<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Smrkec21</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Smrkec21"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Smrkec21"/>
	<updated>2026-04-07T18:32:47Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ubikvitin&amp;diff=2085</id>
		<title>Ubikvitin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ubikvitin&amp;diff=2085"/>
		<updated>2010-01-04T17:56:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Smrkec21: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Ubikvitin&#039;&#039;&#039; je majhen  regulativni protein, ki ima sposobnost kovalentne vezave (preko lizinskih ostankov na druge proteine) in je prisoten pri vseh evkariontih. Je zelo ohranjen protein, zato si je podoben v vseh evkariontskih organizmih. Tvori peptidno vez z e-amino skupino lizina pri proteinu, ki naj bi se razgradil ( odvisno od ATP).  Pomemben je predvsem kot označevalec citosolnih in jedrnih proteinov za razgradnjo v proteasomu, ki nadzorujejo pomembne celične procese, kot sta izražanje genov in celična delitev. &lt;br /&gt;
Ubikvitin so prvič identificirali leta 1975, kot povsod prisotni protein z maso 8,5kDA. Osnovne vloge tega majhnega proteina so odkrili trije znanstveniki;  Aaron Ciechanover, Avram Hershko in Irwin Rose, ki so za svoja odkritja, leta 2004, dobili Nobelovo nagrado za Kemijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Ubikvitinacija&#039;&#039;&#039; (reverzibilna modifikacija ) je pomembna sekundarna modifikacija proteinov, ki regulira številne procese. Kontrolira stabilnost, funkcijo in položaj velikega števila proteinov. Proces ubikvitinacije prične encim E1.&lt;br /&gt;
Ubikvitinacijska sestava deluje pri različnih številnih celičnih procesih: degradacija proteinov, nastanek ribosoma, virusne okužbe,  prenos proteinov, regulacija celičnega cikla …&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;SLOVAR:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;UBIKVITIN:&#039;&#039;&#039;  Majhen protein. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;DELOVANJE:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039; Deluje kot signalna molekula, nekakšen sprejemnik informacij.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;SPOSOBNOST Ub:&#039;&#039;&#039; Sposobnost kovalentne vezave (vez dveh atomov, ki ima skupne elektrone).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;SESTAVA Ub:&#039;&#039;&#039;  Iz 76 aminokislin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;VLOGA Ub:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;  Označevalec proteinov, ki nadzoruje pomembne celične procese.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;AKTIVACIJA Ub:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;  Aktivira E1 ubikvitin-aktivirajoči encim u procesu, ki zahteva ATP kot izvor energije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;MOLEKULSKA MASA:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;  8564.47 Da&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;IZOELEKTRIČNO POLJE&#039;&#039;&#039; : 6.79&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;IDENTIFICIRAN&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;: leta 1975&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;SLIKOVNA POVEZAVA:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitinacija&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://hr.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitinacija&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://hr.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www2.mf.uni-lj.si/~bikevams/metabolizemak.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.img.cas.cz/bl/60_4_275-292.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Smrkec21</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ubikvitin&amp;diff=2083</id>
		<title>Ubikvitin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ubikvitin&amp;diff=2083"/>
		<updated>2010-01-04T17:50:18Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Smrkec21: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Ubikvitin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je majhen  regulativni protein, ki ima sposobnost kovalentne vezave (preko lizinskih ostankov na druge proteine) in je prisoten pri vseh evkariontih. Je zelo ohranjen prote...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Ubikvitin&#039;&#039;&#039; je majhen  regulativni protein, ki ima sposobnost kovalentne vezave (preko lizinskih ostankov na druge proteine) in je prisoten pri vseh evkariontih. Je zelo ohranjen protein, zato si je podoben v vseh evkariontskih organizmih. Tvori peptidno vez z e-amino skupino lizina pri proteinu, ki naj bi se razgradil ( odvisno od ATP).  Pomemben je predvsem kot označevalec citosolnih in jedrnih proteinov za razgradnjo v proteasomu, ki nadzorujejo pomembne celične procese, kot sta izražanje genov in celična delitev. &lt;br /&gt;
Ubikvitin so prvič identificirali leta 1975, kot povsod prisotni protein z maso 8,5kDA. Osnovne vloge tega majhnega proteina so odkrili trije znanstveniki;  Aaron Ciechanover, Avram Hershko in Irwin Rose, ki so za svoja odkritja, leta 2004, dobili Nobelovo nagrado za Kemijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Ubikvitinacija&#039;&#039;&#039; (reverzibilna modifikacija ) je pomembna sekundarna modifikacija proteinov, ki regulira številne procese. Kontrolira stabilnost, funkcijo in položaj velikega števila proteinov. Proces ubikvitinacije prične encim E1.&lt;br /&gt;
Ubikvitinacijska sestava deluje pri različnih številnih celičnih procesih: degradacija proteinov, nastanek ribosoma, virusne okužbe,  prenos proteinov, regulacija celičnega cikla …&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;SLOVAR:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;UBIKVITIN:&#039;&#039;&#039;  Majhen protein. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;DELOVANJE:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039; Deluje kot signalna molekula, nekakšen sprejemnik informacij.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;SPOSOBNOST Ub:&#039;&#039;&#039; Sposobnost kovalentne vezave (vez dveh atomov, ki ima skupne elektrone).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;SESTAVA Ub:&#039;&#039;&#039;  Iz 76 aminokislin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;VLOGA Ub:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;  Označevalec proteinov, ki nadzorujejo pomembne celične procese.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;AKTIVACIJA Ub:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;  Aktivira E1 ubikvitin-aktivirajoči encim u procesu, ki zahteva ATP kot izvor energije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;MOLEKULSKA MASA:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;  8564.47 Da&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;IZOELEKTRIČNO POLJE&#039;&#039;&#039; : 6.79&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;IDENTIFICIRAN&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;: leta 1975&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;SLIKOVNA POVEZAVA:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitinacija&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://hr.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
VIRI:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitinacija&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://hr.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www2.mf.uni-lj.si/~bikevams/metabolizemak.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.img.cas.cz/bl/60_4_275-292.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Smrkec21</name></author>
	</entry>
</feed>