<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=TanjaKorpar</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=TanjaKorpar"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/TanjaKorpar"/>
	<updated>2026-04-13T17:27:23Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Razvoj_pegiliranih_lipopleksov_proti_E6_za_aplikacijo_na_sluznico_pri_predrakavih_spremembah_materni%C4%8Dnega_vratu&amp;diff=10397</id>
		<title>Razvoj pegiliranih lipopleksov proti E6 za aplikacijo na sluznico pri predrakavih spremembah materničnega vratu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Razvoj_pegiliranih_lipopleksov_proti_E6_za_aplikacijo_na_sluznico_pri_predrakavih_spremembah_materni%C4%8Dnega_vratu&amp;diff=10397"/>
		<updated>2015-04-30T11:28:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== UVOD ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glavno vlogo pri nastanku raka materničnega vratu ima humani papilomski virus (HPV), ki okuži ploščate epitelijske celice v sluznici. HPV je majhen virus brez ovojnice, njegov genom je krožna dsDNA. Za nastanek raka sta ključna virusna proteina E6 in E7. E6 se veže na tumor-supresorski protein p53, kar povzroči njegovo ubikvitinacijo in razgradnjo. V normalnih razmerah p53 povzroči zaustavitev celičnega cikla v fazi G1, popravljanje DNA ali apoptozo; pri okužbi s HPV pa je njegova funkcija onemogočena. E7 pa se veže na tumor-supresor pRb in s tem prepreči njegovo vezavo na transkripcijski faktor E2F, to pa povzroči prepisovanje genov, ki so odgovorni za vstop v fazo S celičnega cikla. Zaradi tega pride do prekomerne proliferacije in kopičenja mutacij, ki lahko vodijo v maligno transformacijo celice. Na podlagi zaporedja DNA so odkrili okrog 200 tipov virusa, večina povzroča benigne spremembe celic, nekateri od njih pa predstavljajo visoko stopnjo tveganja za nastanek raka (predvsem tipa 16 in 18, tudi 31, 33 in 35, vendar so ti redkejši).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== NAMEN RAZISKAVE ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za preprečevanje raka materničnega vratu so že v uporabi učinkovita cepiva proti HPV, vendar se število primerov raka kljub temu ne bo znižalo še naslednjih 15-20 let, zato je nujno poiskati alternativno pot zdravljenja. V predhodnjih raziskavah so ugotovili, da utišanje genov za E6 in E7 z siRNA povzroči senescenco ali apoptozo celic. Aplikacija gole siRNA ni primerna, saj ne prehaja preko sluznice, prav tako pa se zelo hitro razgradi, zato je potrebno razviti učinkovit dostavni sistem. Ena izmed možnosti je lokalna aplikacija pegiliranih lipopleksov, na katere je vezana siRNA, usmerjena proti mRNA za E6 (siE6). Metoda je primerna za zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu, ne pa tudi za zdravljenje napredovane oblike raka. Prednosti aplikacije na sluznico so uporaba nizkih doz zdravila, zmanjšano tveganje za sprožitev imunskega odziva, aplikacija direktno na mesto delovanja, izogibanje predsistemskemu metabolizmu zdravila (učinku prvega prehoda) in zmanjšanje toksičnosti. Sluznica je pomembna pri obrambi telesa pred raznimi patogenimi organizmi in drugimi tujimi delci, ki se vežejo nanjo preko vodikovih, hidrofobnih ter elektrostatskih vezi in se nato izločijo iz telesa. Ugotovili so, da lahko sluznico prehajajo nanodelci, veliki 200-500 nm, če so prekriti s polietilen glikolom (PEG) - nenabit hidrofilni polimer, ki zmanjša interakcijo nanodelcev s sluznico.  V raziskavi so pripravili pegilirane lipoplekse, na katere je vezana siE6. Preverili so njihove fizikalno-kemijske lastnosti, učinkovitost transfekcije celic, učinkovitost znižanja ravni izražanja E6 in zvišanja ravni izražanja p53.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== POSTOPEK DELA IN REZULTATI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najprej so pripravili kationske liposome iz lipidov DOTAP, holesterola in DOPE. Liposomom so dodali siRNA, ki se je zaradi negativnega naboja nanje spontano vezala, tako so dobili lipoplekse. Te so pegilirali z dodatkom DSPE-PEG2000. Preverili so njihove fizikalno-kemijske lastnosti (povprečni premer, zeta potencial, indeks polidisperznosti) in ugotovili, da so primerni za prehod preko sluznice. Z lipopleksi (brez PEG) in pegiliranimi lipopleksi (50 in 100 nM) so transficirali celice. Uporabili so celično linijo CaSki (HPV 16-pozitivne celice iz metastatskega karcinoma materničnega vratu). Nato so preverili učinkovitost utišanja gena za E6 in ekspresije tumor-supresorskega proteina p53.&lt;br /&gt;
Ugotovili so, da je prišlo do 36 % (50 nM) oz. 48 % (100 nM) znižanja ravni izražanja mRNA ob uporabi lipopleksov in do 29 % (50 nM) oz. 28 % (100 nM) znižanja ravni izražanja mRNA ob uporabi pegiliranih lipopleksov. Prav tako je prišlo do ekspresije p53, ponovno se je izkazalo, da so lipopleksi (brez PEG) učinkovitejši kot pegilirani lipopleksi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== ZAKLJUČEK ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Znanstveniki so razvili pegilirane lipoplekse z vezano siE6, ki so zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti primerni za aplikacijo na vaginalno sluznico pri zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu. Z uporabo na celični liniji CaSki so uspešno utišali izražanje virusnega proteina E6 in inducirali ekspresijo tumor-supresorja p53. Ugotovili so, da je učinkovitost pegiliranih lipopleksov sicer malo slabša kot učinkovitost nepegiliranih lipopleksov, vendar je dodatek PEG nujen za prehod lipopleksov preko sluznice.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2015&amp;diff=10396</id>
		<title>MBT seminarji 2015</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2015&amp;diff=10396"/>
		<updated>2015-04-30T11:13:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Seznam seminarjev iz Molekularne biotehnologije v študijskem letu 2014/15&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tabela za razpored po tednih bo objavljena v spletni učilnici, vanjo pa se vpišite tudi za kratke predstavitve novic (3 min, dvakrat v semestru). Na tej strani bo samo seznam odobrenih člankov za seminar in povezave do člankov in do povzetkov, ki jih morate objaviti najkasneje tri dni pred predstavitvijo (ponedeljek oz. torek). Angleški naslov prevedite tudi v slovenščino - to bo naslov povzetka, ki ga objavite na posebni strani, tako kot so to naredili kolegi pred vami (oz. lani).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Način vnosa:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# The importance of &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; glutathione peroxidase 8 for protecting &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; plant and &#039;&#039;E. coli&#039;&#039; cells against oxidative stress (A. Gaber; GM Crops &amp;amp; Food 5(1), 2014; http://dx.doi.org/10.4161/gmcr.26979) Pomen glutation peroksidaze 8 iz repnjakovca za zaščito rastline &#039;&#039;Arabidopsis thaliana&#039;&#039; in bakterije &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; pred oksidativnim stresom. Janez Novak, 15. marca 2014&lt;br /&gt;
(slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri bo povzetek)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Naslovi odobrenih člankov po temah:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene rastline&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Successful high-level accumulation of fish oil omega-3 long-chain polyunsaturated fatty acids in a transgenic oilseed crop (Ruiz-Lopez, N., et al; The plant journal 77, 198-208, 2014; http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24308505). [[Uspešna priprava gensko spremenjene oljne rastline z visoko vsebnostjo omega-3 polinenasičenih maščobnih kislin.]] Petra Malavašič, 20. marca 2015&lt;br /&gt;
#A simpliﬁed and  accurate detection of the  genetically modiﬁed wheat MON71800 with one  calibrator plasmid (Jae Juan, S.,et al; Food Chemistry 176, 1-6, ;http://www.sciencedirect.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/science/article/pii/S03088146140196572015 [[Poenostavljena in točna detekcija gensko spemenjene pšenice MON71800 z enim kalibratorskim plazmidom]]. Matej Lesar, 20. marca 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene živali&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [[A novel adenoviral vector carrying an all-in-one Tet-On system with an autoregulatory loop for tight, inducible transgene expresion]] (H. Chen; et all.; BMC Biotechnology 2015, 15:4, doi:10.1186/s12896-015-0121-4; http://www.biomedcentral.com/1472-6750/15/4). Edvinas Grauželis, 27. marca 2015 (in English)&lt;br /&gt;
# Production of functional active human growth factors in insects used as living biofactories (B. Dudognon, et al; Journal of Biotechnology 184, 229–239, 2014; http://dx.doi.org/10.1016/j.jbiotec.2014.05.030). [[Proizvodnja funkcionalno aktivnih človeških rastnih faktorjev v insektih uporabljenih kot žive biotovarne]] Maxi Sagmeister, 27. marca 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Okolje&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Bioremediation of pesticide contaminated water using an organophosphate degrading enzyme immobilized on nonwoven polyester textiles (Yuan Gao &#039;&#039;et al.&#039;&#039;, Enzyme and Microbial Technology, vol. 54, pages 38-44, 10.1.2014, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0141022913002044). [[Bioremediacija s pesticidi okužene vode z uporabo encima, ki razgrajuje organofosfate in je vezan na netkan poliestrski tekstil]]. Mitja Crček, 3. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Biodegradation of atrazine by three transgenic grasses and alfalfa expressing a modified bacterial atrazine chlorohydrolase gene (A. W. Vail &#039;&#039;et al.&#039;&#039;; Transgenic Research, 29. 11. 2014; http://link.springer.com/article/10.1007/s11248-014-9851-7). [[Biorazgradnja atrazina s tremi transgenskimi travami in lucerno, ki izražajo gen za modificirano bakterijsko atrazin klorohidrolazo]]. Mirjam Kmetič, 3. aprila 2015 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Terapevtiki&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Glycosylated enfuvirtide: A long-lasting glycopeptide with potent anti-HIV activity; http://pubs.acs.org/doi/full/10.1021/jm5016582 [[Glikoliziran Enfuvirtid: glikopeptid z močno proti HIV aktivnostjo s podaljšanim delovanjem]]. Sebastian Pleško, 10. aprila &lt;br /&gt;
# Microbicidal effects of α- and θ-defensins against antibiotic-resistant Staphylococcus aureus and Pseudomonas aeruginosa; http://ini.sagepub.com/content/21/1/17.long. [[Mikrobicidno delovanje α in θ defenzinov na antibiotik-odporne Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa]]. Ana Kapraljević, 10. aprila&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Encimi&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Immobilization and controlled release of β-galactosidase from chitosan-grafted hydrogels; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0308814615001028. [[Imobilizacija in nadzorovano sproščanje β-galaktozidaze iz hitozanskega hidrogela]]. Mojca Banič, 16. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Construction of efficient xylose utilizing &#039;&#039;Pichia pastoris&#039;&#039; for industrial enzyme production (Li &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbial Cell Factories 14:22, 1-10, 2015; http://www.microbialcellfactories.com/content/14/1/22). [[Priprava Pichie pastoris, ki učinkovito uporablja ksilozo, za industrijsko proizvodnjo encimov]]. Špela Tomaž, 17. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Postharvest application of a novel chitinase cloned from &#039;&#039;Metschnikowia fructicola&#039;&#039; and overexpressed in &#039;&#039;Pichia pastoris&#039;&#039; to control brown rot of peaches; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168160515000033. [[Uporaba hitinaze, klonirane iz Metschnikowie fructicola in prekomerno izražene v Pichii pastoris za nadzor rjave gnilobe breskev po obiranju]] Špela Pohleven, 17. aprila 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Protitelesa&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
# Optimization of heavy chain and light chain signal peptides for high level expression of therapeutic antibodies in CHO cells; http://dx.plos.org/10.1371/journal.pone.0116878. Optimizacija signalnih peptidov težkih in lahkih verig za večjo ekspresijo terapevtskih protiteles v CHO celičnih linijah. [[Optimizacija signalnih peptidov težkih in lahkih verig za večjo ekspresijo terapevtskih protiteles v CHO celičnih linijah]] Tjaša Blatnik, 23. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Ethanol  precipitation  for  purification  of  recombinant  antibodies (A. Tscheliessnig &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Journal of Biotechnology 188, 17-28, 2014; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168165614007810). [[Čiščenje rekombinantnih protiteles z obarjanjem z etanolom]]. Urška Rauter, 24. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Functional mutations in and characterization of VHH against &#039;&#039;Helicobacter pylori&#039;&#039; urease (R. Hoseinpoor &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Applied Biochemistry and Biotechnology  172, 3079-3091, 2014; http://link.springer.com/article/10.1007/s12010-014-0750-4). [[Funkcionalne mutacije in karakterizacija VHH proti ureazi Helicobacter pylori]]. Marko Radojković, 7. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Cepiva&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Development of anti-E6 pegylated lipoplexes for mucosal application in the context of cervical preneoplastic lesions; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378517315001507. [[Razvoj pegiliranih lipopleksov proti E6 za aplikacijo na sluznico pri predrakavih spremembah materničnega vratu]]. Tanja Korpar, 7. maja 2015&lt;br /&gt;
# A novel “priming-boosting” strategy for immune interventions in cervical cancer (S. Liao et al.; Molecular Immunology 64, 295-305, 2015, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0161589014003460. Nova &amp;quot;priming-boosting&amp;quot; strategija za imunsko posredovanje pri raku materničnega vratu. Anita Kustec, 8. maja 2015&lt;br /&gt;
# Potentiation of anthrax vaccines using protective antigen-expressing viral replicon vectors (H.C. Wang et al.; Immunology letters 163, 206-213, 2015, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25102364 ) Izboljšava cepiv proti antraksu z uporabo iz virusnih replikonov izvedenih vektorjev, ki omogočajo izražanje zaščitnega antigena. Daša Pavc, 8. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Male molekule in polimeri&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Methanol-induced chain termination in poly(3-hydroxybutyrate) biopolymers: Molecular weight control; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0141813014008307. Gašper Lavrenčič, 14. maja 2015&lt;br /&gt;
# Purification and characterization of gamma poly glutamic acid from newly Bacillus licheniformis NRC20; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0141813014008216. Uroš Stupar, 14. maja 2015&lt;br /&gt;
# Iza Ogris, 15. maja 2015&lt;br /&gt;
# Chromosomal integration of hyaluronic acid synthesis (&#039;&#039;has&#039;&#039;) genes enhances the molecular weight of hyaluronan produced in &#039;&#039;Lactococcus lactis&#039;&#039; (R. V. Hmar et al; Biotechnol. J. 9 (12), 2014; http://dx.doi.org/10.1002/biot.201400215) Integracija genov za sintezo hialuronske kisline v kromosom bakterije &#039;&#039;Lactococcus lactis&#039;&#039; izboljša sintezo visokomolekularne hialuronske kisline. Maja Grdadolnik, 15. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Pretvorba biomase&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Effect of pretreatment methods on the synergism of cellulase and xylanase during the hydrolysis of bagasse; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960852415002114. Eva Lucija Kozak, 21. maja 2015&lt;br /&gt;
# Third generation biohydrogen production by Clostridium butyricum and adapted mixed cultures from Scenedesmus obliquus microalga biomass; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0016236115002550?np=y. Nives Naraglav, 22. maja 2015&lt;br /&gt;
# Bio-catalytic action of twin-screw extruder enzymatic hydrolysis on the deconstruction of annual plant material: Case of sweet corn co-products; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0926669015000436. Griša Prinčič, 22. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metabolično inženirstvo&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Engineering lipid overproduction in the oleaginous yeast Yarrowia lipolytica;http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717615000166. Andreja Bratovš, 28. maja 2015&lt;br /&gt;
# Metabolic engineering of Saccharomyces cerevisiae for production of fatty acid-derived biofuels and chemicals (Weerawat Runguphana, Jay D. Keasling; Metabolic Engineering, vol 21, January 2014, Pages 103–113; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717613000670). Metabolično inženirstvo &#039;&#039;Saccharomyces cerevisiae&#039;&#039; za proizvodnjo derivatov maščobnih kislin, ki so primerni za biogorivo in kemikalije. Dominik Kert, 29. maja 2015&lt;br /&gt;
# Metabolic engineering of Klebsiella pneumoniae for the production of cis,cis-muconic acid (Jung,H.-M. Jung,M.-Y. Oh, M.-K.;Applied Microbiology and Biotechnology, Published online: 14 February 2015; http://link.springer.com/article/10.1007/s00253-015-6442-3). Metabolno inženirstvo Klebsiella pneumoniae za produkcijo cis,cis-mukonične kisline. Jure Zabret, 29. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Biološki viri energije&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Anodic and cathodic microbial communities in single chamber microbial fuel cells; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1871678414021694. Tamara Marić, 4. junija 2015&lt;br /&gt;
# Combination of dry dark fermentation and mechanical pretreatment for lignocellulosic deconstruction: An innovative strategy for biofuels and volatile fatty acids recovery; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0306261915002196. Jernej Pušnik, 4. junija 2015&lt;br /&gt;
# Potential use of feedlot cattle manure for bioethanol production; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960852415001960. Nastja Pirman, 5. junija 2015&lt;br /&gt;
# Cellulolytic enzymes produced by a newly isolated soil fungus Penicillium sp. TG2 with potential for use in cellulosic ethanol production; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960148114007022. Jana Verbančič, 5. junija 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Novi pristopi v molekularni biotehnologiji&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Exploring the potential of algae/bacteria interactions; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958166915000269. Matja Zalar, 11. junija&lt;br /&gt;
# How close we are to achieving commercially viable large-scale photobiological hydrogen production by cyanobacteria: A review of the biological aspects; http://www.mdpi.com/2075-1729/5/1/997/htm. Monika Škrjanc, 11. junija&lt;br /&gt;
# Mind-controlled transgene expression by a wireless-powered optogenetic designer cell implant (M. Folcher; Nature Communications  5, 1–11, 2014; http://www.nature.com/ncomms/2014/141111/ncomms6392/full/ncomms6392.html) Z EEG nadzorovano izražanje transgena preko brezžično napajanega optogenetskega celičnega vsadka. Luka Smole, 11. junija 2015&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Razvoj_pegiliranih_lipopleksov_proti_E6_za_aplikacijo_na_sluznico_pri_predrakavih_spremembah_materni%C4%8Dnega_vratu&amp;diff=10395</id>
		<title>Razvoj pegiliranih lipopleksov proti E6 za aplikacijo na sluznico pri predrakavih spremembah materničnega vratu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Razvoj_pegiliranih_lipopleksov_proti_E6_za_aplikacijo_na_sluznico_pri_predrakavih_spremembah_materni%C4%8Dnega_vratu&amp;diff=10395"/>
