<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Silvija.Bajuk</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Silvija.Bajuk"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Silvija.Bajuk"/>
	<updated>2026-06-19T14:48:20Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celobioza&amp;diff=2728</id>
		<title>Celobioza</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celobioza&amp;diff=2728"/>
		<updated>2010-01-06T19:29:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Silvija.Bajuk: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose  Celobioza] je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati  ogljikov hidrat], ki spada v podskupino [http://en.wikipedia.org/wiki/Disaccharide  disaharidov]. Disaharidi so sestavljeni iz po dveh monosaharidnih enot, povezanih z glikozidno ali estersko vezjo, pri čemer izstopi ena molekula vode. Celobioza ima formulo [HOCH2CHO(CHOH)3]2O (molekulska masa je 342,3g/mol), nastane pa s povezavo dveh molekul [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glukoza  glukoze], povezanih z β(1-4) glikozidno vezjo.   &lt;br /&gt;
                                    &lt;br /&gt;
Celobioza ima enake lastnosti kot [http://en.wikipedia.org/wiki/Maltose  maltoza], razlikuje pa se po tem, da je ne more ustvariti človeški organizem, temveč samo rastlinojeda bitja ter po glikozidni vezi  na anomernem C-atomu. V naravi se ne  nahaja v prosti obliki. Celobioza spada med reducirajoče disaharide, saj ima eno anomerno skupino svobodno oziroma ima prosto glikozidno skupino na C1 atomu. To lahko kemijsko tudi dokažemo s Tollensovim in Fehlingovim reagentom. Glukoza namreč z reagentom reagira pozitivno, se spremeni v rdečo barvo, medtem ko saharoza, pri kateri estrsko skupino tvorita obe OH skupini na anomernima C-atomoma, z reagentom ne reagira. Prav tako je celobioza razgradni produkt [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza  celuloze], torej jo pridobivamo s kislo ali encimsko hidrolizo celuloze ali iz materialov, bogatih s celulozo (kot so bombaž, juta ali papir). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Celobioza ima osem alkoholnih skupin in tri eterske vezi, slednje pa so povzročile močne vodikove vezi, zato je celobioza topna v nepolarnih organskih topilih. Človeški organizem pa je ne sprejema, torej za človeka nima pomena. Tako kot vsi ostali reducirajoči disaharidi tudi celobioza s hidroksilno skupino načeloma reagira tako, kot monosaharidi: tvori estre (recimo z acetanhidridom acetatne estre) in etre (z dimetilsulfatom polimetilne). &lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.answers.com/topic/cellobiose-1&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=56&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Stanley H. Pine, (1984). Organska kemija. Zagreb: Školska knjiga.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	R. Boyer, (2005). Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povezave:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.zgapa.pl/zgapedia/data_pictures/_uploads_wiki/c/Cellobiose.JPG&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Silvija.Bajuk</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celobioza&amp;diff=2163</id>
		<title>Celobioza</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celobioza&amp;diff=2163"/>
		<updated>2010-01-04T19:48:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Silvija.Bajuk: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose  Celobioza] je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati  ogljikov hidrat], ki spada v podskupino [http://en.wikipedia.org/wiki/Disaccharide  disaharidov]. Disaharidi so sestavljeni iz po dveh monosaharidnih enot, povezanih z glikozidno ali estersko vezjo, pri čemer izstopi ena molekula vode. Celobioza ima formulo [HOCH2CHO(CHOH)3]2O (molekulska masa je 342,3g/mol), nastane pa s povezavo dveh molekul [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glukoza  glukoze], povezanih z β(1-4) glikozidno vezjo.   &lt;br /&gt;
                                    &lt;br /&gt;
Celobioza ima enake lastnosti kot [http://en.wikipedia.org/wiki/Maltose  maltoza], razlikuje pa se po tem, da je ne more ustvariti človeški organizem, temveč samo rastlinojeda bitja ter po glikozidni vezi  na anomernem C-atomu. V naravi se ne  nahaja v prosti obliki. Celobioza spada med reducirajoče disaharide, saj ima eno anomerno skupino svobodno oziroma ima prosto glikozidno skupino na C1 atomu. To lahko kemijsko tudi dokažemo s Tollensovim in Fehlingovim reagentom. Glukoza namreč z reagentom reagira pozitivno, se spremeni v rdečo barvo, medtem ko saharoza, pri kateri estrsko skupino tvorita obe OH skupini, z reagentom ne reagira. Prav tako je celobioza razgradni produkt [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza  celuloze], torej jo pridobivamo s kislo ali encimsko hidrolizo celuloze ali iz materialov, bogatih s celulozo (kot so bombaž, juta ali papir). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Celobioza ima osem alkoholnih skupin in tri eterske vezi, slednje pa so povzročile močne vodikove vezi, zato je celobioza topna v nepolarnih organskih topilih. Človeški organizem pa je ne sprejema, torej za človeka nima pomena. Tako kot vsi ostali reducirajoči disaharidi tudi celobioza s hidroksilno skupino načeloma reagira tako, kot monosaharidi: tvori estre (recimo z acetanhidridom acetatne estre) in etre (z dimetilsulfatom polimetilne). &lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.answers.com/topic/cellobiose-1&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=56&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Stanley H. Pine, (1984). Organska kemija. Zagreb: Školska knjiga.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	R. Boyer, (2005). Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povezave:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.zgapa.pl/zgapedia/data_pictures/_uploads_wiki/c/Cellobiose.JPG&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Silvija.Bajuk</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celobioza&amp;diff=2049</id>
