Wiki FKKT - User contributions [en]

Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA

2009-12-02T17:13:44Z

Spelalic:

Vedno, kadar se dvojna vijačnica [http://sl.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. Zato se nanju vežejo [http://en.wikipedia.org/wiki/Single-strand_binding_protein SSB proteini], ki jo stabilizirajo zaščitijo in preprečijo hibridizacijo verig. 
 Dolgo časa je veljalo prepričanje, da SSB proteini z ssDNA tvorijo tog kompleks. To teorijo so Taekjip Ha in njegovi sodelavci ovrgli in 21.10.2009 v reviji [http://www.nature.com/nature/index.html Nature] objavili rezultate raziskave, v kateri s poučevali drsenje SSB proteinov bakterije [http://sl.wikipedia.org/wiki/Escherichia_coli ''Escherichia coli''] po ssDNA. 
V seriji eksperimentov so znanstveniki pokazali, da SSB drsijo naključno naprej in nazaj po ssDNA, to gibanje pa je neodvisno od zaporedja [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]v DNA. Posamezen SSB protein prepotuje vsaj tako dolgo ali večjo razdaljo, kakor je dolgo njegovo vezavno mesto za DNA (65 nukleotidov). Ugotovili so tudi, da [http://en.wikipedia.org/wiki/RecA RecA filamenti], ki so bistveni pri popravljanju in vzdrževanju DNA, med podaljševanjem potiskajo SSB proteine po ssDNA. Med difuzijo SSB proteini porušijo strukturo [http://en.wikipedia.org/wiki/Stem-loop lasničnim zankam] na ssDNA, ki ležijo pred rastočim RecA filamentom, in na ta način odstranjujejo potencialne moteče sekundarne strukture DNA ter tako pomagajo pri podaljševanju RecA filamentov.
 To je prva predstavitev drsenja kateregakoli proteina po ssDNA, odkritja te raziskave pa bodo uporabna pri vrsti celičnih procesov.

Mutacije

2009-11-22T19:10:40Z

Spelalic: /* Genomske oz. številčne kromosomske mutacije */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/insertion.jpg slika 1]) in delecija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/deletion.jpg slika 2]) enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:'''([http://image.tutorvista.com/content/chromosomes/deletion-and-inversion-mutations.jpeg slika 3]) 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom] ([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 4] in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 5]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T19:10:10Z

Spelalic: /* Genske mutacije */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/insertion.jpg slika 1]) in delecija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/deletion.jpg slika 2]) enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:'''([http://image.tutorvista.com/content/chromosomes/deletion-and-inversion-mutations.jpeg slika 3]) 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 4] in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 5]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T19:09:33Z

Spelalic: /* Genomske oz. številčne kromosomske mutacije */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/insertion.jpg slika 1]) in delecija [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/deletion.jpg slika 2]) enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:'''([http://image.tutorvista.com/content/chromosomes/deletion-and-inversion-mutations.jpeg slika 3]) 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 4] in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 5]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T19:08:41Z

Spelalic: /* Strukturne kromosomske mutacije (aberacije) */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/insertion.jpg slika 1]) in delecija [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/deletion.jpg slika 2]) enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:'''([http://image.tutorvista.com/content/chromosomes/deletion-and-inversion-mutations.jpeg slika 3]) 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 1]in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 2]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T19:07:45Z

Spelalic: /* Strukturne kromosomske mutacije (aberacije) */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/insertion.jpg slika 1]) in delecija [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/deletion.jpg slika 2]) enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij([http://image.tutorvista.com/content/chromosomes/deletion-and-inversion-mutations.jpeg slika 3]):''' 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 1]in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 2]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T19:07:04Z

Spelalic: /* Tipi mutacij */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/insertion.jpg slika 1]) in delecija [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/deletion.jpg slika 2]) enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 1]in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 2]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T19:06:22Z

Spelalic: /* Genske mutacije */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske ([http://image.tutorvista.com/content/chromosomes/deletion-and-inversion-mutations.jpeg slika 1]) 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija ([http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/insertion.jpg slika 1]) in delecija [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/deletion.jpg slika 2]) enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 1]in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 2]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T19:00:45Z