		<updated>2015-04-30T11:11:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: New page: == UVOD ==  Glavno vlogo pri nastanku raka materničnega vratu ima humani papilomski virus (HPV), ki okuži ploščate epitelijske celice v sluznici. HPV je majhen virus brez ovojnice, nje...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== UVOD ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glavno vlogo pri nastanku raka materničnega vratu ima humani papilomski virus (HPV), ki okuži ploščate epitelijske celice v sluznici. HPV je majhen virus brez ovojnice, njegov genom je krožna dsDNA. Za nastanek raka sta ključna virusna proteina E6 in E7. E6 se veže na tumor-supresorski protein p53, kar povzroči njegovo ubikvitinacijo in razgradnjo. V normalnih razmerah p53 povzroči zaustavitev celičnega cikla v fazi G1, popravljanje DNA ali apoptozo; pri okužbi s HPV pa je njegova funkcija onemogočena. E7 pa se veže na tumor-supresor pRb in s tem prepreči njegovo vezavo na transkripcijski faktor E2F, to pa povzroči prepisovanje genov, ki so odgovorni za vstop v fazo S celičnega cikla. Zaradi tega pride do prekomerne proliferacije in kopičenja mutacij, ki lahko vodijo v maligno transformacijo celice. Na podlagi zaporedja DNA so odkrili okrog 200 tipov virusa, večina povzroča benigne spremembe celic, nekateri od njih pa predstavljajo visoko stopnjo tveganja za nastanek raka (predvsem tipa 16 in 18, tudi 31, 33 in 35, vendar so ti redkejši).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== NAMEN RAZISKAVE ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za preprečevanje raka materničnega vratu so že v uporabi učinkovita cepiva proti HPV, vendar se število primerov raka kljub temu ne bo znižalo še naslednjih 15-20 let, zato je nujno poiskati alternativno pot zdravljenja. V predhodnjih raziskavah so ugotovili, da utišanje genov za E6 in E7 z siRNA povzroči senescenco ali apoptozo celic. Aplikacija gole siRNA ni primerna, saj ne prehaja preko sluznice, prav tako pa se zelo hitro razgradi, zato je potrebno razviti učinkovit dostavni sistem. Ena izmed možnosti je lokalna aplikacija PEGiliranih lipopleksov, na katere je vezana siRNA, usmerjena proti mRNA za E6 (siE6). Metoda je primerna za zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu, ne pa tudi za zdravljenje napredovane oblike raka. Prednosti aplikacije na sluznico so uporaba nizkih doz zdravila, zmanjšano tveganje za sprožitev imunskega odziva, aplikacija direktno na mesto delovanja, izogibanje predsistemskemu metabolizmu zdravila (učinku prvega prehoda) in zmanjšanje toksičnosti. Sluznica je pomembna pri obrambi telesa pred raznimi patogenimi organizmi in drugimi tujimi delci, ki se vežejo nanjo preko vodikovih, hidrofobnih ter elektrostatskih vezi in se nato izločijo iz telesa. Ugotovili so, da lahko sluznico prehajajo nanodelci, veliki 200-500 nm, če so prekriti s polietilen glikolom (PEG) - nenabit hidrofilni polimer, ki zmanjša interakcijo nanodelcev s sluznico.  V raziskavi so pripravili PEGilirane lipoplekse, na katere je vezana siE6. Preverili so njihove fizikalno-kemijske lastnosti, učinkovitost transfekcije celic, učinkovitost znižanja ravni izražanja E6 in zvišanja ravni izražanja p53.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== POSTOPEK DELA IN REZULTATI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najprej so pripravili kationske liposome iz lipidov DOTAP, holesterola in DOPE. Liposomom so dodali siRNA, ki se je zaradi negativnega naboja nanje spontano vezala, tako so dobili lipoplekse. Te so pegilirali z dodatkom DSPE-PEG2000. Preverili so njihove fizikalno-kemijske lastnosti (povprečni premer, zeta potencial, indeks polidisperznosti) in ugotovili, da so primerni za prehod preko sluznice. Z lipopleksi (brez PEG) in pegiliranimi lipopleksi (50 in 100 nM) so transficirali celice. Uporabili so celično linijo CaSki (HPV 16-pozitivne celice iz metastatskega karcinoma materničnega vratu). Nato so preverili učinkovitost utišanja gena za E6 in ekspresije tumor-supresorskega proteina p53.&lt;br /&gt;
Ugotovili so, da je prišlo do 36 % (50 nM) oz. 48 % (100 nM) znižanja ravni izražanja mRNA ob uporabi lipopleksov in do 29 % (50 nM) oz. 28 % (100 nM) znižanja ravni izražanja mRNA ob uporabi PEGiliranih lipopleksov. Prav tako je prišlo do ekspresije p53, ponovno se je izkazalo, da so lipopleksi (brez PEG) učinkovitejši kot pegilirani lipopleksi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== ZAKLJUČEK ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Znanstveniki so razvili pegilirane lipoplekse z vezano siE6, ki so zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti primerni za aplikacijo na vaginalno sluznico pri zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu. Z uporabo na celični liniji CaSki so uspešno utišali izražanje virusnega proteina E6 in inducirali ekspresijo tumor-supresorja p53. Ugotovili so, da je učinkovitost pegiliranih lipopleksov sicer malo slabša kot učinkovitost nepegiliranih lipopleksov, vendar je dodatek PEG nujen za prehod lipopleksov preko sluznice.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2015&amp;diff=10394</id>
		<title>MBT seminarji 2015</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2015&amp;diff=10394"/>
		<updated>2015-04-30T11:05:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Seznam seminarjev iz Molekularne biotehnologije v študijskem letu 2014/15&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tabela za razpored po tednih bo objavljena v spletni učilnici, vanjo pa se vpišite tudi za kratke predstavitve novic (3 min, dvakrat v semestru). Na tej strani bo samo seznam odobrenih člankov za seminar in povezave do člankov in do povzetkov, ki jih morate objaviti najkasneje tri dni pred predstavitvijo (ponedeljek oz. torek). Angleški naslov prevedite tudi v slovenščino - to bo naslov povzetka, ki ga objavite na posebni strani, tako kot so to naredili kolegi pred vami (oz. lani).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Način vnosa:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# The importance of &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; glutathione peroxidase 8 for protecting &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; plant and &#039;&#039;E. coli&#039;&#039; cells against oxidative stress (A. Gaber; GM Crops &amp;amp; Food 5(1), 2014; http://dx.doi.org/10.4161/gmcr.26979) Pomen glutation peroksidaze 8 iz repnjakovca za zaščito rastline &#039;&#039;Arabidopsis thaliana&#039;&#039; in bakterije &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; pred oksidativnim stresom. Janez Novak, 15. marca 2014&lt;br /&gt;
(slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri bo povzetek)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Naslovi odobrenih člankov po temah:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene rastline&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Successful high-level accumulation of fish oil omega-3 long-chain polyunsaturated fatty acids in a transgenic oilseed crop (Ruiz-Lopez, N., et al; The plant journal 77, 198-208, 2014; http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24308505). [[Uspešna priprava gensko spremenjene oljne rastline z visoko vsebnostjo omega-3 polinenasičenih maščobnih kislin.]] Petra Malavašič, 20. marca 2015&lt;br /&gt;
#A simpliﬁed and  accurate detection of the  genetically modiﬁed wheat MON71800 with one  calibrator plasmid (Jae Juan, S.,et al; Food Chemistry 176, 1-6, ;http://www.sciencedirect.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/science/article/pii/S03088146140196572015 [[Poenostavljena in točna detekcija gensko spemenjene pšenice MON71800 z enim kalibratorskim plazmidom]]. Matej Lesar, 20. marca 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene živali&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [[A novel adenoviral vector carrying an all-in-one Tet-On system with an autoregulatory loop for tight, inducible transgene expresion]] (H. Chen; et all.; BMC Biotechnology 2015, 15:4, doi:10.1186/s12896-015-0121-4; http://www.biomedcentral.com/1472-6750/15/4). Edvinas Grauželis, 27. marca 2015 (in English)&lt;br /&gt;
# Production of functional active human growth factors in insects used as living biofactories (B. Dudognon, et al; Journal of Biotechnology 184, 229–239, 2014; http://dx.doi.org/10.1016/j.jbiotec.2014.05.030). [[Proizvodnja funkcionalno aktivnih človeških rastnih faktorjev v insektih uporabljenih kot žive biotovarne]] Maxi Sagmeister, 27. marca 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Okolje&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Bioremediation of pesticide contaminated water using an organophosphate degrading enzyme immobilized on nonwoven polyester textiles (Yuan Gao &#039;&#039;et al.&#039;&#039;, Enzyme and Microbial Technology, vol. 54, pages 38-44, 10.1.2014, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0141022913002044). [[Bioremediacija s pesticidi okužene vode z uporabo encima, ki razgrajuje organofosfate in je vezan na netkan poliestrski tekstil]]. Mitja Crček, 3. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Biodegradation of atrazine by three transgenic grasses and alfalfa expressing a modified bacterial atrazine chlorohydrolase gene (A. W. Vail &#039;&#039;et al.&#039;&#039;; Transgenic Research, 29. 11. 2014; http://link.springer.com/article/10.1007/s11248-014-9851-7). [[Biorazgradnja atrazina s tremi transgenskimi travami in lucerno, ki izražajo gen za modificirano bakterijsko atrazin klorohidrolazo]]. Mirjam Kmetič, 3. aprila 2015 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Terapevtiki&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Glycosylated enfuvirtide: A long-lasting glycopeptide with potent anti-HIV activity; http://pubs.acs.org/doi/full/10.1021/jm5016582 [[Glikoliziran Enfuvirtid: glikopeptid z močno proti HIV aktivnostjo s podaljšanim delovanjem]]. Sebastian Pleško, 10. aprila &lt;br /&gt;
# Microbicidal effects of α- and θ-defensins against antibiotic-resistant Staphylococcus aureus and Pseudomonas aeruginosa; http://ini.sagepub.com/content/21/1/17.long. [[Mikrobicidno delovanje α in θ defenzinov na antibiotik-odporne Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa]]. Ana Kapraljević, 10. aprila&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Encimi&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Immobilization and controlled release of β-galactosidase from chitosan-grafted hydrogels; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0308814615001028. [[Imobilizacija in nadzorovano sproščanje β-galaktozidaze iz hitozanskega hidrogela]]. Mojca Banič, 16. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Construction of efficient xylose utilizing &#039;&#039;Pichia pastoris&#039;&#039; for industrial enzyme production (Li &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbial Cell Factories 14:22, 1-10, 2015; http://www.microbialcellfactories.com/content/14/1/22). [[Priprava Pichie pastoris, ki učinkovito uporablja ksilozo, za industrijsko proizvodnjo encimov]]. Špela Tomaž, 17. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Postharvest application of a novel chitinase cloned from &#039;&#039;Metschnikowia fructicola&#039;&#039; and overexpressed in &#039;&#039;Pichia pastoris&#039;&#039; to control brown rot of peaches; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168160515000033. [[Uporaba hitinaze, klonirane iz Metschnikowie fructicola in prekomerno izražene v Pichii pastoris za nadzor rjave gnilobe breskev po obiranju]] Špela Pohleven, 17. aprila 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Protitelesa&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
# Optimization of heavy chain and light chain signal peptides for high level expression of therapeutic antibodies in CHO cells; http://dx.plos.org/10.1371/journal.pone.0116878. Optimizacija signalnih peptidov težkih in lahkih verig za večjo ekspresijo terapevtskih protiteles v CHO celičnih linijah. [[Optimizacija signalnih peptidov težkih in lahkih verig za večjo ekspresijo terapevtskih protiteles v CHO celičnih linijah]] Tjaša Blatnik, 23. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Ethanol  precipitation  for  purification  of  recombinant  antibodies (A. Tscheliessnig &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Journal of Biotechnology 188, 17-28, 2014; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168165614007810). [[Čiščenje rekombinantnih protiteles z obarjanjem z etanolom]]. Urška Rauter, 24. aprila 2015&lt;br /&gt;
# Functional mutations in and characterization of VHH against &#039;&#039;Helicobacter pylori&#039;&#039; urease (R. Hoseinpoor &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Applied Biochemistry and Biotechnology  172, 3079-3091, 2014; http://link.springer.com/article/10.1007/s12010-014-0750-4). [[Funkcionalne mutacije in karakterizacija VHH proti ureazi Helicobacter pylori]]. Marko Radojković, 7. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Cepiva&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Development of anti-E6 pegylated lipoplexes for mucosal application in the context of cervical preneoplastic lesions; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378517315001507. Razvoj pegiliranih lipopleksov proti E6 za aplikacijo na sluznico pri predrakavih spremembah materničnega vratu. Tanja Korpar, 7. maja 2015&lt;br /&gt;
# A novel “priming-boosting” strategy for immune interventions in cervical cancer (S. Liao et al.; Molecular Immunology 64, 295-305, 2015, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0161589014003460. Nova &amp;quot;priming-boosting&amp;quot; strategija za imunsko posredovanje pri raku materničnega vratu. Anita Kustec, 8. maja 2015&lt;br /&gt;
# Potentiation of anthrax vaccines using protective antigen-expressing viral replicon vectors (H.C. Wang et al.; Immunology letters 163, 206-213, 2015, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25102364 ) Izboljšava cepiv proti antraksu z uporabo iz virusnih replikonov izvedenih vektorjev, ki omogočajo izražanje zaščitnega antigena. Daša Pavc, 8. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Male molekule in polimeri&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Methanol-induced chain termination in poly(3-hydroxybutyrate) biopolymers: Molecular weight control; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0141813014008307. Gašper Lavrenčič, 14. maja 2015&lt;br /&gt;
# Purification and characterization of gamma poly glutamic acid from newly Bacillus licheniformis NRC20; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0141813014008216. Uroš Stupar, 14. maja 2015&lt;br /&gt;
# Iza Ogris, 15. maja 2015&lt;br /&gt;
# Chromosomal integration of hyaluronic acid synthesis (&#039;&#039;has&#039;&#039;) genes enhances the molecular weight of hyaluronan produced in &#039;&#039;Lactococcus lactis&#039;&#039; (R. V. Hmar et al; Biotechnol. J. 9 (12), 2014; http://dx.doi.org/10.1002/biot.201400215) Integracija genov za sintezo hialuronske kisline v kromosom bakterije &#039;&#039;Lactococcus lactis&#039;&#039; izboljša sintezo visokomolekularne hialuronske kisline. Maja Grdadolnik, 15. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Pretvorba biomase&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Effect of pretreatment methods on the synergism of cellulase and xylanase during the hydrolysis of bagasse; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960852415002114. Eva Lucija Kozak, 21. maja 2015&lt;br /&gt;
# Third generation biohydrogen production by Clostridium butyricum and adapted mixed cultures from Scenedesmus obliquus microalga biomass; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0016236115002550?np=y. Nives Naraglav, 22. maja 2015&lt;br /&gt;
# Bio-catalytic action of twin-screw extruder enzymatic hydrolysis on the deconstruction of annual plant material: Case of sweet corn co-products; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0926669015000436. Griša Prinčič, 22. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metabolično inženirstvo&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Engineering lipid overproduction in the oleaginous yeast Yarrowia lipolytica;http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717615000166. Andreja Bratovš, 28. maja 2015&lt;br /&gt;
# Metabolic engineering of Saccharomyces cerevisiae for production of fatty acid-derived biofuels and chemicals (Weerawat Runguphana, Jay D. Keasling; Metabolic Engineering, vol 21, January 2014, Pages 103–113; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717613000670). Metabolično inženirstvo &#039;&#039;Saccharomyces cerevisiae&#039;&#039; za proizvodnjo derivatov maščobnih kislin, ki so primerni za biogorivo in kemikalije. Dominik Kert, 29. maja 2015&lt;br /&gt;
# Metabolic engineering of Klebsiella pneumoniae for the production of cis,cis-muconic acid (Jung,H.-M. Jung,M.-Y. Oh, M.-K.;Applied Microbiology and Biotechnology, Published online: 14 February 2015; http://link.springer.com/article/10.1007/s00253-015-6442-3). Metabolno inženirstvo Klebsiella pneumoniae za produkcijo cis,cis-mukonične kisline. Jure Zabret, 29. maja 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Biološki viri energije&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Anodic and cathodic microbial communities in single chamber microbial fuel cells; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1871678414021694. Tamara Marić, 4. junija 2015&lt;br /&gt;
# Combination of dry dark fermentation and mechanical pretreatment for lignocellulosic deconstruction: An innovative strategy for biofuels and volatile fatty acids recovery; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0306261915002196. Jernej Pušnik, 4. junija 2015&lt;br /&gt;
# Potential use of feedlot cattle manure for bioethanol production; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960852415001960. Nastja Pirman, 5. junija 2015&lt;br /&gt;
# Cellulolytic enzymes produced by a newly isolated soil fungus Penicillium sp. TG2 with potential for use in cellulosic ethanol production; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960148114007022. Jana Verbančič, 5. junija 2015&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Novi pristopi v molekularni biotehnologiji&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Exploring the potential of algae/bacteria interactions; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958166915000269. Matja Zalar, 11. junija&lt;br /&gt;
# How close we are to achieving commercially viable large-scale photobiological hydrogen production by cyanobacteria: A review of the biological aspects; http://www.mdpi.com/2075-1729/5/1/997/htm. Monika Škrjanc, 11. junija&lt;br /&gt;
# Mind-controlled transgene expression by a wireless-powered optogenetic designer cell implant (M. Folcher; Nature Communications  5, 1–11, 2014; http://www.nature.com/ncomms/2014/141111/ncomms6392/full/ncomms6392.html) Z EEG nadzorovano izražanje transgena preko brezžično napajanega optogenetskega celičnega vsadka. Luka Smole, 11. junija 2015&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_(siRNA)&amp;diff=6953</id>
		<title>Odkritje kratke interferenčne RNA (siRNA)</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_(siRNA)&amp;diff=6953"/>
