor porablja, ne pa tvori.

Vitamina A

2010-01-04T16:47:27Z

Sgradisar: New page: Vitamin A je v maščobah topen vitamin. Vitamin A vsebujejo predvsem ribje olje, jetra, jajčni rumenjak, maslo in smetana. Zelene in rumene vrtnine vsebujejo karotene (karoten beta), ki ...

Vitamin A je v maščobah topen vitamin. Vitamin A vsebujejo predvsem ribje olje, jetra, jajčni rumenjak, maslo in smetana. Zelene in rumene vrtnine vsebujejo karotene (karoten beta), ki jih telo počasi pretvori v vitamin A. Večina vitamina A se nalaga v jetrih. Ena oblika vitamina A (retinol) je sestavni del živčnih receptorjev, ki so občutljivi za svetlobo. Najdemo ga v očesni mrežnici. Za zdravo kožo ter sluznico dihal, črevesja in sečil je potrebna retinojska kislina, ki je tudi oblika vitamina A. V zdravilih za zdravljenje težjih oblik aken so prav tako vitaminu A sorodne učinkovine, ki jih preizkušajo tudi za zdravljenje nekaterih vrst raka.

Karoten

2010-01-04T16:35:06Z

Sgradisar: New page: == '''KAROTENI''' == '''Opis''': Karoten je oranžen fotosintetični pigment, ki igra pomembno vlogo pri fotosintezi. Najdemo ga v veliko vrstah sadja in zelenjave (oranžna barva, n...

== '''KAROTENI''' ==

'''Opis''': Karoten je oranžen fotosintetični pigment, ki igra pomembno vlogo pri [[fotosintezi]]. Najdemo ga v veliko vrstah sadja in zelenjave (oranžna barva, npr. korenje). Obstaja več različic (alfa, beta, gama, delta), od katerih je najpomembnejši beta-karoten.

''Beta karoten'': Beta-karoten je provitamin [[vitamina A]], kar pomeni, da se v jetrih pretvarja v vitamin A glede na potrebe organizma in tako veča odpornost organizma v boju z boleznimi, predvsem so tu mišljene maligne spremembe. Je najučinkovitejši pri zagotavljanju zadostnih količin vitamina A (retinola) v organizmu. Telo ga namreč pretvarja po potrebi, uporaba samega vitamina A pa lahko privede do toksičnosti. Opozoriti je treba, da pri otrocih ta pretvorba ni tako obsežna kot pri odraslih, zato lahko pride do pomanjkanja vitamina A pri otrocih. Pri hipotiroidnih osebah (bolnikih z okvaro ščitnice) pa je proces konverzije močno oviran, praktično zaustavljen. Beta karoten je močan [[antioksidant]], zato se tudi uporablja kot stabilizator v živilski industriji, kot barvilo pa smo ga že omenili. Za učinkovito konverzijo beta karotena v retinol moramo organizmu zagotoviti zadostno količino vitamina C, cinka, beljakovin in ščitničnih hormonov, za absorpcijo in skladiščenje vitamina A in njegovih prekurzorjev v jetrih pa je nujna zadostna količina žolča in maščob. Jetra skladiščijo zadostne količine vitamina A za nekaj mesecev, do tkiv pa potuje tako, da se veže na RBP (retinol binding protein), beljakovino, ki veže retinol. Pomanjkanje vitamina A lahko povzroči upočasnitev in ustavitev rasti pri otrocih, formiranje kosti, težave s plodnostjo in nočno slepoto.

''Alfa karoten'': Ima podobne učinke kot beta [[izomer]], le da je pri konverziji v retinol za približno polovico manj aktiven.

'''Kje se nahaja''': Beta-karoten najdemo v naravi v vseh zelenih rastlinah, pri tem pa so najbogatejši z njim rabarbara, korenje, špinača in ohrovt, od sadja pa dinja in marelica. Najdemo ga tudi v mangu, zelju in brokoliju. Še več beta karotena vsebujejo mladi listi mnogih divjih rastlin, to so kopriva, detelja, lucerna, trpotec, kislica, plodovi jerebike in šipka ter alge. Zelenjavo uživajte skupaj z oljem, najbolj priporočljiva je uporaba oljčnega olja, kajti telo potrebuje maščobo za uspešno absorpcijo karotena. Pri tem se moramo zavedati, da so živila danes žal močno onesnažena z raznimi pesticidi in nitrati, zaradi česar je bolje jemati prečiščene koncentrirane pripravke kot dodatke k vsakodnevni prehrani. Priporočena uporaba koncentriranih pripravkov je nekaj mesecev pred in med sončenjem; vsem, ki želijo zaščititi organizem in vid pred škodljivimi vplivi okolja; osebam, ki pogosto gledajo televizijo in delajo z računalnikom; pri pomanjkanju vitamina A.

'''Proizvodnja''' : Umetno ga proizvajajo s pomočjo bakterij Blakeslea trispora ter fermentacijskega procesa, naravno pa iz vrste morskih alg. Pridobivajo ga iz rastlinskih virov - zanj je značilna prav posebna vrsta alge z visoko vsebnostjo karotenov, ki jih gojijo v toploh morjih. Ta karoten je predhodnik vitamina A, vsebuje pa ga spojina renital, ki je ključnega pomena pri procesu gledanja.

'''Blagodejni učinki''' : Beta karoten se v telesu počasi pretvori v vitamin A, ki se večinoma nalaga v jetrih ter omogoča normalen vid ter razvoj, obnovo in delovanje povrhnjice kože in sluznice, ugodno deluje pri nekaterih kožnih boleznih, celjenju ran, prebavnih motnjah in pomanjkanju teka, preprečuje infekcije sluznic, ščiti pred nekaterimi oblikami raka ( na pljučih, v grlu, požiralniku in sečniku), poveča količino pigmenta v koži, ki skrajšuje potreben čas, da lepo porjavimo, varuje kožo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, zagorelost pa se zaradi njega ohrani dalj časa. V mladosti vpliva tudi na rast in razvoj kosti in zob.

'''Nevarnosti''': Rumena koža, oranžne dlani in podplati: Preveč karotena povzroča rumeno kožo. Ti znaki lahko pomenijo, da je vaša ščitnica premalo aktivna, zato v krvi zastaja preveč beta karotena. Če je vaša koža še suha in hladna, se počutite utrujene in šibke, nikar ne odlašajte s krvnim testom. Če imate preleno ščitnico, boste morali biti zelo pazljivi pri prehrani. Raziskave so pokazale, da umetno proizveden betakaroten povečuje verjetnost tvorbe raka na pljučih in prostati ter povečuje verjetnost smrti pri kadilcih. V primeru uporabe naravnega karotena, tega niso zasledili.

[[Category:LEX]]