		<title>Celobioza</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celobioza&amp;diff=2049"/>
		<updated>2010-01-04T15:53:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Silvija.Bajuk: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose  Celobioza] je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati  ogljikov hidrat], ki spada v podskupino [http://en.wikipedia.org/wiki/Disaccharide  disaharidov]. Disaharidi so sestavljeni iz po dveh monosaharidnih enot, povezanih z glikozidno ali estersko vezjo, pri čemer izstopi ena molekula vode. Celobioza ima formulo [HOCH2CHO(CHOH)3]2O (molekulska masa je 342,3g/mol), nastane pa s povezavo dveh molekul [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glukoza  glukoze], povezanih z β(1-4) glikozidno vezjo.   &lt;br /&gt;
                                    &lt;br /&gt;
Celobioza ima enake lastnosti kot [http://en.wikipedia.org/wiki/Maltose  maltoza], razlikuje pa se po tem, da je ne more ustvariti človeški organizem, temveč samo rastlinojeda bitja ter po glikozidni vezi  na anomernem C-atomu. V naravi se ne  nahaja v prosti obliki. Celobioza spada med reducirajoče disaharide, saj ima eno anomerno skupino svobodno oziroma ima prosto glikozidno skupino na C1 atomu. To lahko kemijsko tudi dokažemo s Tollensovim in Fehlingovim reagentom. Glukoza namreč z reagentom reagira pozitivno, se spremeni v rdečo barvo, medtem ko saharoza, pri kateri estrsko skupino tvorita obe OH skupini, z reagentom ne reagira. Prav tako je celobioza razgradni produkt [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza  celuloze], torej jo pridobivamo s kislo ali encimsko hidrolizo celuloze ali iz materialov, bogatih s celulozo (kot so bombaž, juta ali papir). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Celobioza ima osem alkoholnih skupin in tri eterske vezi, slednje pa so povzročile močne vodikove vezi, zato je celobioza topna v nepolarnih organskih topilih. Človeški organizem pa je ne sprejema, torej za človeka nima pomena. Tako kot vsi ostali reducirajoči disaharidi tudi celobioza s hidroksilno skupino načeloma reagira tako, kot monosaharidi: tvori estre (recimo z acetanhidridom acetatne estre) in etre (z dimetilsulfatom polimetilne). &lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
•	http://www.answers.com/topic/cellobiose-1&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=56&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Stanley H. Pine, (1984). Organska kemija. Zagreb: Školska knjiga.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	R. Boyer, (2005). Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povezave:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.zgapa.pl/zgapedia/data_pictures/_uploads_wiki/c/Cellobiose.JPG&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Silvija.Bajuk</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celobioza&amp;diff=2048</id>
		<title>Celobioza</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celobioza&amp;diff=2048"/>
		<updated>2010-01-04T15:49:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Silvija.Bajuk: New page: [http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose  Celobioza] je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati  ogljikov hidrat], ki spada v podskupino [http://en.wikipedia.org/wiki/Disaccharide ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose  Celobioza] je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati  ogljikov hidrat], ki spada v podskupino [http://en.wikipedia.org/wiki/Disaccharide  disaharidov]. Disaharidi so sestavljeni iz po dveh monosaharidnih enot, povezanih z glikozidno ali estersko vezjo, pri čemer izstopi ena molekula vode. Celobioza ima formulo [HOCH2CHO(CHOH)3]2O (molekulska masa je 342,3g/mol), nastane pa s povezavo dveh molekul [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glukoza  glukoze], povezanih z β(1-4) glikozidno vezjo.                                       &lt;br /&gt;
Celobioza ima enake lastnosti kot [http://en.wikipedia.org/wiki/Maltose  maltoza], razlikuje pa se po tem, da je ne more ustvariti človeški organizem, temveč samo rastlinojeda bitja ter po glikozidni vezi  na anomernem C-atomu. V naravi se ne  nahaja v prosti obliki. Celobioza spada med reducirajoče disaharide, saj ima eno anomerno skupino svobodno oziroma ima prosto glikozidno skupino na C1 atomu. To lahko kemijsko tudi dokažemo s Tollensovim in Fehlingovim reagentom. Glukoza namreč z reagentom reagira pozitivno, se spremeni v rdečo barvo, medtem ko saharoza, pri kateri estrsko skupino tvorita obe OH skupini, z reagentom ne reagira. Prav tako je celobioza razgradni produkt [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza  celuloze], torej jo pridobivamo s kislo ali encimsko hidrolizo celuloze ali iz materialov, bogatih s celulozo (kot so bombaž, juta ali papir). Celobioza ima osem alkoholnih skupin in tri eterske vezi, slednje pa so povzročile močne vodikove vezi, zato je celobioza topna v nepolarnih organskih topilih. Človeški organizem pa je ne sprejema, torej za človeka nima pomena. Tako kot vsi ostali reducirajoči disaharidi tudi celobioza s hidroksilno skupino načeloma reagira tako, kot monosaharidi: tvori estre (recimo z acetanhidridom acetatne estre) in etre (z dimetilsulfatom polimetilne). &lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
•	http://www.answers.com/topic/cellobiose-1&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=56&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	Stanley H. Pine, (1984). Organska kemija. Zagreb: Školska knjiga.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	R. Boyer, (2005). Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povezave:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://en.wikipedia.org/wiki/Cellobiose&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	http://www.zgapa.pl/zgapedia/data_pictures/_uploads_wiki/c/Cellobiose.JPG&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Silvija.Bajuk</name></author>
	</entry>
</feed>