		<updated>2012-04-02T13:59:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Viri */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Pojem RNA interferenca (RNAi) sta prvič uporabila Andrew Z. Fire in Craig C. Mello s sodelavci, ki so odkrili, da lahko dvoverižna RNA (dsRNA), ki so jo vbrizgali v organizem &#039;&#039;C. Elegans&#039;&#039;, vpliva na izražanje genov, zraven tega pa ima tudi pomembno vlogo pri zaščiti genoma pred transpozoni in ponavljajočimi se sekvencami, služi pa lahko tudi kot obramba pred virusi. Domnevajo, da se je RNA interferenca razvila kot primitivni imunski odgovor na prisotnost tuje nukleinske kisline. Odkrili so jo že pri številnih glivah, rastlinah in živalih, vključno s sesalci.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nadaljnja raziskovanja RNA interference so potekala na lizatu embrijev organizma iz rodu &#039;&#039;Drosophila&#039;&#039;. Pri raziskavah so uporabili so dve različni molekuli mRNA, ki sta bili radioaktivno označeni s 32P – mRNA za [http://en.wikipedia.org/wiki/Luciferase luciferazo] meduze &#039;&#039;Renilla reniformis&#039;&#039; (&#039;&#039;Rr&#039;&#039;-luc) in kresničke &#039;&#039;Photinus pyralis&#039;&#039; (&#039;&#039;Pp&#039;&#039;-luc), ki si nista sorodna niti v zaporedju niti v specifičnem substratu luciferinu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vpliv ATP na RNA interferenco ==&lt;br /&gt;
V lizat so dodali ustrezno dsRNA in s pomočjo agarozne gelske elektroforeze spremljali, kaj se dogaja z &#039;&#039;Rr&#039;&#039;-luc mRNA. Ugotovili so, da RNAi poteka kot običajno. Nato so lizat tretirali z glukozo in heksokinazo in tako ATP pretvorili v ADP. Najprej so v lizat dodali tudi kreatin fosfat in kreatin kinazo, saj sta potrebna za regeneracijo ATP. RNAi je ponovno potekala nemoteno. Nato so poskus ponovili tako, da so prvič dodali le kreatin fosfat, drugič pa le kreatin kinazo, RNAi pa v nobenem primeru ni potekla, saj se ATP ni mogel obnoviti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podoben poskus so ponovili še s &#039;&#039;Pp&#039;&#039;-luc mRNA in dobili enake rezultate. Tako so ugotovili, da je za RNAi nujen ATP, niso pa še vedeli, v katerem koraku mehanizma.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vpliv translacije mRNA ==&lt;br /&gt;
Potreba po ATP je nakazovala na to, da bi RNAi lahko bila povezana s translacijo mRNA, ki je energijsko potraten proces. V lizat so zato dodali razne inhibitorje sinteze proteinov, ki so zmanjšali translacijo za približno 1900x. Nato so dodali dsRNA, RNAi pa je potekala nemoteno. To pomeni, da na RNAi translacija mRNA nima vpliva, torej poteka na posttranskripcijskem nivoju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tvorba kratke interferenčne RNA (siRNA) in vpliv tarčne mRNA na njeno tvorbo ==&lt;br /&gt;
V lizatu so inkubirali 501bp dolgo &#039;&#039;Rr&#039;&#039;-dsRNA in 505bp dolgo &#039;&#039;Pp&#039;&#039;-dsRNA in s pomočjo poliakrilamidne gelske elektroforeze ugotovili, da se daljši verigi razrežeta na več krajših fragmentov, ki so dolgi 21-23 nukleotidov. Tak fragment pa imenujemo kratka interferenčna RNA (siRNA). Drugih stabilnih produktov ni bilo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poskus so ponovili prvič s tarčno mRNA, drugič pa brez in ugotovili, da ni bistvene razlike pri nastanku siRNA&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vpliv ATP na tvorbo siRNA ==&lt;br /&gt;
Ko so &#039;&#039;Pp&#039;&#039;-dsRNA inkubirali v lizatu, v katerem ni bilo prisotnega ATP, je sicer nastala siRNA, vendar 6x počasneje kot v lizatu, ki je bil tretiran z glukozo in heksokinazo, dodali pa so kreatin kinazo in kreatin fosfat. To pomeni, da za tvorbo siRNA ATP ni nujno potreben, jo pa pospeši.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== RNA interferenca s protismerno RNA (asRNA) ==&lt;br /&gt;
mRNA so inkubirali v lizatu s pufrom, asRNA in dsRNA in analizirali s PAGE. V prvem primeru je ostalo 90%, v drugem 50% in v tretjem manj kot 5% stabilna mRNA. Tako so ugotovili, da protismerna RNA lahko vstopi v reakcijo RNAi, čeprav veliko manj učinkovito kot dsRNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Cepitvena mesta in cepitev mRNA ==&lt;br /&gt;
Vzeli so tri različne &#039;&#039;Rr&#039;&#039;-dsRNA (vsaka je bila približno 100 nukleotidov zamaknjena navzol iste mRNA) in jih inkubirali v lizatu z &#039;&#039;Rr&#039;&#039;-luc mRNA, nato pa analizirali s PAGE in ugotovili, da so nastali stabilni produkti mRNA, ki so ustrezali vsaki od treh dsRNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nato so s pomočjo kartiranja 16 cepitvenih mest za te tri dsRNA ugotovili, da je 14 od 16 cepitev poteklo v intervalih 21-23 nukleotidov. Prva izjema je bilo cepitveno mesto, ki je bilo 32nt oddaljeno od naslednjega. Druga izjema: po štirih cepitvah, ki so potekle na intervalih 21-23nt, je sledilo cepitveno mesto le 9nt oddaljeno od prejšnjega (v tem segmentu je bilo 7 zaporednih uracilov), nato so cepitve spet potekale na intervalih 21-23nt.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prav tako je 14 od 16 cepitev poteklo na uracilih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Model mehanizma RNA interference ==&lt;br /&gt;
Po tem modelu se dsRNA najprej razreže na 21-23 nukleotidov dolge fragmente, ki se nato povežejo s specifičnimi proteini. Ločitev verig poteče s pomočjo od ATP odvisne reakcije s helikazo, kar razloži dejstvo, da ATP olajša nastanek siRNA. Po ločitvi obe verigi ostaneta povezani s proteini, kar pa razloži dejstvo, da je RNAi manj učinkovita, če v reakcijo vstopi le asRNA. Protismerna veriga se nato spari s komplemenarno regijo tarčne mRNA in nato povzroči eno ali kvečjemu dve cepitvi mRNA na 3&#039; ali 5&#039; koncu fragmenta siRNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Lahko bi prišlo tudi do ojačanja RNAi s specifično RNA polimerazo (kodirajo jo določeni geni pri organizmih C. elegans in Neurospora), kar omogoča dolgotrajno utišanje genov, ki je pri teh organizmih prisotno celo v naslednjih generacijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
ATP bi lahko bil potreben v različnih korakih RNAi, vključno z nastankom siRNA, disociacijo verig, parjenjem asRNA in mRNA, cepitvijo mRNA ali za razgradnjo tarčne mRNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== RNA interferenca pri sesalcih ==&lt;br /&gt;
Želeli  so tudi raziskati, ali 21 nukleotidov dolg dupleks kratke interferenčne RNA(siRNA) zavre izražanje genov tudi v različnih celičnih linijah sesalcev, vključno s človeškimi ledvicami in Hela celicami. Kratka interferenčna RNA (siRNA) je tako postala novo orodje za proučevanje funkcije genov v celicah sesalcev.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RNA interferenco so najprej proučevali na insektih. Vendar pa dolgo ni bilo mogoče detektirati RNA interference v celičnih sistemih sesalcev, kot so človeške emrionalne ledvice, mišji fibroblasti, ledvice in jajčniki hrčkov. To je bilo nerazumljivo, saj so RNA interferenco že dokazali v mišjih jajčnih celicah in v zgodnjih zarodkih. Zato so z raziskavami želeli ugotoviti, ali kratka interferenčna RNA (siRNA) vpliva na degradacijo mRNA tudi v celičnih sistemih sesalcev. Poskus so izvedli s pomočjo kotransfekcije. Sintetizirali so 21 nukleotidov dolg siRNA dupleks s simetričnima 3´-koncema, ki sta bila dolga 2 nukleotida. Sintetizirani siRNA dupleksi so bili usmerjeni proti poročevalskemu genu za polip &#039;&#039;Renilla reniformis&#039;&#039; (RL) in dvema različicama luciferaze v kresničkah (GL2 in GL3). siRNA dupleks je bil kotransfektirani v obliki poročevalskega plazmida, kot kombinacija pGL2/pRL ali pGL3/pRL. Najprej so spremljali dogajanje v lizatih &#039;&#039;Drosophila&#039;&#039;, nato pa v celicah sesalcev. Luciferazna aktivnost je bila zaključena v 20 urah po transfekciji. V &#039;&#039;Drosophila&#039;&#039; S2 celicah je bila specifična inhibicija luciferaze zaključena in podobna predhodno pridobljenim rezultatom za daljšo dvoverižno RNA(dsRNA). V sesalskih celicah, kjer so poročevalski geni 50- do 100-krat močneje izraženi, pa specifična inhibicija ni bila dokončno zaključena. V mišjih fibroblastih in Hela S3 celicah je bilo izražanje GL2 zmanjšano za 3- do 12-krat, izražanje GL3 od 9- do 25-krat zmanjšano in izražanje RL zmanjšano za 2- do 3- krat. Zmanjšanjo izražanje je poteklo kot odgovor na sorodno siRNA. V človeških ledvicah je bilo delovanje RL luciferaze neučinkovito, čeprav je bil odziv na GL2 in GL3 specifičen. RL luciferaza je namreč v človeških ledvicah 5- do 20- krat bolj izražena kot v ostalih sesalskih celicah, dostopnost ciljne RNA pa je omejena tudi zaradi sekundarne strukture ali zvitja proteina. Kakorkoli, specifično delovanje GL2 in GL3 s sorodnim siRNA dupleksom je vendarle zadosten dokaz, da RNA interferenca poteka tudi v človeških ledvicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Želeli so tudi spremljati specifičen efekt utišanja pri različnih koncentraciji siRNA dupleksa. Najprej so pri kotransfekciji uporabili 25nM siRNA dupleks. Povečanje koncentracije siRNA na 100nM ni izboljšalo specifičnega utišanja, vendar pa je vplivalo na učinkovitost transfekcije, morda zaradi ovijanja liposomov med plazmidom DNA in siRNA. Zmanjšanje koncentracije siRNA na 1,5 nM prav tako ni zmanjšalo specifičnega utišanja, čeprav je bila koncentracija siRNA sedaj 2- do 20- krat večja od DNA plazmidov. Utiševalni efekt je izginil le takrat, ko je koncentracija siRNA padla pod 0,05 nM. To dokazuje, da je siRNA izredno močen reagent, ki povzroča utišanje gena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S temi raziskavami so dokazali, da je siRNA aktivna tudi v celičnih sistemih sesalcev, vendar pa mehanizem 21-ih nukleotidov siRNA v procesu interference  v celicah sesalcev ostaja neodkrit. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
1. Zamore PD, et al. RNAi: double-stranded RNA directs the ATP-dependent cleavage of mRNA at 21 to 23 nucleotide intervals. Cell. 2000 Mar 31;101(1):25-33.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. Elbashir SM et al.  Duplexes of 21-nucleotide RNAs mediate RNA interference in cultured mammalian cells. Nature. 2001 May 24;411(6836):494-8.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
3. Tuschl, T. et al. Targeted mRNA degradation by double-stranded RNA in vitro. Genes Dev. 1999 December 15; 13(24): 3191–3197.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
4. Wikipedia. RNA interference. 28.3.2012 [citirano 30.3.2012]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_(siRNA)&amp;diff=6952</id>
		<title>Talk:Odkritje kratke interferenčne RNA (siRNA)</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_(siRNA)&amp;diff=6952"/>
		<updated>2012-04-02T09:23:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Uvod, vpliv ATP na RNA interferenco, vpliv translacije mRNA, tvorba kratke interferenčne RNA (siRNA) in vpliv tarčne mRNA na njeno tvorbo, vpliv ATP na tvorbo siRNA, RNA interferenca s protismerno RNA (asRNA), cepitvena mesta in cepitev mRNA, model mehanizma RNA interference - Tanja Korpar&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RNA interferenca pri sesalcih - Ines Šterbal&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_(siRNA)&amp;diff=6951</id>
		<title>Talk:Odkritje kratke interferenčne RNA (siRNA)</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_(siRNA)&amp;diff=6951"/>
		<updated>2012-04-02T09:23:15Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: New page: Uvod, vpliv ATP na RNA interferenco, vpliv translacije mRNA, tvorba kratke interferenčne RNA (siRNA) in vpliv tarčne mRNA na njeno tvorbo, vpliv ATP na tvorbo siRNA, RNA interferenca s p...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Uvod, vpliv ATP na RNA interferenco, vpliv translacije mRNA, tvorba kratke interferenčne RNA (siRNA) in vpliv tarčne mRNA na njeno tvorbo, vpliv ATP na tvorbo siRNA, RNA interferenca s protismerno RNA (asRNA), cepitvena mesta in cepitev mRNA, model mehanizma RNA interference - Tanja Korpar&lt;br /&gt;
RNA interferenca pri sesalcih - Ines Šterbal&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=RNA-interferenca&amp;diff=6950</id>
		<title>RNA-interferenca</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=RNA-interferenca&amp;diff=6950"/>
		<updated>2012-04-02T09:20:42Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Skupine */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Predstavitev seminarja 2011/12 ==&lt;br /&gt;
Seminarska tema pri predmetu Molekularna biologija (Biokemija, 2. letnik) v študijskem letu 2011/12 je utišanje izražanja genov z RNA-interferenco.&lt;br /&gt;
Študenti se bodo razporedili v več skupin (po 3 študente) in obdelali isto temo z več vidikov. Pripravili bodo kratka predavanja znotraj letnika in napisali povzetek v obliki wiki-strani. Naslovi poglavij so:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# Raziskave, ki so privedle do odkritja RNA-interference (1995-1998)&lt;br /&gt;
# Odkritje kratke interferenčne RNA (siRNA) (2000-2001)&lt;br /&gt;
# Odkritje encima &#039;dicer&#039; (2000-2001)&lt;br /&gt;
# Odkritje mikro-RNA (miRNA) (2001)&lt;br /&gt;
# Odkritje kratke lasnične RNA (shRNA) (2003)&lt;br /&gt;
# Odkritje in delovanje nukleaze Drosha (2003-)&lt;br /&gt;
# Prvi poskusi zdravljenja z RNAi (2003-2004)&lt;br /&gt;
# Odkritje aktivacije genov z malo RNA (RNAa) (2006)&lt;br /&gt;
# Evolucijski pomen RNAi (2006-)&lt;br /&gt;
# Odkritje in delovanje kompleksa RISC&lt;br /&gt;
# Pomen RNAi kot obramba pred virusi in transpozoni&lt;br /&gt;
# Posebnosti in primeri RNAi pri rastlinah&lt;br /&gt;
# Klinični preizkusi z učinkovinami na osnovi RNAi&lt;br /&gt;
# Biotehnološka uporaba RNAi&lt;br /&gt;
# Možni pristopi k zdravljenju raka z RNAi&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povezave do nekaterih ključnih člankov najdete na strani [http://www.rnaiweb.com/RNAi/RNAi_Timeline/ RNAi Web]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsako temo obdelajo trije študenti. Predlagate lahko tudi dodatne teme ali spremembe naslovov, če se vam to zdi smiselno. Vsaka skupina pripravi povzetek seminarja z vsaj 1000 besedami in ga objavi na tem wikiju. Povzetek ne vsebuje slikovnega gradiva, lahko pa vključuje povezave do slik in videov na spletu. Navedite do 5 ključnih virov (ti ne štejejo v vsoto 1000 besed), ki ste jih uporabili. Osredotočite se na osnovno temo, ki ste si jo izbrali in vključite čim manj splošnega uvoda. Pripravite tudi predstavitev, dolgo pribl. 15 min. (več o tem v nadaljevanju).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vse skupine morajo objaviti povzetek seminarja na wikiju najkasneje 2.4. opolnoči. Predstavitve seminarjev 1 - 4 bodo 4.4., 5 - 8 6.4., 9 - 12 11.4 in 13 - 15 13.4. Vsaka skupina ima torej za predstavitev 14-18 minut časa, sledi pa razprava (~5 min.). Vsak član skupine mora predstaviti en del seminarja, pri čemer mora biti delo enakomerno razdeljeno med vse. V povzetku navedite, kdo je napisal kateri del (na wiki-strani uporabite zavihek &#039;discussion&#039;).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupine ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Skupine za projektno nalogo - po trije za vsako poglavje (imena in priimke vpišite v oklepaj za naslovom teme):&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# Raziskave, ki so privedle do odkritja RNA-interference (Andrej Vrankar,Jernej Mustar,Dominik Kert)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_%28siRNA%29 Odkritje kratke interferenčne RNA (siRNA)] (Tanja Korpar, Ines Šterbal)&lt;br /&gt;
# Odkritje encima &#039;dicer&#039; (Iza Ogris, Maja Grdadolnik, Karmen Hrovat)&lt;br /&gt;
# Odkritje mikro-RNA (miRNA) (Mitja Crček, Rok Štemberger, Tjaša Flis)&lt;br /&gt;
# Odkritje kratke lasnične RNA (shRNA) (Alja Zottel, Eva Knapič, Taja Karner)&lt;br /&gt;
# Odkritje in delovanje nukleaze Drosha (Ines Kerin, Petra Malavašič)&lt;br /&gt;
# Prvi poskusi zdravljenja z RNAi (Mirjam Kmetič, Ana Dolinar)&lt;br /&gt;
# Odkritje aktivacije genov z malo RNA (RNAa) (Katra Koman, Matevž Ambrožič, Matevž Merljak)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Evolucijski_pomen_RNAi Evolucijski pomen RNAi] (Špela Pohleven, Rok Vene, Jana Verbančič)&lt;br /&gt;
# Odkritje in delovanje kompleksa RISC(Ula Štok, Sara Primec, Maša Mirkovič)&lt;br /&gt;
# Pomen RNAi kot obramba pred virusi in transpozoni(Veronika Jarc, Tjaša Goričan, Kaja Javoršek)&lt;br /&gt;
# Posebnosti in primeri RNAi pri rastlinah(Tina Gregorič, Sara Draščič, Teja Banič)&lt;br /&gt;
# Klinični preizkusi z učinkovinami na osnovi RNAi (Maja Remškar, Monika Škrjanc)&lt;br /&gt;
# Biotehnološka uporaba RNAi (Marko Radojković, Sandi Botonjić)&lt;br /&gt;
# Možni pristopi k zdravljenju raka z RNAi (Andreja Bratovš, Matja Zalar, Tamara Marić)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Naslov teme povežite z novo wiki-stranjo, na katero napišite povzetek. Na koncu besedila (pod viri) v novo vrstico dodajte naslednji oznaki:&amp;lt;nowiki&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&amp;lt;/nowiki&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako so bili urejeni seminarji lani, si lahko ogledate na strani [[Epigenetsko uravnavanje izražanja genov]], kjer boste našli tudi dodatne informacije za bolj poglobljeno učenje Molekularne biologije na to temo.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_(siRNA)&amp;diff=6949</id>
		<title>Odkritje kratke interferenčne RNA (siRNA)</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkritje_kratke_interferen%C4%8Dne_RNA_(siRNA)&amp;diff=6949"/>
		<updated>2012-04-02T09:19:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: New page: Pojem RNA interferenca (RNAi) sta prvič uporabila Andrew Z. Fire in Craig C. Mello s sodelavci, ki so odkrili, da lahko dvoverižna RNA (dsRNA), ki so jo vbrizgali v organizem &amp;#039;&amp;#039;C. Elegan...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Pojem RNA interferenca (RNAi) sta prvič uporabila Andrew Z. Fire in Craig C. Mello s sodelavci, ki so odkrili, da lahko dvoverižna RNA (dsRNA), ki so jo vbrizgali v organizem &#039;&#039;C. Elegans&#039;&#039;, vpliva na izražanje genov, zraven tega pa ima tudi pomembno vlogo pri zaščiti genoma pred transpozoni in ponavljajočimi se sekvencami, služi pa lahko tudi kot obramba pred virusi. Domnevajo, da se je RNA interferenca razvila kot primitivni imunski odgovor na prisotnost tuje nukleinske kisline. Odkrili so jo že pri številnih glivah, rastlinah in živalih, vključno s sesalci.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nadaljnja raziskovanja RNA interference so potekala na lizatu embrijev organizma iz rodu &#039;&#039;Drosophila&#039;&#039;. Pri raziskavah so uporabili so dve različni molekuli mRNA, ki sta bili radioaktivno označeni s 32P – mRNA za [http://en.wikipedia.org/wiki/Luciferase luciferazo] meduze &#039;&#039;Renilla reniformis&#039;&#039; (&#039;&#039;Rr&#039;&#039;-luc) in kresničke &#039;&#039;Photinus pyralis&#039;&#039; (&#039;&#039;Pp&#039;&#039;-luc), ki si nista sorodna niti v zaporedju niti v specifičnem substratu luciferinu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vpliv ATP na RNA interferenco ==&lt;br /&gt;
V lizat so dodali ustrezno dsRNA in s pomočjo agarozne gelske elektroforeze spremljali, kaj se dogaja z &#039;&#039;Rr&#039;&#039;-luc mRNA. Ugotovili so, da RNAi poteka kot običajno. Nato so lizat tretirali z glukozo in heksokinazo in tako ATP pretvorili v ADP. Najprej so v lizat dodali tudi kreatin fosfat in kreatin kinazo, saj sta potrebna za regeneracijo ATP. RNAi je ponovno potekala nemoteno. Nato so poskus ponovili tako, da so prvič dodali le kreatin fosfat, drugič pa le kreatin kinazo, RNAi pa v nobenem primeru ni potekla, saj se ATP ni mogel obnoviti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Podoben poskus so ponovili še s &#039;&#039;Pp&#039;&#039;-luc mRNA in dobili enake rezultate. Tako so ugotovili, da je za RNAi nujen ATP, niso pa še vedeli, v katerem koraku mehanizma.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vpliv translacije mRNA ==&lt;br /&gt;