Spelalic: /* Tipi mutacij */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske ([http://image.tutorvista.com/content/chromosomes/deletion-and-inversion-mutations.jpeg slika 1]) 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija in delecija enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 1]in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 2]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T18:57:30Z

Spelalic: /* Genomske oz. številčne kromosomske mutacije */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija in delecija enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 1]in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 2]). Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

Mutacije

2009-11-22T18:57:17Z

Spelalic: /* Genomske oz. številčne kromosomske mutacije */

[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation Mutacije] so neusmerjene spremembe [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA], zaradi katerih se spremenita struktura ali število molekul DNA v celici.DNA popravljarni mehanizmi so sposobni popraviti večino napak (na nivoju DNA) še preden bi se mutacije izrazile. Organizem, gen, zaporedje z mutacijo je mutant. Posledica mutacij je sprememba [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genotip genotipa]. Če pride do mutacije v somatskih celicah, se lahko odraža na fenotipu posameznika, nevarnejše so mutacije v spolnih celicah, ker se dedujejo. Manjše mutacije so bolj pogoste od večjih. Naknadna mutacija lahko popravi prvotno mutacijo.
 
=Spontane in inducirane mutacije=
Sponatne mutacije so tiste, ki nastopajo naključno, brez posebnega zunanjega vzroka. 
Inducirane mutacije sprožajo mutageni dejavniki, ki so lahko fizikalni, kemijski ali biološki([http://en.wikipedia.org/wiki/Virus virusi]). Fizikalni mutageni so ionizirajoča in neionizirajoča sevanja. Ionizirajoča so radioaktivna sevanja, npr.: gama, rentgenski in kozmični žarki. Povzročijo, da iz molekul nastanejo reaktivni ioni, ki lahko inducirajo mutacije. Ker so visokoenergetska prodrejo globoko v telo. Neionizirajoče sevanje je UV sevanje, ki je nizkoenergetsko. DNA molekula absorbira [http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet UV svetlobo], kar povzroči kemične spremembe baz. Posledično se lahko razvije rak. Kemijski mutageni so strupene oz. kancerogene snovi (analogi organskih baz; težke kovine; spojine,ki spremenijo kemično sestavo baz).
 
=Tipi mutacij=
*Genske 
*Strukturne kromosomske 
*Številčne kromosomske 

==Genske mutacije==
Genske ali točkaste mutacije so spremembe zaporedja nukleotidov nekega gena. Posledica takih mutacij je spremenjena [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein beljakovina], ki jo kodira mutirani gen. 
'''Tipi genskih mutacij:''' 
*Substitucijska mutacija: Pride do zamenjave nukleotidnega para. Možne posledice so: spremenjen triplet, ki kodira drugo amino kislino; tiha mutacija(degeneriran triplet,ki določa isto amino kislino); nastanek stop [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodon kodonov]. Primer substitucijske mutacije je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Srpastoceli%C4%8Dna_anemija anemija srpastih celic]. 
*Insercija in delecija enega ali več [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]: Sprememba bralnega okvirja, kar povzroči da so od mesta mutacije vse amino kisline v proteinu spremenjene. Če pa izpade ali se vrine celoten triplet do premika bralnega okvirja ne pride.

==Strukturne kromosomske mutacije (aberacije)==
To so mutacije pri katerih pride do spremembe strukture celega [http://en.wikipedia.org/wiki/Chromosome kromosoma]. Nastajajo pri mejozi v procesu crossing overa. Lahko povzročijo hude telesne in duševne motnje ali pa so celo smrtne. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Delecije: manjka segment določenega kromosoma (sindrom mačjega krika) 
*Duplikacija: podvojitev dela kromosoma 
*Inverzija: zamenjava smeri dela kromosoma 
*Translokacija: premestitev dela kromosoma na drug kromosom 