Potreba po ATP je nakazovala na to, da bi RNAi lahko bila povezana s translacijo mRNA, ki je energijsko potraten proces. V lizat so zato dodali razne inhibitorje sinteze proteinov, ki so zmanjšali translacijo za približno 1900x. Nato so dodali dsRNA, RNAi pa je potekala nemoteno. To pomeni, da na RNAi translacija mRNA nima vpliva, torej poteka na posttranskripcijskem nivoju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tvorba kratke interferenčne RNA (siRNA) in vpliv tarčne mRNA na njeno tvorbo ==&lt;br /&gt;
V lizatu so inkubirali 501bp dolgo &#039;&#039;Rr&#039;&#039;-dsRNA in 505bp dolgo &#039;&#039;Pp&#039;&#039;-dsRNA in s pomočjo poliakrilamidne gelske elektroforeze ugotovili, da se daljši verigi razrežeta na več krajših fragmentov, ki so dolgi 21-23 nukleotidov. Tak fragment pa imenujemo kratka interferenčna RNA (siRNA). Drugih stabilnih produktov ni bilo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poskus so ponovili prvič s tarčno mRNA, drugič pa brez in ugotovili, da ni bistvene razlike pri nastanku siRNA&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vpliv ATP na tvorbo siRNA ==&lt;br /&gt;
Ko so &#039;&#039;Pp&#039;&#039;-dsRNA inkubirali v lizatu, v katerem ni bilo prisotnega ATP, je sicer nastala siRNA, vendar 6x počasneje kot v lizatu, ki je bil tretiran z glukozo in heksokinazo, dodali pa so kreatin kinazo in kreatin fosfat. To pomeni, da za tvorbo siRNA ATP ni nujno potreben, jo pa pospeši.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== RNA interferenca s protismerno RNA (asRNA) ==&lt;br /&gt;
mRNA so inkubirali v lizatu s pufrom, asRNA in dsRNA in analizirali s PAGE. V prvem primeru je ostalo 90%, v drugem 50% in v tretjem manj kot 5% stabilna mRNA. Tako so ugotovili, da protismerna RNA lahko vstopi v reakcijo RNAi, čeprav veliko manj učinkovito kot dsRNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Cepitvena mesta in cepitev mRNA ==&lt;br /&gt;
Vzeli so tri različne &#039;&#039;Rr&#039;&#039;-dsRNA (vsaka je bila približno 100 nukleotidov zamaknjena navzol iste mRNA) in jih inkubirali v lizatu z &#039;&#039;Rr&#039;&#039;-luc mRNA, nato pa analizirali s PAGE in ugotovili, da so nastali stabilni produkti mRNA, ki so ustrezali vsaki od treh dsRNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nato so s pomočjo kartiranja 16 cepitvenih mest za te tri dsRNA ugotovili, da je 14 od 16 cepitev poteklo v intervalih 21-23 nukleotidov. Prva izjema je bilo cepitveno mesto, ki je bilo 32nt oddaljeno od naslednjega. Druga izjema: po štirih cepitvah, ki so potekle na intervalih 21-23nt, je sledilo cepitveno mesto le 9nt oddaljeno od prejšnjega (v tem segmentu je bilo 7 zaporednih uracilov), nato so cepitve spet potekale na intervalih 21-23nt.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prav tako je 14 od 16 cepitev poteklo na uracilih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Model mehanizma RNA interference ==&lt;br /&gt;
Po tem modelu se dsRNA najprej razreže na 21-23 nukleotidov dolge fragmente, ki se nato povežejo s specifičnimi proteini. Ločitev verig poteče s pomočjo od ATP odvisne reakcije s helikazo, kar razloži dejstvo, da ATP olajša nastanek siRNA. Po ločitvi obe verigi ostaneta povezani s proteini, kar pa razloži dejstvo, da je RNAi manj učinkovita, če v reakcijo vstopi le asRNA. Protismerna veriga se nato spari s komplemenarno regijo tarčne mRNA in nato povzroči eno ali kvečjemu dve cepitvi mRNA na 3&#039; ali 5&#039; koncu fragmenta siRNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Lahko bi prišlo tudi do ojačanja RNAi s specifično RNA polimerazo (kodirajo jo določeni geni pri organizmih C. elegans in Neurospora), kar omogoča dolgotrajno utišanje genov, ki je pri teh organizmih prisotno celo v naslednjih generacijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
ATP bi lahko bil potreben v različnih korakih RNAi, vključno z nastankom siRNA, disociacijo verig, parjenjem asRNA in mRNA, cepitvijo mRNA ali za razgradnjo tarčne mRNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== RNA interferenca pri sesalcih ==&lt;br /&gt;
Želeli  so tudi raziskati, ali 21 nukleotidov dolg dupleks kratke interferenčne RNA(siRNA) zavre izražanje genov tudi v različnih celičnih linijah sesalcev, vključno s človeškimi ledvicami in Hela celicami. Kratka interferenčna RNA (siRNA) je tako postala novo orodje za proučevanje funkcije genov v celicah sesalcev.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RNA interferenco so najprej proučevali na insektih. Vendar pa dolgo ni bilo mogoče detektirati RNA interference v celičnih sistemih sesalcev, kot so človeške emrionalne ledvice, mišji fibroblasti, ledvice in jajčniki hrčkov. To je bilo nerazumljivo, saj so RNA interferenco že dokazali v mišjih jajčnih celicah in v zgodnjih zarodkih. Zato so z raziskavami želeli ugotoviti, ali kratka interferenčna RNA (siRNA) vpliva na degradacijo mRNA tudi v celičnih sistemih sesalcev. Poskus so izvedli s pomočjo kotransfekcije. Sintetizirali so 21 nukleotidov dolg siRNA dupleks s simetričnima 3´-koncema, ki sta bila dolga 2 nukleotida. Sintetizirani siRNA dupleksi so bili usmerjeni proti poročevalskemu genu za polip &#039;&#039;Renilla reniformis&#039;&#039; (RL) in dvema različicama luciferaze v kresničkah (GL2 in GL3). siRNA dupleks je bil kotransfektirani v obliki poročevalskega plazmida, kot kombinacija pGL2/pRL ali pGL3/pRL. Najprej so spremljali dogajanje v lizatih &#039;&#039;Drosophila&#039;&#039;, nato pa v celicah sesalcev. Luciferazna aktivnost je bila zaključena v 20 urah po transfekciji. V &#039;&#039;Drosophila&#039;&#039; S2 celicah je bila specifična inhibicija luciferaze zaključena in podobna predhodno pridobljenim rezultatom za daljšo dvoverižno RNA(dsRNA). V sesalskih celicah, kjer so poročevalski geni 50- do 100-krat močneje izraženi, pa specifična inhibicija ni bila dokončno zaključena. V mišjih fibroblastih in Hela S3 celicah je bilo izražanje GL2 zmanjšano za 3- do 12-krat, izražanje GL3 od 9- do 25-krat zmanjšano in izražanje RL zmanjšano za 2- do 3- krat. Zmanjšanjo izražanje je poteklo kot odgovor na sorodno siRNA. V človeških ledvicah je bilo delovanje RL luciferaze neučinkovito, čeprav je bil odziv na GL2 in GL3 specifičen. RL luciferaza je namreč v človeških ledvicah 5- do 20- krat bolj izražena kot v ostalih sesalskih celicah, dostopnost ciljne RNA pa je omejena tudi zaradi sekundarne strukture ali zvitja proteina. Kakorkoli, specifično delovanje GL2 in GL3 s sorodnim siRNA dupleksom je vendarle zadosten dokaz, da RNA interferenca poteka tudi v človeških ledvicah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Želeli so tudi spremljati specifičen efekt utišanja pri različnih koncentraciji siRNA dupleksa. Najprej so pri kotransfekciji uporabili 25nM siRNA dupleks. Povečanje koncentracije siRNA na 100nM ni izboljšalo specifičnega utišanja, vendar pa je vplivalo na učinkovitost transfekcije, morda zaradi ovijanja liposomov med plazmidom DNA in siRNA. Zmanjšanje koncentracije siRNA na 1,5 nM prav tako ni zmanjšalo specifičnega utišanja, čeprav je bila koncentracija siRNA sedaj 2- do 20- krat večja od DNA plazmidov. Utiševalni efekt je izginil le takrat, ko je koncentracija siRNA padla pod 0,05 nM. To dokazuje, da je siRNA izredno močen reagent, ki povzroča utišanje gena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S temi raziskavami so dokazali, da je siRNA aktivna tudi v celičnih sistemih sesalcev, vendar pa mehanizem 21-ih nukleotidov siRNA v procesu interference  v celicah sesalcev ostaja neodkrit. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
1. Zamore PD, et al. RNAi: double-stranded RNA directs the ATP-dependent cleavage of mRNA at 21 to 23 nucleotide intervals. Cell. 2000 Mar 31;101(1):25-33.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. Elbashir SM et al.  Duplexes of 21-nucleotide RNAs mediate RNA interference in cultured mammalian cells. Nature. 2001 May 24;411(6836):494-8.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
3. Tuschl, T. et al. Targeted mRNA degradation by double-stranded RNA in vitro. Genes Dev. 1999 December 15; 13(24): 3191–3197.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
4. Wikipedia. RNA interference. 28.3.2012 [citirano 30.3.2012]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=RNA-interferenca&amp;diff=6870</id>
		<title>RNA-interferenca</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=RNA-interferenca&amp;diff=6870"/>
		<updated>2012-03-01T17:17:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Skupine */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Predstavitev seminarja 2011/12 ==&lt;br /&gt;
Seminarska tema pri predmetu Molekularna biologija (Biokemija, 2. letnik) v študijskem letu 2011/12 je utišanje izražanja genov z RNA-interferenco.&lt;br /&gt;
Študenti se bodo razporedili v več skupin (po 3 študente) in obdelali isto temo z več vidikov. Pripravili bodo kratka predavanja znotraj letnika in napisali povzetek v obliki wiki-strani. Naslovi poglavij so:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# Raziskave, ki so privedle do odkritja RNA-interference (1995-1998)&lt;br /&gt;
# Odkritje kratke interferenčne RNA (siRNA) (2000-2001)&lt;br /&gt;
# Odkritje encima &#039;dicer&#039; (2000-2001)&lt;br /&gt;
# Odkritje mikro-RNA (miRNA) (2001)&lt;br /&gt;
# Odkritje kratke lasnične RNA (shRNA) (2003)&lt;br /&gt;
# Odkritje in delovanje nukleaze Drosha (2003-)&lt;br /&gt;
# Prvi poskusi zdravljenja z RNAi (2003-2004)&lt;br /&gt;
# Odkritje aktivacije genov z malo RNA (RNAa) (2006)&lt;br /&gt;
# Evolucijski pomen RNAi (2006-)&lt;br /&gt;
# Odkritje in delovanje kompleksa RISC&lt;br /&gt;
# Pomen RNAi kot obramba pred virusi in transpozoni&lt;br /&gt;
# Posebnosti in primeri RNAi pri rastlinah&lt;br /&gt;
# Klinični preizkusi z učinkovinami na osnovi RNAi&lt;br /&gt;
# Biotehnološka uporaba RNAi&lt;br /&gt;
# Možni pristopi k zdravljenju raka z RNAi&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povezave do nekaterih ključnih člankov najdete na strani [http://www.rnaiweb.com/RNAi/RNAi_Timeline/ RNAi Web]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsako temo obdelajo trije študenti. Predlagate lahko tudi dodatne teme ali spremembe naslovov, če se vam to zdi smiselno. Vsaka skupina pripravi povzetek seminarja z vsaj 1000 besedami in ga objavi na tem wikiju. Povzetek ne vsebuje slikovnega gradiva, lahko pa vključuje povezave do slik in videov na spletu. Navedite do 5 ključnih virov (ti ne štejejo v vsoto 1000 besed), ki ste jih uporabili. Osredotočite se na osnovno temo, ki ste si jo izbrali in vključite čim manj splošnega uvoda. Pripravite tudi predstavitev, dolgo pribl. 15 min. (več o tem v nadaljevanju).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vse skupine morajo objaviti povzetek seminarja na wikiju najkasneje 2.4. opolnoči. Predstavitve seminarjev 1 - 4 bodo 4.4., 5 - 8 6.4., 9 - 12 11.4 in 13 - 15 13.4. Vsaka skupina ima torej za predstavitev 14-18 minut časa, sledi pa razprava (~5 min.). Vsak član skupine mora predstaviti en del seminarja, pri čemer mora biti delo enakomerno razdeljeno med vse. V povzetku navedite, kdo je napisal kateri del (na wiki-strani uporabite zavihek &#039;discussion&#039;).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupine ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Skupine za projektno nalogo - po trije za vsako poglavje (imena in priimke vpišite v oklepaj za naslovom teme):&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# Raziskave, ki so privedle do odkritja RNA-interference (Andrej Vrankar,Jernej Mustar,Dominik Kert)&lt;br /&gt;
# Odkritje kratke interferenčne RNA (siRNA) (Tanja Korpar, Ines Šterbal)&lt;br /&gt;
# Odkritje encima &#039;dicer&#039; (Iza Ogris, Maja Grdadolnik, Karmen Hrovat)&lt;br /&gt;
# Odkritje mikro-RNA (miRNA) (Mitja Crček, Rok Štemberger,)&lt;br /&gt;
# Odkritje kratke lasnične RNA (shRNA) (Alja Zottel, Eva Knapič, Taja Karner)&lt;br /&gt;
# Odkritje in delovanje nukleaze Drosha (Ines Kerin, Petra Malavašič)&lt;br /&gt;
# Prvi poskusi zdravljenja z RNAi (Mirjam Kmetič, Ana Dolinar)&lt;br /&gt;
# Odkritje aktivacije genov z malo RNA (RNAa)(Monika Škrjanc, Maja Remškar)&lt;br /&gt;
# Evolucijski pomen RNAi (Špela Pohleven, Rok Vene, Jana Verbančič)&lt;br /&gt;
# Odkritje in delovanje kompleksa RISC&lt;br /&gt;
# Pomen RNAi kot obramba pred virusi in transpozoni(Veronika Jarc, Tjaša Goričan, Kaja Javoršek)&lt;br /&gt;
# Posebnosti in primeri RNAi pri rastlinah(Tina Gregorič, Sara Draščič, Teja Banič)&lt;br /&gt;
# Klinični preizkusi z učinkovinami na osnovi RNAi (Maja Remškar, Monika Škrjanc)&lt;br /&gt;
# Biotehnološka uporaba RNAi (Marko Radojković, Sandi Botonjić)&lt;br /&gt;
# Možni pristopi k zdravljenju raka z RNAi (Andreja Bratovš, Matja Zalar, Tamara Marić)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Naslov teme povežite z novo wiki-stranjo, na katero napišite povzetek. Na koncu besedila (pod viri) v novo vrstico dodajte naslednji oznaki:&amp;lt;nowiki&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&amp;lt;/nowiki&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako so bili urejeni seminarji lani, si lahko ogledate na strani [[Epigenetsko uravnavanje izražanja genov]], kjer boste našli tudi dodatne informacije za bolj poglobljeno učenje Molekularne biologije na to temo.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2011&amp;diff=6395</id>
		<title>BIO2 Seminar 2011</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2011&amp;diff=6395"/>
		<updated>2011-10-14T08:37:25Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
Vpišite svoj izbrani naslov!!!&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ula Štok||Tipping the mind||17.10.11||19.10.11||21.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Mirković||The twisted way of things||17.10.11||19.10.11||21.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Draščič||On the spur of a whim||17.10.11||19.10.11||21.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Katra Koman||Protein of the 20th century||18.10.11||23.10.11||26.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ime in priimek||Naslov||21.10.11||25.10.11||28.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Dolinar||The juice of life||21.10.11||25.10.11||28.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urška Rauter||A green glow||21.10.11||25.10.11||28.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Taja Karner||Throb||21.10.11||26.10.11||02.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rok Štemberger||Forbidden fruit||21.10.11||28.10.11||04.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Mohar||The tenuous nature of sex||21.10.11||28.10.11||04.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Veronika Jarc||Our hollow architecture||21.10.11||28.10.11||04.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mirjam Kmetič||Mint condition||26.10.11||02.11.11||09.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Janez Meden||The Japanese Horseshoe Crab and Deafness&lt;br /&gt;
||28.10.11||04.11.11||11.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tjaša Flis||Naslov seminarja||28.10.11||04.11.11||11.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sandi Botonjić||Nature&#039;s junkie||28.10.11||04.11.11||11.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kaja Javoršek||Naslov seminarja||02.11.11||09.11.11||16.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rok Vene||Naslov seminarja||04.11.11||11.11.11||18.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ines Šterbal||One beer please||04.11.11||11.11.11||18.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Matja Zalar||Do it yourself||04.11.11||11.11.11||18.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Matevž Ambrožič||Moody wallpaper||09.11.11||16.11.11||23.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Matevž Merljak||Naslov seminarja||11.11.11||18.11.11||25.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mitja Crček||When your day draws to an end||11.11.11||18.11.11||25.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Dominik Kert||Naslov seminarja||11.11.11||18.11.11||25.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Malavašič||The man behind the molecular lung ||16.11.11||23.11.11||30.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Knapič||Life&#039;s first breath||18.11.11||25.11.11||02.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marko Radojković||Paint my thoughts||18.11.11||25.11.11||02.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tjaša Goričan||Nerve regrowth: nipped by a no-go||18.11.11||25.11.11||02.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Gregorič||Gut feelings||23.11.11||30.11.11||07.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tamara Marić||The dark side of RNA||25.11.11||02.12.11||09.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Remžgar||Naslov seminarja||25.11.11||02.12.11||09.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Remškar||Questioning Colour||25.11.11||02.12.11||09.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Andreja Bratovš||The power behind pain||30.11.11||07.12.11||14.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urška Navodnik||Darwin&#039;s dessert||02.12.11||09.12.11||16.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jernej Mustar||Silent pain||02.12.11||09.12.11||16.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ines Kerin||A queen&#039;s dinner||02.12.11||09.12.11||16.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Alja Zottel||Sleepless nights||07.12.11||14.12.11||21.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Alenka Mikuž||Molecular chastity||09.12.11||16.12.11||23.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Grdadolnik||Ear of Stone||09.12.11||16.12.11||23.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jana Verbančič||Hidden power||09.12.11||16.12.11||23.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Gorečan||Naslov seminarja||14.12.11||21.12.11||04.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Karmen Hrovat||Naslov seminarja||16.12.11||23.12.11||06.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Andrej Vrankar||The things we forget||16.12.11||23.12.11||06.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Teja Banič||Cool news||16.12.11||23.12.11||06.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Špela Pohleven||The making of crooked||21.12.11||04.01.12||11.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sabina Mavretič ||A short story||23.12.11||06.01.12||13.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Karmen Belšak ||Another dark horse||23.12.11||06.01.12||13.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Iza Ogris ||Love,love, love...||23.12.11||06.01.12||13.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Monika Škrjanc ||The greenest of us all||04.01.12||11.01.12||18.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Potočnik ||Skin-deep||06.01.12||13.01.12||20.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ime in priimek ||Naslov seminarja||06.01.12||13.01.12||20.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ime in priimek ||Naslov seminarja||06.01.12||13.01.12||20.01.12||||&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za seminarje ==&lt;br /&gt;
NOVO Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o enem od proteinov opisanih v [http://web.expasy.org/spotlight/back_issues/2011/ ProteinSpotlight] Poiskati morate vsaj še tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! &lt;br /&gt;
V seminarsko nalogo mora biti vključeno:&lt;br /&gt;
* sekvenca proteina in SwissProt oznaka proteina&lt;br /&gt;
* slika strukture proteina (če je le-ta znana), ki jo naredite sami s programom Pymol. Če struktura še ni znana, vključite sliko proteina, ki je vašemu najbolj podoben po sekvenci in katerega struktura je znana&lt;br /&gt;