==Genomske oz. številčne kromosomske mutacije==
To so spremembe v številu kromosomov. Pogoste so pri mejozi vendar se lahko pojavijo tudi pri mitozi. 
'''Tipi mutacij:''' 
*Evploidija:Pride do spremembe števila kromosomskih garnitur. Pri poliploidijah se njihovo število poveča, pri monoploidijah pa se zmanjša. 
*Anevploidije: Povečano ali zmanjšano število posameznih kromosomov v celicah. Razlikujemo trisomije in monosomije. Za trisomije je značilno, da ima organizem v celicah en kromosom več, do tega pride zaradi nerazdvajanja enega od bivalentov. Pri človeku je najpogostejša trisomija 21. kromosoma ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]([http://4.bp.blogspot.com/_ROxmhDMSsJI/SYKhd74A4UI/AAAAAAAAALc/UEAURXQCX9k/s400/down+syndrome+effects.jpg slika 1]in [http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/illustrations/trisomy.jpg slika 2]. Pri monosomiji ima celica en kromosom določenega para homolognih kromosomov premalo. Zelo pogoste so letalne mutacije. 
 

=Mutacije in evolucija=
Ali je mutacija koristna ali ne je odvisno od okolja v katerem se organizem nahaja. Povečujejo gensko variabilnost in se dejavniki [http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution evolucije], ker se dedna snov skozi čas spreminja. Večino mutacij je škodljivih, veliko celo smrtnih(letalne mutacije). Koristnih mutacij pa je malo (1%). Organizmu dajejo prednost v boju za obstanek, zato se število takih osebkov povečuje.
 
=Viri in literatura=
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija 
*http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation 
*Brajkovič, B. Genetika.Ljubljana: DZS, 2006

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-11-17T21:18:12Z

Spelalic: /* Genetika */

=Seznam novic po področjih=
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]).

===Encimatika===
 

===Biokemija bolezni===
 

===Nevrobiokemija===
 

===Genomika===
 

===Nanobiotehnologija===
 

===Celična biokemija===
 

===Hormonska regulacija===
 

===Metabolizem===
 

===Signalne poti v celicah===
 

===Imunologija===
 
===Genetika===
[[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-11-17T21:17:50Z

Spelalic: /* Genetika */

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-11-17T21:16:27Z

Spelalic: /* Seznam novic po področjih */

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-11-16T19:09:06Z

Spelalic: /* Metabolizem */

Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA

2009-11-16T19:03:14Z

Spelalic: New page: Vedno, kadar se dvojna vijačnica [http://sl.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih str...

Vedno, kadar se dvojna vijačnica [http://sl.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. Zato se nanju vežejo [http://en.wikipedia.org/wiki/Single-strand_binding_protein SSB proteini], ki jo stabilizirajo zaščitijo in preprečijo hibridizacijo verig. 
 Dolgo časa je veljalo prepričanje, da SSB proteini z ssDNA tvorijo tog kompleks. To teorijo so Taekjip Ha in njegovi sodelavci ovrgli in 21.10.2009 v reviji [http://www.nature.com/nature/index.html Nature] objavili rezultate raziskave, v kateri s poučevali drsenje SSB proteinov bakterije [http://sl.wikipedia.org/wiki/Escherichia_coli ''Escherichia coli''] po ssDNA. 
V seriji eksperimentov so znanstveniki pokazali, da SSB drsijo naključno naprej in nazaj po ssDNA, to gibanje pa je neodvisno od zaporedja [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]v DNA. Posamezen SSB protein prepotuje vsaj tako dolgo ali večjo razdaljo, kakor je dolgo njegovo vezavno mesto za DNA (dolgo 65 nukleotidov). Ugotovili so tudi, da [http://en.wikipedia.org/wiki/RecA RecA filamenti], ki so bistveni pri popravljanju in vzdrževanju DNA, med podaljševanjem potiskajo SSB proteine po ssDNA. Med difuzijo SSB proteini porušijo strukturo [http://en.wikipedia.org/wiki/Stem-loop lasničnim zankam] na ssDNA, ki ležijo pred rastočim RecA filamentom, in na ta način odstranjujejo potencialne moteče sekundarne strukture DNA ter tako pomagajo pri podaljševanju RecA filamentov.
 To je prva predstavitev drsenja kateregakoli proteina po ssDNA, odkritja te raziskave pa bodo uporabna pri vrsti celičnih procesov.

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-16T18:58:55Z

Spelalic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan 
''Recenzenta: ''
2
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus - [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič 
''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-11-15T14:57:13Z

Spelalic: /* Metabolizem */

=Seznam novic po področjih=
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]).

===Encimatika===
 

===Biokemija bolezni===
 

===Nevrobiokemija===
 

===Genomika===
 

===Nanobiotehnologija===
 

===Celična biokemija===
 

===Hormonska regulacija===
 

===Metabolizem===
[[Difuzija SSB proteina ob enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009
 

===Signalne poti v celicah===
 

===Imunologija===

Difuzija SSB proteina ob enoverižni molekuli DNA

2009-11-15T14:56:17Z

Vedno, kadar se dvojna vijačnica [http://sl.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. Zato se nanju vežejo [http://en.wikipedia.org/wiki/Single-strand_binding_protein SSB proteini], ki jo stabilizirajo zaščitijo in preprečijo hibridizacijo verig. 
 Dolgo časa je veljalo prepričanje, da SSB proteini z ssDNA tvorijo tog kompleks. To teorijo so Taekjip Ha in njegovi sodelavci ovrgli in 21.10.2009 v reviji [http://www.nature.com/nature/index.html Nature] objavili rezultate raziskave, v kateri s poučevali difuzijo SSB proteinov bakterije [http://sl.wikipedia.org/wiki/Escherichia_coli ''Escherichia coli''] ob ssDNA. 
V seriji eksperimentov so znanstveniki pokazali, da SSB difundirajo naključno naprej in nazaj ob ssDNA, to gibanje pa je neodvisno od zaporedja [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]v DNA. Posamezen SSB protein prepotuje vsaj tako dolgo ali večjo razdaljo, kakor je dolgo njegovo vezavno mesto za DNA (dolgo 65 nukleotidov). Ugotovili so tudi, da [http://en.wikipedia.org/wiki/RecA RecA filamenti], ki so bistveni pri popravljanju in vzdrževanju DNA, med podaljševanjem potiskajo SSB proteine ob ssDNA. Med difuzijo SSB proteini porušijo strukturo [http://en.wikipedia.org/wiki/Stem-loop lasničnim zankam] na ssDNA, ki ležijo pred rastočim RecA filamentom, in na ta način odstranjujejo potencialne moteče sekundarne strukture DNA ter tako pomagajo pri podaljševanju RecA filamentov.
 To je prva predstavitev difuzije kateregakoli proteina ob ssDNA, odkritja te raziskave pa bodo uporabna pri vrsti celičnih procesov.

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-11-15T14:53:12Z

Spelalic: /* Metabolizem */

=Seznam novic po področjih=
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]).

===Encimatika===
 

===Biokemija bolezni===
 

===Nevrobiokemija===
 

===Genomika===
 

===Nanobiotehnologija===
 

===Celična biokemija===
 

===Hormonska regulacija===
 

===Metabolizem===
 
[[Difuzija SSB proteina ob enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009
 

===Signalne poti v celicah===
 

===Imunologija===

Difuzija SSB proteinov ob enoverižni molekuli DNA

2009-11-15T14:46:25Z

Spelalic:

Vedno, kadar se dvojna vijačnica [http://sl.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. Zato se nanju vežejo [http://en.wikipedia.org/wiki/Single-strand_binding_protein SSB proteini], ki jo stabilizirajo zaščitijo in preprečijo hibridizacijo verig. 
 Dolgo časa je veljalo prepričanje, da SSB proteini z ssDNA tvorijo tog kompleks. To teorijo so Taekjip Ha in njegovi sodelavci ovrgli in 21.10.2009 v reviji [http://www.nature.com/nature/index.html Nature] objavili rezultate raziskave, v kateri s poučevali difuzijo SSB proteinov bakterije [http://sl.wikipedia.org/wiki/Escherichia_coli ''Escherichia coli''] ob ssDNA. 
V seriji eksperimentov so znanstveniki pokazali, da SSB difundirajo naključno naprej in nazaj ob ssDNA, to gibanje pa je neodvisno od zaporedja [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]v DNA. Posamezen SSB protein prepotuje vsaj tako dolgo ali večjo razdaljo, kakor je dolgo njegovo vezavno mesto za DNA (dolgo 65 nukleotidov). Ugotovili so tudi, da [http://en.wikipedia.org/wiki/RecA RecA filamenti], ki so bistveni pri popravljanju in vzdrževanju DNA, med podaljševanjem potiskajo SSB proteine ob ssDNA. Med difuzijo SSB proteini porušijo strukturo [http://en.wikipedia.org/wiki/Stem-loop lasničnim zankam] na ssDNA, ki ležijo pred rastočim RecA filamentom, in na ta način odstranjujejo potencialne moteče sekundarne strukture DNA ter tako pomagajo pri podaljševanju RecA filamentov.
 To je prva predstavitev difuzije kateregakoli proteina ob ssDNA, odkritja te raziskave pa bodo uporabna pri vrsti celičnih procesov.

Difuzija SSB proteinov ob enoverižni molekuli DNA

2009-11-15T14:16:25Z

Spelalic:

Vedno, kadar se dvojna vijačnica DNA odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. Zato se nanju vežejo [http://en.wikipedia.org/wiki/Single-strand_binding_protein/ SSB proteini], ki jo stabilizirajo zaščitijo in preprečijo hibridizacijo verig.
 Dolgo časa je veljalo prepričanje, da SSB proteini z ssDNA tvorijo tog kompleks. To teorijo so Taekjip Ha in njegovi sodelavci ovrgli in 21.10.2009 v reviji Nature objavili rezultate raziskave, v kateri s poučevali difuzijo SSB proteinov bakterije 'Escherichia coli' ob ssDNA.

Difuzija SSB proteinov ob enoverižni molekuli DNA

2009-11-15T14:12:37Z

Spelalic:

Difuzija SSB proteinov ob enoverižni molekuli DNA

2009-11-15T14:10:28Z

Spelalic: New page: Vedno, kadar se dvojna vijačnica DNA odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. ...

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-15T14:05:53Z

Spelalic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Difuzija SSB proteinov ob enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan 
''Recenzenta: ''
2
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus - [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič 
''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-26T19:34:10Z

Spelalic: /* Skupina 8 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure. 
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===

Špela Baus

=== Skupina 2 ===
Alenka Mikuž in Daša Janeš

[[Biočipi]] 

=== Skupina 3 ===
Ana Bajc in Sara Pintar 
[[Huntingtonova bolezen]] 

=== Skupina 4 ===

Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber

[[Glikogen]] 

=== Skupina 5 ===
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš

[[Kolageni]] 

=== Skupina 6 ===
Matej Cibic in Saška Polanc

Verižna reakcija s polimerazo

=== Skupina 7 ===
Vid Puž in Blaž Svetic

=== Skupina 8 ===
Špela Alič in Tanja Guček 
[[Mutacije]]

=== Skupina 9 ===
Gregor Kurinčič in Janez Meden 
[[Jedrna membrana in jedrna pora]] 

=== Skupina 10 ===
Andraž Šmon in Tine Tesovnik

[[Mišična distrofija]] 

=== Skupina 11 ===
Jasna Brčič, Karmen Kmet

[[Leptin]] 

=== Skupina 12 ===
Maruša Rajh, Špela Petelin

Prepisovanje DNA --> RNA

=== Skupina 13 ===
Branislav Lukić in Primož Bembič

=== Skupina 14 ===
Urška Slapšak in Davor Škofič Maurer 
Aktivacija limfocitov T

=== Skupina 15 ===
Špela Medic

=== Skupina 16 ===
Tjaša Lukan

Prenos majhnih molekul skozi membrano

=== Skupina 17 ===
Alenka Buh in Katja Pernek

=== Skupina 18 ===
Sabina Mavretič in Maja Kozlevčar

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-10-12T19:20:04Z

Spelalic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 24.11.''' {rok za oddajo 1. verzije 10.11., recenzenti popravijo do 17.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 25.11.''' {rok za oddajo 1. verzije 11.11., recenzenti popravijo do 18.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''