* poiskati morate, na katerem kromosomu se v človeškem genu nahaja ta protein in narisati shematsko sliko gena (eksonov in intronov) tega proteina. Če protein ni človeškega izvora, poiščite protein, ki je vašemu najbolj podoben in vse navedeno opišite za ta protein.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2011|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah, besedilo naj vsebuje sliko strukture proteina, ki jo sami narišete s programom PyMol - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2700 do 3000 besed), vsebovati mora najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;br /&gt;
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2011&amp;diff=6394</id>
		<title>BIO2 Seminar 2011</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2011&amp;diff=6394"/>
		<updated>2011-10-14T08:08:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
Vpišite svoj izbrani naslov!!!&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ula Štok||Tipping the mind||17.10.11||19.10.11||21.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Mirković||The twisted way of things||17.10.11||19.10.11||21.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Draščič||On the spur of a whim||17.10.11||19.10.11||21.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Katra Koman||Protein of the 20th century||18.10.11||23.10.11||26.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ime in priimek||Naslov||21.10.11||25.10.11||28.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Dolinar||The juice of life||21.10.11||25.10.11||28.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urška Rauter||A green glow||21.10.11||25.10.11||28.10.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Taja Karner||Throb||21.10.11||26.10.11||02.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rok Štemberger||Forbidden fruit||21.10.11||28.10.11||04.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Mohar||The tenuous nature of sex||21.10.11||28.10.11||04.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Veronika Jarc||Our hollow architecture||21.10.11||28.10.11||04.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mirjam Kmetič||Mint condition||26.10.11||02.11.11||09.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Janez Meden||The Japanese Horseshoe Crab and Deafness&lt;br /&gt;
||28.10.11||04.11.11||11.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tjaša Flis||Naslov seminarja||28.10.11||04.11.11||11.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sandi Botonjić||Nature&#039;s junkie||28.10.11||04.11.11||11.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kaja Javoršek||Naslov seminarja||02.11.11||09.11.11||16.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rok Vene||Naslov seminarja||04.11.11||11.11.11||18.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ines Šterbal||Protein of the 20th century||04.11.11||11.11.11||18.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Matja Zalar||Do it yourself||04.11.11||11.11.11||18.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Matevž Ambrožič||Moody wallpaper||09.11.11||16.11.11||23.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Matevž Merljak||Naslov seminarja||11.11.11||18.11.11||25.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mitja Crček||When your day draws to an end||11.11.11||18.11.11||25.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Dominik Kert||Naslov seminarja||11.11.11||18.11.11||25.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Malavašič||The man behind the molecular lung ||16.11.11||23.11.11||30.11.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Knapič||Life&#039;s first breath||18.11.11||25.11.11||02.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marko Radojković||Paint my thoughts||18.11.11||25.11.11||02.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tjaša Goričan||Nerve regrowth: nipped by a no-go||18.11.11||25.11.11||02.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Gregorič||Gut feelings||23.11.11||30.11.11||07.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tamara Marić||The dark side of RNA||25.11.11||02.12.11||09.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Remžgar||Naslov seminarja||25.11.11||02.12.11||09.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Remškar||Questioning Colour||25.11.11||02.12.11||09.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Andreja Bratovš||The power behind pain||30.11.11||07.12.11||14.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urška Navodnik||Darwin&#039;s dessert||02.12.11||09.12.11||16.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jernej Mustar||Silent pain||02.12.11||09.12.11||16.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ines Kerin||A queen&#039;s dinner||02.12.11||09.12.11||16.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Alja Zottel||Sleepless nights||07.12.11||14.12.11||21.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Alenka Mikuž||Molecular chastity||09.12.11||16.12.11||23.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Grdadolnik||Ear of Stone||09.12.11||16.12.11||23.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jana Verbančič||Hidden power||09.12.11||16.12.11||23.12.11||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Gorečan||Naslov seminarja||14.12.11||21.12.11||04.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Karmen Hrovat||Naslov seminarja||16.12.11||23.12.11||06.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Andrej Vrankar||The things we forget||16.12.11||23.12.11||06.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Teja Banič||Cool news||16.12.11||23.12.11||06.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Špela Pohleven||The making of crooked||21.12.11||04.01.12||11.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sabina Mavretič ||A short story||23.12.11||06.01.12||13.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Karmen Belšak ||Another dark horse||23.12.11||06.01.12||13.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Iza Ogris ||Love,love, love...||23.12.11||06.01.12||13.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Monika Škrjanc ||The greenest of us all||04.01.12||11.01.12||18.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Potočnik ||Skin-deep||06.01.12||13.01.12||20.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ime in priimek ||Naslov seminarja||06.01.12||13.01.12||20.01.12||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ime in priimek ||Naslov seminarja||06.01.12||13.01.12||20.01.12||||&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za seminarje ==&lt;br /&gt;
NOVO Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o enem od proteinov opisanih v [http://web.expasy.org/spotlight/back_issues/2011/ ProteinSpotlight] Poiskati morate vsaj še tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! &lt;br /&gt;
V seminarsko nalogo mora biti vključeno:&lt;br /&gt;
* sekvenca proteina in SwissProt oznaka proteina&lt;br /&gt;
* slika strukture proteina (če je le-ta znana), ki jo naredite sami s programom Pymol. Če struktura še ni znana, vključite sliko proteina, ki je vašemu najbolj podoben po sekvenci in katerega struktura je znana&lt;br /&gt;
* poiskati morate, na katerem kromosomu se v človeškem genu nahaja ta protein in narisati shematsko sliko gena (eksonov in intronov) tega proteina. Če protein ni človeškega izvora, poiščite protein, ki je vašemu najbolj podoben in vse navedeno opišite za ta protein.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2011|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah, besedilo naj vsebuje sliko strukture proteina, ki jo sami narišete s programom PyMol - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2700 do 3000 besed), vsebovati mora najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;br /&gt;
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5169</id>
		<title>BIO2 2010 Seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5169"/>
		<updated>2011-01-06T16:47:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Biokemijski seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov članka&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BREMEC KRISTINA||[[Eukaryotic transcription factors as direct nutrient sensors]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| UMEK ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Špela Umek:_Membranski_lipidi:_lokalizacija_in_delovanje |Membrane lipids: where they are and how they behave]]||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HRIBERŠEK DAMJANA||[[Prenos signalov preko biološko aktivnih lipidov: Sfingolipidi]]||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KORPAR TANJA||[[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dne_strategije_za_sestavljanje_molekularnih_strojev | Cellular strategies for the assembly of molecular machines]]||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PAVLOVIČ TONJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||7.1.||11.1.||14.1.||Frančič||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GOREČAN PETRA||Leptin and the regulation of body weight in mammals||5.1.||12.1.||19.1.||Simonič||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GREGORIČ TINA||mTOR- from growth signal integration to cancer, diabetes and ageing||13.1.||17.1.||21.1.||Kogoj||Umek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMEC SARA||Inventory control: cytochrome c oxidase assembly regulates mitochondrial translation||13.1.||17.1.||21.1.||Berki||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FLIS TJAŠA||Fructose induced lipogenesis + sami poiščite še dodatne vire!||13.1.||17.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;Gradivo za seminarje &amp;lt;/span&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===A: Leksikografsko geslo===&lt;br /&gt;
Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.&lt;br /&gt;
* Do &#039;&#039;&#039;12. decembra 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.&lt;br /&gt;
* Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! &lt;br /&gt;
* Opis pod A morate dokončati do &#039;&#039;&#039;12. januarja 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===B: Seminar===&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.&lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;br /&gt;
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5168</id>
		<title>BIO2 2010 Seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5168"/>
		<updated>2011-01-06T16:47:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Biokemijski seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov članka&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BREMEC KRISTINA||[[Eukaryotic transcription factors as direct nutrient sensors]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| UMEK ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Špela Umek:_Membranski_lipidi:_lokalizacija_in_delovanje |Membrane lipids: where they are and how they behave]]||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HRIBERŠEK DAMJANA||[[Prenos signalov preko biološko aktivnih lipidov: Sfingolipidi]]||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KORPAR TANJA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dne_strategije_za_sestavljanje_molekularnih_strojev | Cellular strategies for the assembly of molecular machines]||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PAVLOVIČ TONJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||7.1.||11.1.||14.1.||Frančič||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GOREČAN PETRA||Leptin and the regulation of body weight in mammals||5.1.||12.1.||19.1.||Simonič||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GREGORIČ TINA||mTOR- from growth signal integration to cancer, diabetes and ageing||13.1.||17.1.||21.1.||Kogoj||Umek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMEC SARA||Inventory control: cytochrome c oxidase assembly regulates mitochondrial translation||13.1.||17.1.||21.1.||Berki||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FLIS TJAŠA||Fructose induced lipogenesis + sami poiščite še dodatne vire!||13.1.||17.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;Gradivo za seminarje &amp;lt;/span&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===A: Leksikografsko geslo===&lt;br /&gt;
Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.&lt;br /&gt;
* Do &#039;&#039;&#039;12. decembra 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.&lt;br /&gt;
* Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! &lt;br /&gt;
* Opis pod A morate dokončati do &#039;&#039;&#039;12. januarja 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===B: Seminar===&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.&lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;br /&gt;
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5167</id>
		<title>BIO2 2010 Seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5167"/>
		<updated>2011-01-06T16:47:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Biokemijski seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov članka&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BREMEC KRISTINA||[[Eukaryotic transcription factors as direct nutrient sensors]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| UMEK ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Špela Umek:_Membranski_lipidi:_lokalizacija_in_delovanje |Membrane lipids: where they are and how they behave]]||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HRIBERŠEK DAMJANA||[[Prenos signalov preko biološko aktivnih lipidov: Sfingolipidi]]||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KORPAR TANJA||[[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dne_strategije_za_sestavljanje_molekularnih_strojev | Cellular strategies for the assembly of molecular machines]]||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PAVLOVIČ TONJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||7.1.||11.1.||14.1.||Frančič||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GOREČAN PETRA||Leptin and the regulation of body weight in mammals||5.1.||12.1.||19.1.||Simonič||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GREGORIČ TINA||mTOR- from growth signal integration to cancer, diabetes and ageing||13.1.||17.1.||21.1.||Kogoj||Umek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMEC SARA||Inventory control: cytochrome c oxidase assembly regulates mitochondrial translation||13.1.||17.1.||21.1.||Berki||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FLIS TJAŠA||Fructose induced lipogenesis + sami poiščite še dodatne vire!||13.1.||17.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;Gradivo za seminarje &amp;lt;/span&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===A: Leksikografsko geslo===&lt;br /&gt;
Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.&lt;br /&gt;
* Do &#039;&#039;&#039;12. decembra 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.&lt;br /&gt;
* Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! &lt;br /&gt;
* Opis pod A morate dokončati do &#039;&#039;&#039;12. januarja 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===B: Seminar===&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.&lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;br /&gt;
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dne_strategije_za_sestavljanje_molekularnih_strojev&amp;diff=5166</id>
		<title>Celične strategije za sestavljanje molekularnih strojev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Celi%C4%8Dne_strategije_za_sestavljanje_molekularnih_strojev&amp;diff=5166"/>
		<updated>2011-01-06T16:44:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: New page: Molekularni stroji so nadmolekularni združki biomolekul, ki povečajo raznovrstnost kemijskih reakcij v organizmih. Med seboj se lahko povežejo različne vrste molekul – protein-protei...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Molekularni stroji so nadmolekularni združki biomolekul, ki povečajo raznovrstnost kemijskih reakcij v organizmih. Med seboj se lahko povežejo različne vrste molekul – protein-protein, protein-RNA ali protein-DNA. Znanstvenike je zanimalo, kako se te molekule združujejo v celote. Za proučevanje so uporabili dve vrsti molekul – encim Rubisco (povežejo se različni proteini) in snRNP (RNA in proteini).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rubisco je heksadekamer, ki je sestavljen iz osmih velikih in osmih majhnih podenot. Ugotovili, da pri sestavljanju pomagajo različni šaperoni (GroEL, GroES in RbcX). GroEL in GroES pomagata pri pravilnem zvitju proteina, RbcX pa pomaga pri pravilnem združevanju podenot.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Bolj zapleten proces pa je sinteza snRNP-jev. snRNP-ji so del velikih jedrnih kompleksov, ki sestavljajo izrezovalno-povezovalni kompleks oz. spajalna telesca, ta pa katalizirajo odcepljanje intronov in združevanje eksonov v mRNA. Sinteza se začne tako, da polimeraza II začne transkripcijo RNA, ki se nato prenese iz jedra v citoplazmo in se poveže s sedmimi specifičnimi proteini, imenovanimi Sm proteini. Nato se ta kompleks prenese nazaj v jedro (v Cajalovo telesce), kjer poteka nadaljnje zorenje snRNP-ja, nato pa se končno vključi v izrezovalno-povezovalni kompleks. To je seveda zelo poenostavljen prikaz, saj je pri tem procesu potrebnih veliko dodatnih dejavnikov, ko pri sestavljanju pomagajo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Znanstveniki predvidevajo, da se vsi molekularni stroji sestavljajo na podoben način, zanimivo pa je, da pri sestavljanju vsakega kompleksa sodelujejo edinstveni šaperoni in drugi dejavniki.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5165</id>
		<title>BIO2 2010 Seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5165"/>
		<updated>2011-01-06T16:00:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Biokemijski seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov članka&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BREMEC KRISTINA||[[Eukaryotic transcription factors as direct nutrient sensors]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| UMEK ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Špela Umek:_Membranski_lipidi:_lokalizacija_in_delovanje |Membrane lipids: where they are and how they behave]]||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HRIBERŠEK DAMJANA||[[Prenos signalov preko biološko aktivnih lipidov: Sfingolipidi]]||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KORPAR TANJA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tanja Korpar: Celične strategije za sestavljanje molekularnih strojev | Cellular strategies for the assembly of molecular machines]]||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PAVLOVIČ TONJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||7.1.||11.1.||14.1.||Frančič||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GOREČAN PETRA||Leptin and the regulation of body weight in mammals||5.1.||12.1.||19.1.||Simonič||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GREGORIČ TINA||mTOR- from growth signal integration to cancer, diabetes and ageing||13.1.||17.1.||21.1.||Kogoj||Umek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMEC SARA||Inventory control: cytochrome c oxidase assembly regulates mitochondrial translation||13.1.||17.1.||21.1.||Berki||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FLIS TJAŠA||Fructose induced lipogenesis + sami poiščite še dodatne vire!||13.1.||17.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;Gradivo za seminarje &amp;lt;/span&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===A: Leksikografsko geslo===&lt;br /&gt;
Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.&lt;br /&gt;
* Do &#039;&#039;&#039;12. decembra 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.&lt;br /&gt;
* Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! &lt;br /&gt;
* Opis pod A morate dokončati do &#039;&#039;&#039;12. januarja 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===B: Seminar===&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.&lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;br /&gt;
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5164</id>
		<title>BIO2 2010 Seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5164"/>
		<updated>2011-01-06T14:28:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Biokemijski seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov članka&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BREMEC KRISTINA||[[Eukaryotic transcription factors as direct nutrient sensors]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| UMEK ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Špela Umek:_Membranski_lipidi:_lokalizacija_in_delovanje |Membrane lipids: where they are and how they behave]]||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HRIBERŠEK DAMJANA||[[Prenos signalov preko biološko aktivnih lipidov: Sfingolipidi]]||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KORPAR TANJA||Cellular strategies for the assembly of molecular machines||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PAVLOVIČ TONJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||7.1.||11.1.||14.1.||Frančič||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GOREČAN PETRA||Leptin and the regulation of body weight in mammals||5.1.||12.1.||19.1.||Simonič||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GREGORIČ TINA||mTOR- from growth signal integration to cancer, diabetes and ageing||13.1.||17.1.||21.1.||Kogoj||Umek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMEC SARA||Inventory control: cytochrome c oxidase assembly regulates mitochondrial translation||13.1.||17.1.||21.1.||Berki||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FLIS TJAŠA||Fructose induced lipogenesis + sami poiščite še dodatne vire!||13.1.||17.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;Gradivo za seminarje &amp;lt;/span&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===A: Leksikografsko geslo===&lt;br /&gt;
Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.&lt;br /&gt;
* Do &#039;&#039;&#039;12. decembra 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.&lt;br /&gt;
* Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! &lt;br /&gt;
* Opis pod A morate dokončati do &#039;&#039;&#039;12. januarja 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===B: Seminar===&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.&lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;br /&gt;
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5163</id>
		<title>BIO2 2010 Seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&amp;diff=5163"/>
		<updated>2011-01-06T14:27:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
= &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &amp;lt;/span&amp;gt; =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
= Biokemijski seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov članka&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| BREMEC KRISTINA||[[Eukaryotic transcription factors as direct nutrient sensors]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| UMEK ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Špela Umek:_Membranski_lipidi:_lokalizacija_in_delovanje |Membrane lipids: where they are and how they behave]]||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| HRIBERŠEK DAMJANA||[[Prenos signalov preko biološko aktivnih lipidov: Sfingolipidi]]||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| KORPAR TANJA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tanja Korpar:_Celične_strategije_za_sestavljanje_molekularnih_strojev]]Cellular strategies for the assembly of molecular machines||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PAVLOVIČ TONJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||7.1.||11.1.||14.1.||Frančič||Žbogar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GOREČAN PETRA||Leptin and the regulation of body weight in mammals||5.1.||12.1.||19.1.||Simonič||Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| GREGORIČ TINA||mTOR- from growth signal integration to cancer, diabetes and ageing||13.1.||17.1.||21.1.||Kogoj||Umek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| PRIMEC SARA||Inventory control: cytochrome c oxidase assembly regulates mitochondrial translation||13.1.||17.1.||21.1.||Berki||Flis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| FLIS TJAŠA||Fructose induced lipogenesis + sami poiščite še dodatne vire!||13.1.||17.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== &amp;lt;span style=&amp;quot;background:#00FF00&amp;quot;&amp;gt;Gradivo za seminarje &amp;lt;/span&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===A: Leksikografsko geslo===&lt;br /&gt;
Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.&lt;br /&gt;
* Do &#039;&#039;&#039;12. decembra 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.&lt;br /&gt;
* Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! &lt;br /&gt;
* Opis pod A morate dokončati do &#039;&#039;&#039;12. januarja 2010&#039;&#039;&#039; do 12. ure.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===B: Seminar===&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.&lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;br /&gt;
* Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nevrotransmiterji&amp;diff=4985</id>
		<title>Nevrotransmiterji</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nevrotransmiterji&amp;diff=4985"/>
		<updated>2010-12-14T19:52:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: New page: Nevrotransmiterji ali živčni prenašalci so endogene kemikalije, ki prenašajo signale po nevronih preko sinapse. Shranjeni so v sinaptičnih veziklih, ki se nahajajo na presinaptičnem ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Nevrotransmiterji ali živčni prenašalci so endogene kemikalije, ki prenašajo signale po nevronih preko sinapse. Shranjeni so v sinaptičnih veziklih, ki se nahajajo na presinaptičnem nevronu in se sproščajo v sinaptične reže, kjer se vežejo na membranske receptorje na postsinaptičnem nevronu, kjer izzovejo ustrezen biološki odgovor.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
DELOVANJE:&lt;br /&gt;
Ko akcijski potencial doseže sinapso, depolarizacija povzroči odprtje kalcijevih kanalov. Kalcij povzroči potovanje veziklov proti membrani, nato se nevrotransmiterji sprostijo v sinaptično režo s pomočjo eksocitoze.&lt;br /&gt;
Prenašalec nato difundira po sinaptični reži, dokler ne doseže postsinaptičnega nevrona, kjer se veže na receptorje. Le-te delimo na ionotropne in matabotropne. Ionotropni receptorji so ionski kanalčki, ki se odprejo, ko se nanj veže sprecifični živčni prenašalec. Metabotropni pa so povezani z G-proteinom (po vezavi molekule nevrotransmiterja G-protein difundira od receptorja in povzroči odpiranje ionskih kanalčkov ali sintezo sekundarnega prenašalca).&lt;br /&gt;
Biološki odgovor nevrotransmiterja je odvisen od tega, na kateri receptor se le-ta veže (nekateri lahko imajo ali inhibitorni ali ekscitatorni učinek). Če živčni prenašalec deluje ekscitatorno, pospeši   stimulacijo živčnega impulza v postsinaptičnem nevronu, če deluje inhibitorno, pa zavre nastanek impulza z znižanjem napetosti na membrani.&lt;br /&gt;
Iz sinaptične reže se lahko nevrotransmiterji odstranijo tako, da se ponovno prenesejo v presinaptični nevron s prenašalnimi proteini, ali s pomočo encimske razgradnje.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo različne vrste nevrotransmiterjev, delimo jih na:&lt;br /&gt;
- aminokisline (glutamat, aspartat, D-serin,γ-aminobutirična kislina (GABA), glicin)&lt;br /&gt;
- monoamine in druge biogene amine (dopamin, noradrenalin, adrenalin, histamin, serotonin, melatonin)&lt;br /&gt;
- druge (acetilholin, adenozin, anandamin, NO)&lt;br /&gt;
Nevrotransmiterji lahko tudi ioni (npr. cink) ali plinske molekule (NO, CO), vendar to niso klasični živčni prenašalci. Eksperimentalno je bilo dokazano, da se sproščajo iz presinaptičnega dela sinapse, vendar se ne pakirajo v vezikle.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nevrotransmiterje delimo na ekscitatorne in inhibitorne. Ekscitatorni spodbujajo  širjenje akcijskega potenciala  po nevronih in povzročajo depolarizacijo celične membrane, inhibitorni pa zavirajo potovanje potenciala po nevronih in membrano hiperpolarizirajo. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najpogostejši inhibitorni nevrotransmiterji so GABA (γ-aminomaslena kislina )- v centralnem živčevju) in glicin (periferno živčevje), ki so aktivni po vseh regijah&lt;br /&gt;
možganov. Delujejo tako, da kontrolirajo nevronsko aktivnost vzdolž mnogih nevronskih poti. Ko se GABA veže na svoj inhibitorni receptor, je verjetnost, da bo celica stimulirana, precej manjša.&lt;br /&gt;
Medtem v drugem predelu možganov delujejo ekscitatorni nevrotransmiterji, najpogostejši med njimi je glutamat. Glutamat se veže na ekscitatorne receptorje (le to poveča verjetnost, da bo tarča celica sprožila akcijski potencial).&lt;br /&gt;
Obstajajo še drugi nevrotransmiterji, kot je npr. acetilholin, za katerega obstajajo ekscitatorni in inhibitorni receptorji, obstajajo še nekatere vrste receptorjev, ki aktivirajo komplekse presnovnih poti v postsinaptični celici, da njihov učinek, ki jih ne moremo poimenovati bodisi ekscitatorni ali inhibitorni.&lt;br /&gt;
Ostali so manj pogosti, vendar lahko imajo zelo pomembne funkcije – velika večina psihoaktivnih drog deluje tako, da spremeni delovanje nekaterih nevrotransmiterskih sistemov. Droge, ki povzročajo odvisnost (kokain, amfetamini), delujejo tako, da spremenijo delovanje dopaminskega sistema. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vrste postsinaptičnih potencialov:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na to, kako nevrotransmiter deluje na postsinaptično celico, ločimo 2 vrsti akcijskih potencialov na postsinaptični celici:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
    * ekscitatorni (pospeševalni) postsinaptični potencial: posledica vezave ekscitatornega nevrotransmiterja na receptorje v postsinaptični membrani, ki zato odpre ionske kanale in začne depolarizacijo&lt;br /&gt;
    * inhibitorni (zaviralni) postsinaptični potencial: posledica vezave inhibitornega nevrotransmiterja na receptorje v postsinaptični membrani, ki zato ohrani ionskem kanale zaprte; posledica je hiperpolarizacija, ki zmanjša verjetnost depolarizacije celice&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.youtube.com/watch?v=HXx9qlJetSU&amp;amp;feature=related&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Alel-specifi%C4%8Dni_spekter_tumorja_v_PTEN&amp;diff=3997</id>
		<title>Alel-specifični spekter tumorja v PTEN</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Alel-specifi%C4%8Dni_spekter_tumorja_v_PTEN&amp;diff=3997"/>
		<updated>2010-06-02T16:40:25Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: New page: Dedne mutacije v PTEN proteinu povzročajo COWDEN in BRR sindrom, dve pretežno podedovani motnji, značilni za duševno prizadete, in povečujejo tveganje za nastanek raka. Tumorsko zavir...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Dedne mutacije v PTEN proteinu povzročajo COWDEN in BRR sindrom, dve pretežno podedovani motnji, značilni za duševno prizadete, in povečujejo tveganje za nastanek raka.&lt;br /&gt;
Tumorsko zaviralni gen PTEN kodira izdelek z beljakovinami in lipidno fostatazno aktivnostjo. Lipidna fosfatazna aktivnost negativno ureja fosfoinozitidno – 3 – kinazo. Gen PTEN ima beljakovinsko fosfatazno aktivnost, ki povzroča zaviranje tumorja. &lt;br /&gt;
Posamezniki s Cowden sindromom kažejo velike razlike v bolezni, vključno s predispozicijo raka, za katere mislijo, da so posledica kombinacije genotipa in polimorfne heterogenosti v populaciji. Razlog, da se je uveljavila tudi polimorfna heterogenost je ta, da lahko različni fenotipi povzročijo enake mutacije, ki segajo od blagih motenj pri Cowden sindromu, do hudih motenj pri BRR sindromu.&lt;br /&gt;
V raziskavi so vzeli tri kontrolne mutantne alele PTEN, ki so bili prisotni pri bolnikih s sindromom Cowden. Pomanjkanje lipidne fosfatazne aktivnosti v PtenΔ4-5, PtenC124R in PtenG129E povzroči podobne razvojne anomalije, a različne tumorje, ki so različne resnosti. Alela – specifične razlike bi lahko povzročile izgubo funkcije v PtenΔ4-5 in pridobitev funkcije v PtenG129E. Ti podatki kažejo, da je spreminjanje fenotipa tumorja pri bolnikih s Cowden in BRR sindromom mogoče pripisati specifični mutaciji v PTEN, ki spreminjajo beljakovine preko različnih mehanizmov.&lt;br /&gt;
Kljub intenzivnemu prizadevanju razumeti biokemično funkcijo PTEN pa še vedno ni jasno, katera od številnih funkcij omogoči genu, da zavira tumor in ali različne funkcije prispevajo k selektivnosti zaviranja tumorja v posameznih organih.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&amp;diff=3996</id>
		<title>Biokemijski seminar 1 - 2009/10</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&amp;diff=3996"/>
		<updated>2010-06-02T16:40:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov profesorice [mailto:brigita.lenarcic@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [[BiokemSeminar-SkupineNovica-B09 | seznam letošnjih 2. letnikov]].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[Biokemijski seminar 1 - 2009/10 - Kazalo | kazalo]] in to v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. Vpišete lahko tudi novo kategorijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bomo vpisali, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 4.3., recenzenti popravijo do 8.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Belšak Karmen - [[3-D struktura virusa s potencialom za boj proti raku in virusu HIV]] [http://www.newsroom.ucla.edu/portal/ucla/ucla-researchers-reveal-3d-structure-153580.aspx]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bevc L., Flis T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Debeljak Mirjam - [[Proteini jedrnih por direktno stimulirajo izražanje genov celičnega cikla in razvojnih genov znotraj nukleoplazme]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674%2810%2900012-7]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bezeljak U., Stupar U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 18.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.3., recenzenti popravijo do 12.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Bole Urša - [[Gen, ki povečuje vzdržljivost pri teku]] [http://physiolgenomics.physiology.org/cgi/reprint/00199.2009v1] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bigec T., Ščuk D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Razboršek Brigita - [[Okvarjene vezave PINK1 in parkina so lahko vzrok Parkinsonove bolezni]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179203.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kaneuskaya L., Šterbal I.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 25.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 11.3., recenzenti popravijo do 18.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Umek Špela - [[Zaviranje angiogeneze in rasti tumorja z oralno aktivno učinkovino, ki stabilizira neaktivno stanje PDGFRβ/B-RAF]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179032.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kogoj M., Bratuš Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Kolar Sabina - [[ATP hidroliza v Eg5 kinazi vključuje katalitični dvovodni mehanizem]]&lt;br /&gt;
[http://www.physorg.com/news186584297.html]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Stupar U., Caf-Feldin Ž&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Kranjc Aleksander - [[Ritalin povečuje sposobnost učenja s povečanjem plastičnosti možganov]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/181514.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kolenc F., Merljak M..&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Bosilj Monika - [[Pandemska gripa kaže znake odpornosti na tamiflu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301131902.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Korpar T., Primec S., &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Bezeljak Urban - [[Tvorba priona z rekombinantnim prionskim proteinom]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-01/osu-soe012710.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Simonič N., Železnik Ž.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Primc Tisa - [[Dosežena aksonska regeneracija in vitro]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/07/090724113546.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žbogar U., Rovanšek V.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.3., recenzenti popravijo do 25.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Banič Teja - [[Električni tokovi prostorsko ločijo biogeokemijske procese v morskih sedimentih]]  [http://news.sciencemag.org/sciencenow/2010/02/-deep-on-the-ocean.html]&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Juvančič J., Korpar T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Simonič Nataša - [[Zavirano IGF-1 sporočanje zmanjšuje s staranjem povezano proteotoksičnost v miših]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674(09)01426-3]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žlajpah M., Rot Z.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Rovanšek Veronika - [[Sestrin kot povratni inhibitor TOR-a, ki preprečuje s starostjo povezane bolezni]]  [http://esciencenews.com/articles/2010/03/04/protein.shown.be.natural.inhibitor.aging.fruit.fly.model]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Adamič B., Frančič V.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Železnik Žan - [[Od kaspaze odvisna pretvorba Dicer-ribonukleaze v deoksiribonukleazo, ki spodbuja apoptozo]]  [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/uoca-doc031010.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rupar K., Gregorič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Ferkolj Maja - [[Toksičen učinek na DNA pri pogostem in občasnem kajenju marihuane ter tobaka]][http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Toksi%C4%8Den_u%C4%8Dinek_na_DNA_pri_pogostem_in_ob%C4%8Dasnem_kajenju_marihuane_ter_tobaka]&amp;lt;br&amp;gt;  &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Belšak K., Gubanec, V&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.3., recenzenti popravijo do 1.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Caf Feldin Žan - [[Atrazin pri afriških žabah krempljarkah povroča poplno feminizacijo]] [http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=common-herbicide-turns-male-frogs-into-females]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Berki B., Hriberšek D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Frančič Vito - [[Stabilnost in dinamika zvijanja proteina posneta v živi celici]] [http://www.scientificamerican.com/blog/post.cfm?id=scientists-observe-protein-folding-2010-02-28]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Merljak M., Bole U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 29.3., recenzenti popravijo do 5.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Ščuk Dino - [[Metabolične raziskave na pacientih s hepatitisom B in C]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2816273/?tool=pmcentrez;report=abstract]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregorič T., Razboršek B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Kolenc Filip - [[Struktura C-terminalne domene nsp4 mačjega virusa]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2714721/?tool=pmcentrez]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gubanec V., Debeljak M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.4., recenzenti popravijo do 8.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Dimitrijević Đorđe - [[Cerebralne in periferne spremembe, ki so nastale med dušikovo  oksidno (NO) sintezo v modelu spalne bolezni podgane; Identifikacija možganskih iNOS ekspresivnih celic.]] [http://elitestv.com/pub/2010/02/cerebral-and-peripheral-changes-occurring-in-nitric-oxide-no-synthesis-in-a-rat-model-of-sleeping-sickness-identification-of-brain-inos-expressing-cells]&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Pavlovič T., Ferkolj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Flis Tjaša - [[ Zdravljenje melanoma z nanodelci]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/183633.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Železnik Ž., Kaneuskaya L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Pavlovič Tonja - [[Beta-2-mikroglobulin v motnjah avtističnega spektra]] [http://www.scipub.org/fulltext/ajbb/ajbb3287-91.pdf]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bole U., Žlajpah M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Bratuš Maruša - [[Morfologija psov- geni in mutacije]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301201937.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bosilj M., Kolar S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Primec Sara - [[Regulatorni protein v embrionalnih celicah]]&lt;br /&gt;
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Regulatorni_protein_v_embrionalnih_celicah]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tolar E., Kolenc F.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Naraglav Nives - [[Spomni se magnezija, če se želiš spomniti: sintetični magnezijev dodatek izboljša spomin in upočasni  slabšanje spomina, kot posledico staranja]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100222162011.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Umek Š., Simonič N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
7. Kogoj Maja - [[Presnova: Razumevanje odpornosti na ščitnične hormone]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100308220538.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rovanšek V., Kranjc A. &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
8. Žbogar Urška - [[Zmožnost aminokislin za opravljanje več vlog hkrati je morda šibka točka virusa hepatitisa C]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091231153631.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rupar K., Podjed Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.4., recenzenti popravijo do 15.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Bevc Luka - [[Dvojna vloga Notch proteina]] [http://www.irbbarcelona.org/index.php/en/news/irb-news/scientific/opposing-functions-of-a-key-molecule-in-the-development-of-organisms]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kolar S., Perme N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Bigec Tjaša - [[Učinek usmerjenih nanodelcev na človeško RNA]] [http://media.caltech.edu/press_releases/13334]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Ščuk D., Podjed Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Žlajpah Margareta - [[Struktura nespecifičnih LTP proteinov omogoča razumevanje njihove odpornosti na proteolizo]][http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/bi901939z]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Šterbal I., Berčič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.4., recenzenti popravijo do 29.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Juvančič Janja - [[Pridobivanje morfija]] [http://www.sciencenews.org/view/generic/id/57257/title/Chemists_pin_down_poppys_tricks_for_making_morphine]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bratuš M., Berki B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Berčič Tjaša - [[Prenos DNA v človeških zarodkih za preprečitev prenosa mitohondrijske bolezni DNA]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100416121800.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Caf-Feldin Ž., Primc T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Gregorič Tina - [[Insekticidne lastnosti semen &amp;quot;C.arabica&amp;quot; in &amp;quot;C.racemosa&amp;quot; pri Cowpea hrošču (&amp;quot;C.maculatus&amp;quot;) ]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/acs-piu033110.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Debeljak M., Naraglav N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Gubanec Vesna - [[BanLec potencialni preprečevalec replikacije virusa HIV]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100315091303.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Dimitrijević Đ., Bezeljak U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Ogrin Laura - [[Receptorji dopamina D2 v disfunkcionalnih nagrajevalnih sistemih in kompulzivno prenajedanje pri debelih podganah]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100328170243.htm#] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Draščič S., Pavlovič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 29.4., recenzenti popravijo do 6.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Korpar Tanja - [[Morfogen Wingless je odgovoren za nastanek barvnih vzorcev na krilih]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100407134812.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kranjc A., Kogoj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Berki Barbara - [[Operacija z molekularno fluorescenco, ki uporablja aktivne peptide, ki prodrejo v celico, zmanjša število rakastih celic, ki ostanejo po operaciji in izboljša možnosti preživetja]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100216182031.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žbogar U., Banič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 27.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 13.5., recenzenti popravijo do 20.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Podjed Špela - [[Inducirano izražanje genov plastidnega genoma s sintetičnim RNA-stikalom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100330092817.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Flis T., Belšak K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Rot Zala - [[Kameleonova specifična krinka pred plenilci]][http://www.newscientist.com/article/dn13944-chameleons-finetune-camouflage-to-predators-vision.html] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Primec S., Bevc L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Hriberšek Damjana - [[Simbiotske bakterije proizvajajo preventivno kombinacijo antibiotikov za zaščito larv os]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100228131339.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Razboršek B., Ogrin L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 31.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.5., recenzenti popravijo do 24.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Perme Nejc - [[Citoskeletna regulacija mobilnosti CD45 v limfocitih]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100428142328.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rot Z., Bigec T. &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Merljak Matevž - [[Fluorescentna detekcija koordinacije med Fe-S skupki in proteinom GRX2 in vivo]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091228163306.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Banič T., Primc T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Rupar Kaja - [[Proteorodopsin omogoča daljše preživetje morskih bakterij v času stradanja ]] [http://www.plosbiology.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pbio.1000358]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Hriberšek D., Juvančič J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 3.6.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.5., recenzenti popravijo do 25.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Adamič Bojan - [[Omega-3 maščobne kisline predstavljajo možno orožje v boju s tumorji živčnega sistema pri otrocih.]]&lt;br /&gt;
[http://ki.se/ki/jsp/polopoly.jsp?l=en&amp;amp;d=130&amp;amp;a=96133&amp;amp;newsdep=130] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Handanović Elmina - [[Amelogenin uravnava rast apatitskih kristalov v zobni sklenini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091221212612.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Perme N., Dimitrijević Đ.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Draščič Sara - [[Za pojav sladkorne bolezni tipa 2 je kriv protein]] [http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042282774]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Berčič T., Handanović E.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Stupar Uroš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Naraglav N., Bosilj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Kanevskaya Liza - [[Avtoimunski sindrom odgovoren za kronične sluzninčne infekcije s kandido]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=1045]&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Frančič V., Tolar E.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Tolar Eva - [[Ojačitev celotnega genoma in real-time PCR v forenzičnih primerih]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2675535/]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Ferkolj M., Umek Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
7. Šterbal Ines - [[Alel-specifični spekter tumorja v PTEN]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100329203545.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Handanović E., Adamič B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Alela-specifi%C4%8Den_spekter_tumorja_v_PTEN&amp;diff=3995</id>
		<title>Alela-specifičen spekter tumorja v PTEN</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Alela-specifi%C4%8Den_spekter_tumorja_v_PTEN&amp;diff=3995"/>
		<updated>2010-06-02T16:39:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: New page: Dedne mutacije v PTEN proteinu povzročajo COWDEN in BRR sindrom, dve pretežno podedovani motnji, značilni za duševno prizadete, in povečujejo tveganje za nastanek raka. Tumorsko zavir...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Dedne mutacije v PTEN proteinu povzročajo COWDEN in BRR sindrom, dve pretežno podedovani motnji, značilni za duševno prizadete, in povečujejo tveganje za nastanek raka.&lt;br /&gt;
Tumorsko zaviralni gen PTEN kodira izdelek z beljakovinami in lipidno fostatazno aktivnostjo. Lipidna fosfatazna aktivnost negativno ureja fosfoinozitidno – 3 – kinazo. Gen PTEN ima beljakovinsko fosfatazno aktivnost, ki povzroča zaviranje tumorja. &lt;br /&gt;
Posamezniki s Cowden sindromom kažejo velike razlike v bolezni, vključno s predispozicijo raka, za katere mislijo, da so posledica kombinacije genotipa in polimorfne heterogenosti v populaciji. Razlog, da se je uveljavila tudi polimorfna heterogenost je ta, da lahko različni fenotipi povzročijo enake mutacije, ki segajo od blagih motenj pri Cowden sindromu, do hudih motenj pri BRR sindromu.&lt;br /&gt;
V raziskavi so vzeli tri kontrolne mutantne alele PTEN, ki so bili prisotni pri bolnikih s sindromom Cowden. Pomanjkanje lipidne fosfatazne aktivnosti v PtenΔ4-5, PtenC124R in PtenG129E povzroči podobne razvojne anomalije, a različne tumorje, ki so različne resnosti. Alela – specifične razlike bi lahko povzročile izgubo funkcije v PtenΔ4-5 in pridobitev funkcije v PtenG129E. Ti podatki kažejo, da je spreminjanje fenotipa tumorja pri bolnikih s Cowden in BRR sindromom mogoče pripisati specifični mutaciji v PTEN, ki spreminjajo beljakovine preko različnih mehanizmov.&lt;br /&gt;
Kljub intenzivnemu prizadevanju razumeti biokemično funkcijo PTEN pa še vedno ni jasno, katera od številnih funkcij omogoči genu, da zavira tumor in ali različne funkcije prispevajo k selektivnosti zaviranja tumorja v posameznih organih.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&amp;diff=3994</id>
		<title>Biokemijski seminar 1 - 2009/10</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&amp;diff=3994"/>
		<updated>2010-06-02T16:39:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov profesorice [mailto:brigita.lenarcic@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [[BiokemSeminar-SkupineNovica-B09 | seznam letošnjih 2. letnikov]].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[Biokemijski seminar 1 - 2009/10 - Kazalo | kazalo]] in to v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. Vpišete lahko tudi novo kategorijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bomo vpisali, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 4.3., recenzenti popravijo do 8.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Belšak Karmen - [[3-D struktura virusa s potencialom za boj proti raku in virusu HIV]] [http://www.newsroom.ucla.edu/portal/ucla/ucla-researchers-reveal-3d-structure-153580.aspx]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bevc L., Flis T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Debeljak Mirjam - [[Proteini jedrnih por direktno stimulirajo izražanje genov celičnega cikla in razvojnih genov znotraj nukleoplazme]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674%2810%2900012-7]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bezeljak U., Stupar U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 18.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.3., recenzenti popravijo do 12.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Bole Urša - [[Gen, ki povečuje vzdržljivost pri teku]] [http://physiolgenomics.physiology.org/cgi/reprint/00199.2009v1] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bigec T., Ščuk D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Razboršek Brigita - [[Okvarjene vezave PINK1 in parkina so lahko vzrok Parkinsonove bolezni]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179203.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kaneuskaya L., Šterbal I.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 25.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 11.3., recenzenti popravijo do 18.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Umek Špela - [[Zaviranje angiogeneze in rasti tumorja z oralno aktivno učinkovino, ki stabilizira neaktivno stanje PDGFRβ/B-RAF]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179032.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kogoj M., Bratuš Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Kolar Sabina - [[ATP hidroliza v Eg5 kinazi vključuje katalitični dvovodni mehanizem]]&lt;br /&gt;
[http://www.physorg.com/news186584297.html]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Stupar U., Caf-Feldin Ž&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Kranjc Aleksander - [[Ritalin povečuje sposobnost učenja s povečanjem plastičnosti možganov]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/181514.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kolenc F., Merljak M..&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Bosilj Monika - [[Pandemska gripa kaže znake odpornosti na tamiflu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301131902.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Korpar T., Primec S., &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Bezeljak Urban - [[Tvorba priona z rekombinantnim prionskim proteinom]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-01/osu-soe012710.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Simonič N., Železnik Ž.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Primc Tisa - [[Dosežena aksonska regeneracija in vitro]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/07/090724113546.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žbogar U., Rovanšek V.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.3., recenzenti popravijo do 25.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Banič Teja - [[Električni tokovi prostorsko ločijo biogeokemijske procese v morskih sedimentih]]  [http://news.sciencemag.org/sciencenow/2010/02/-deep-on-the-ocean.html]&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Juvančič J., Korpar T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Simonič Nataša - [[Zavirano IGF-1 sporočanje zmanjšuje s staranjem povezano proteotoksičnost v miših]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674(09)01426-3]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žlajpah M., Rot Z.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Rovanšek Veronika - [[Sestrin kot povratni inhibitor TOR-a, ki preprečuje s starostjo povezane bolezni]]  [http://esciencenews.com/articles/2010/03/04/protein.shown.be.natural.inhibitor.aging.fruit.fly.model]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Adamič B., Frančič V.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Železnik Žan - [[Od kaspaze odvisna pretvorba Dicer-ribonukleaze v deoksiribonukleazo, ki spodbuja apoptozo]]  [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/uoca-doc031010.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rupar K., Gregorič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Ferkolj Maja - [[Toksičen učinek na DNA pri pogostem in občasnem kajenju marihuane ter tobaka]][http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Toksi%C4%8Den_u%C4%8Dinek_na_DNA_pri_pogostem_in_ob%C4%8Dasnem_kajenju_marihuane_ter_tobaka]&amp;lt;br&amp;gt;  &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Belšak K., Gubanec, V&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.3., recenzenti popravijo do 1.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Caf Feldin Žan - [[Atrazin pri afriških žabah krempljarkah povroča poplno feminizacijo]] [http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=common-herbicide-turns-male-frogs-into-females]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Berki B., Hriberšek D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Frančič Vito - [[Stabilnost in dinamika zvijanja proteina posneta v živi celici]] [http://www.scientificamerican.com/blog/post.cfm?id=scientists-observe-protein-folding-2010-02-28]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Merljak M., Bole U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 29.3., recenzenti popravijo do 5.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Ščuk Dino - [[Metabolične raziskave na pacientih s hepatitisom B in C]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2816273/?tool=pmcentrez;report=abstract]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregorič T., Razboršek B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Kolenc Filip - [[Struktura C-terminalne domene nsp4 mačjega virusa]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2714721/?tool=pmcentrez]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gubanec V., Debeljak M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.4., recenzenti popravijo do 8.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Dimitrijević Đorđe - [[Cerebralne in periferne spremembe, ki so nastale med dušikovo  oksidno (NO) sintezo v modelu spalne bolezni podgane; Identifikacija možganskih iNOS ekspresivnih celic.]] [http://elitestv.com/pub/2010/02/cerebral-and-peripheral-changes-occurring-in-nitric-oxide-no-synthesis-in-a-rat-model-of-sleeping-sickness-identification-of-brain-inos-expressing-cells]&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Pavlovič T., Ferkolj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Flis Tjaša - [[ Zdravljenje melanoma z nanodelci]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/183633.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Železnik Ž., Kaneuskaya L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Pavlovič Tonja - [[Beta-2-mikroglobulin v motnjah avtističnega spektra]] [http://www.scipub.org/fulltext/ajbb/ajbb3287-91.pdf]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bole U., Žlajpah M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Bratuš Maruša - [[Morfologija psov- geni in mutacije]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301201937.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bosilj M., Kolar S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Primec Sara - [[Regulatorni protein v embrionalnih celicah]]&lt;br /&gt;
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Regulatorni_protein_v_embrionalnih_celicah]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tolar E., Kolenc F.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Naraglav Nives - [[Spomni se magnezija, če se želiš spomniti: sintetični magnezijev dodatek izboljša spomin in upočasni  slabšanje spomina, kot posledico staranja]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100222162011.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Umek Š., Simonič N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
7. Kogoj Maja - [[Presnova: Razumevanje odpornosti na ščitnične hormone]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100308220538.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rovanšek V., Kranjc A. &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
8. Žbogar Urška - [[Zmožnost aminokislin za opravljanje več vlog hkrati je morda šibka točka virusa hepatitisa C]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091231153631.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rupar K., Podjed Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.4., recenzenti popravijo do 15.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Bevc Luka - [[Dvojna vloga Notch proteina]] [http://www.irbbarcelona.org/index.php/en/news/irb-news/scientific/opposing-functions-of-a-key-molecule-in-the-development-of-organisms]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kolar S., Perme N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Bigec Tjaša - [[Učinek usmerjenih nanodelcev na človeško RNA]] [http://media.caltech.edu/press_releases/13334]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Ščuk D., Podjed Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Žlajpah Margareta - [[Struktura nespecifičnih LTP proteinov omogoča razumevanje njihove odpornosti na proteolizo]][http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/bi901939z]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Šterbal I., Berčič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.4., recenzenti popravijo do 29.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Juvančič Janja - [[Pridobivanje morfija]] [http://www.sciencenews.org/view/generic/id/57257/title/Chemists_pin_down_poppys_tricks_for_making_morphine]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bratuš M., Berki B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Berčič Tjaša - [[Prenos DNA v človeških zarodkih za preprečitev prenosa mitohondrijske bolezni DNA]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100416121800.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Caf-Feldin Ž., Primc T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Gregorič Tina - [[Insekticidne lastnosti semen &amp;quot;C.arabica&amp;quot; in &amp;quot;C.racemosa&amp;quot; pri Cowpea hrošču (&amp;quot;C.maculatus&amp;quot;) ]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/acs-piu033110.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Debeljak M., Naraglav N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Gubanec Vesna - [[BanLec potencialni preprečevalec replikacije virusa HIV]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100315091303.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Dimitrijević Đ., Bezeljak U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Ogrin Laura - [[Receptorji dopamina D2 v disfunkcionalnih nagrajevalnih sistemih in kompulzivno prenajedanje pri debelih podganah]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100328170243.htm#] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Draščič S., Pavlovič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 29.4., recenzenti popravijo do 6.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Korpar Tanja - [[Morfogen Wingless je odgovoren za nastanek barvnih vzorcev na krilih]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100407134812.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kranjc A., Kogoj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Berki Barbara - [[Operacija z molekularno fluorescenco, ki uporablja aktivne peptide, ki prodrejo v celico, zmanjša število rakastih celic, ki ostanejo po operaciji in izboljša možnosti preživetja]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100216182031.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žbogar U., Banič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 27.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 13.5., recenzenti popravijo do 20.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Podjed Špela - [[Inducirano izražanje genov plastidnega genoma s sintetičnim RNA-stikalom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100330092817.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Flis T., Belšak K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Rot Zala - [[Kameleonova specifična krinka pred plenilci]][http://www.newscientist.com/article/dn13944-chameleons-finetune-camouflage-to-predators-vision.html] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Primec S., Bevc L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Hriberšek Damjana - [[Simbiotske bakterije proizvajajo preventivno kombinacijo antibiotikov za zaščito larv os]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100228131339.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Razboršek B., Ogrin L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 31.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.5., recenzenti popravijo do 24.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Perme Nejc - [[Citoskeletna regulacija mobilnosti CD45 v limfocitih]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100428142328.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rot Z., Bigec T. &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Merljak Matevž - [[Fluorescentna detekcija koordinacije med Fe-S skupki in proteinom GRX2 in vivo]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091228163306.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Banič T., Primc T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Rupar Kaja - [[Proteorodopsin omogoča daljše preživetje morskih bakterij v času stradanja ]] [http://www.plosbiology.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pbio.1000358]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Hriberšek D., Juvančič J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 3.6.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.5., recenzenti popravijo do 25.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Adamič Bojan - [[Omega-3 maščobne kisline predstavljajo možno orožje v boju s tumorji živčnega sistema pri otrocih.]]&lt;br /&gt;
[http://ki.se/ki/jsp/polopoly.jsp?l=en&amp;amp;d=130&amp;amp;a=96133&amp;amp;newsdep=130] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Handanović Elmina - [[Amelogenin uravnava rast apatitskih kristalov v zobni sklenini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091221212612.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Perme N., Dimitrijević Đ.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Draščič Sara - [[Za pojav sladkorne bolezni tipa 2 je kriv protein]] [http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042282774]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Berčič T., Handanović E.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Stupar Uroš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Naraglav N., Bosilj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Kanevskaya Liza - [[Avtoimunski sindrom odgovoren za kronične sluzninčne infekcije s kandido]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=1045]&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Frančič V., Tolar E.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Tolar Eva - [[Ojačitev celotnega genoma in real-time PCR v forenzičnih primerih]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2675535/]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Ferkolj M., Umek Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
7. Šterbal Ines - [[Alela-specifičen spekter tumorja v PTEN]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100329203545.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Handanović E., Adamič B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Morfogen_Wingless_je_odgovoren_za_nastanek_barvnih_vzorcev_na_krilih&amp;diff=3861</id>
		<title>Morfogen Wingless je odgovoren za nastanek barvnih vzorcev na krilih</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Morfogen_Wingless_je_odgovoren_za_nastanek_barvnih_vzorcev_na_krilih&amp;diff=3861"/>
		<updated>2010-05-12T16:05:57Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kompleksni vzorci imajo zelo pomembno vlogo v življenju živali. Znanstveniki so proučevali njihov nastanek. Za raziskave so kot model uporabili kompleksni melaninski vzorec na krilih mušice &#039;&#039;Drosophila guttifera&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
Ugotovili so, da 20-delni vzorec, ki je sestavljen iz 16 pik in 4 senc, regulirata dva &#039;&#039;cis&#039;&#039;-delujoča regulatorna elementa (CRE) gena &#039;&#039;yellow&#039;&#039;. Nastanek vzorca je povezan tudi s fizičnimi lastnostmi krila, saj se protein Yellow izraža le na specifičnih območjih na krilih, zato so sklepali, da je prisoten skupni induktor – produkt gena &#039;&#039;wingless&#039;&#039;,  protein Wingless. Da bi to dokazali, so se odločili, da bodo manipulirali z izražanjem &#039;&#039;winglessa&#039;&#039; – ustvarili so transgeno &#039;&#039;D. guttifero&#039;&#039;, ki je imela na krilih ektopične proge, kar je povzročila insercija konstruktov v njen genom.&lt;br /&gt;
Ugotovili so, nekatere celice na krilu izražajo wingless – te so vir proteina Wingless, ki deluje kot morfogen in difundira polmera 5-6 celic od svojega izvora. V tem radiju celice producirajo protein Yellow, ki katalizira nastanek črnega melanina.&lt;br /&gt;
Nato je znanstvenike zanimalo, kako se je vzorec razvil skozi evolucijo. Ugotovili so, da se je vzorec razvil postopoma. Naj prej se je pri skupnem predniku sorodnih vrst razvila povezava med signalizacijo Winglessa in pigmentacijo, nato pa je pri vrsti &#039;&#039;D. guttifera&#039;&#039; nastopila še eksaptacija Winglessa na novih lokacijah.&lt;br /&gt;
Znanstveniki menijo, da se pri nekaterih drugih insektih (npr. metuljih) vzorec razvije na podoben način.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Morfogen_Wingless_je_odgovoren_za_nastanek_barvnih_vzorcev_na_krilih&amp;diff=3860</id>
		<title>Morfogen Wingless je odgovoren za nastanek barvnih vzorcev na krilih</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Morfogen_Wingless_je_odgovoren_za_nastanek_barvnih_vzorcev_na_krilih&amp;diff=3860"/>
		<updated>2010-05-12T16:05:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kompleksni vzorci imajo zelo pomembno vlogo v življenju živali. Znanstveniki so proučevali njihov nastanek. Za raziskave so kot model uporabili kompleksni melaninski vzorec na krilih mušice &#039;&#039;Drosophila guttifera&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
Ugotovili so, da 20-delni vzorec, ki je sestavljen iz 16 pik in 4 senc, regulirata dva &#039;&#039;cis&#039;&#039;-delujoča regulatorna elementa gena &#039;&#039;yellow&#039;&#039; (CRE). Nastanek vzorca je povezan tudi s fizičnimi lastnostmi krila, saj se protein Yellow izraža le na specifičnih območjih na krilih, zato so sklepali, da je prisoten skupni induktor – produkt gena &#039;&#039;wingless&#039;&#039;,  protein Wingless. Da bi to dokazali, so se odločili, da bodo manipulirali z izražanjem &#039;&#039;winglessa&#039;&#039; – ustvarili so transgeno &#039;&#039;D. guttifero&#039;&#039;, ki je imela na krilih ektopične proge, kar je povzročila insercija konstruktov v njen genom.&lt;br /&gt;
Ugotovili so, nekatere celice na krilu izražajo wingless – te so vir proteina Wingless, ki deluje kot morfogen in difundira polmera 5-6 celic od svojega izvora. V tem radiju celice producirajo protein Yellow, ki katalizira nastanek črnega melanina.&lt;br /&gt;
Nato je znanstvenike zanimalo, kako se je vzorec razvil skozi evolucijo. Ugotovili so, da se je vzorec razvil postopoma. Naj prej se je pri skupnem predniku sorodnih vrst razvila povezava med signalizacijo Winglessa in pigmentacijo, nato pa je pri vrsti &#039;&#039;D. guttifera&#039;&#039; nastopila še eksaptacija Winglessa na novih lokacijah.&lt;br /&gt;
Znanstveniki menijo, da se pri nekaterih drugih insektih (npr. metuljih) vzorec razvije na podoben način.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Morfogen_Wingless_je_odgovoren_za_nastanek_barvnih_vzorcev_na_krilih&amp;diff=3859</id>
		<title>Morfogen Wingless je odgovoren za nastanek barvnih vzorcev na krilih</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Morfogen_Wingless_je_odgovoren_za_nastanek_barvnih_vzorcev_na_krilih&amp;diff=3859"/>
		<updated>2010-05-12T16:03:52Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: New page: Kompleksni vzorci na živalih imajo zelo pomembno vlogo v njihovem življenju. Znanstveniki so proučevali njihov nastanek Za raziskave so kot model uporabili kompleksni melaninski vzorec ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kompleksni vzorci na živalih imajo zelo pomembno vlogo v njihovem življenju. Znanstveniki so proučevali njihov nastanek Za raziskave so kot model uporabili kompleksni melaninski vzorec na krilih mušice &#039;&#039;Drosophila guttifera&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
Ugotovili so, da 20-delni vzorec, ki je sestavljen iz 16 pik in 4 senc, regulirata dva &#039;&#039;cis&#039;&#039;-delujoča regulatorna elementa gena &#039;&#039;yellow&#039;&#039; (CRE). Nastanek vzorca je povezan tudi s fizičnimi lastnostmi krila, saj se protein Yellow izraža le na specifičnih območjih na krilih, zato so sklepali, da je prisoten skupni induktor – produkt gena &#039;&#039;wingless&#039;&#039;,  protein Wingless. Da bi to dokazali, so se odločili, da bodo manipulirali z izražanjem &#039;&#039;winglessa&#039;&#039; – ustvarili so transgeno &#039;&#039;D. guttifero&#039;&#039;, ki je imela na krilih ektopične proge, kar je povzročila insercija konstruktov v njen genom.&lt;br /&gt;
Ugotovili so, nekatere celice na krilu izražajo wingless – te so vir proteina Wingless, ki deluje kot morfogen in difundira polmera 5-6 celic od svojega izvora. V tem radiju celice producirajo protein Yellow, ki katalizira nastanek črnega melanina.&lt;br /&gt;
Nato je znanstvenike zanimalo, kako se je vzorec razvil skozi evolucijo. Ugotovili so, da se je vzorec razvil postopoma. Naj prej se je pri skupnem predniku sorodnih vrst razvila povezava med signalizacijo Winglessa in pigmentacijo, nato pa je pri vrsti &#039;&#039;D. guttifera&#039;&#039; nastopila še eksaptacija Winglessa na novih lokacijah.&lt;br /&gt;
Znanstveniki menijo, da se pri nekaterih drugih insektih (npr. metuljih) vzorec razvije na podoben način.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&amp;diff=3771</id>
		<title>Biokemijski seminar 1 - 2009/10</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&amp;diff=3771"/>
		<updated>2010-05-02T10:03:27Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov profesorice [mailto:brigita.lenarcic@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [[BiokemSeminar-SkupineNovica-B09 | seznam letošnjih 2. letnikov]].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[Biokemijski seminar 1 - 2009/10 - Kazalo | kazalo]] in to v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. Vpišete lahko tudi novo kategorijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bomo vpisali, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 4.3., recenzenti popravijo do 8.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
2. Dimitrijević Đorđe - [[ Cerebralne in periferne spremembe, ki so nastale med dušikovo  oksidno (NO) sintezo v modelu spalne bolezni podgane; Identifikacija možganskih iNOS ekspresivnih celic.]] [http://elitestv.com/pub/2010/02/cerebral-and-peripheral-changes-occurring-in-nitric-oxide-no-synthesis-in-a-rat-model-of-sleeping-sickness-identification-of-brain-inos-expressing-cells]&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Pavlovič T., Ferkolj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Belšak Karmen - [[3-D struktura virusa s potencialom za boj proti raku in virusu HIV]] [http://www.newsroom.ucla.edu/portal/ucla/ucla-researchers-reveal-3d-structure-153580.aspx]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bevc L., Flis T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Debeljak Mirjam - [[Proteini jedrnih por direktno stimulirajo izražanje genov celičnega cikla in razvojnih genov znotraj nukleoplazme]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674%2810%2900012-7]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bezeljak U., Stupar U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 18.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.3., recenzenti popravijo do 12.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Bole Urša [[Gen, ki povečuje vzdržljivost pri teku]] [http://physiolgenomics.physiology.org/cgi/reprint/00199.2009v1] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bigec T., Ščuk D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Razboršek Brigita - [[Okvarjene vezave PINK1 in parkina so lahko vzrok Parkinsonove bolezni]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179203.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kaneuskaya L., Šterbal I.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 25.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 11.3., recenzenti popravijo do 18.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Umek Špela  [[Zaviranje angiogeneze in rasti tumorja z oralno aktivno učinkovino, ki stabilizira neaktivno stanje PDGFRβ/B-RAF]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179032.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kogoj M., Bratuš Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Kolar Sabina - [[ATP hidroliza v Eg5 kinazi vključuje katalitični dvovodni mehanizem]]&lt;br /&gt;
[http://www.physorg.com/news186584297.html]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Stupar U., Caf-Feldin Ž&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Kranjc Aleksander - [[Ritalin povečuje sposobnost učenja s povečanjem plastičnosti možganov]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/181514.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kolenc F., Merljak M..&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Bosilj Monika [[Pandemska gripa kaže znake odpornosti na tamiflu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301131902.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Korpar T., Primec S., &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Bezeljak Urban [[Tvorba priona z rekombinantnim prionskim proteinom]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-01/osu-soe012710.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Simonič N., Železnik Ž.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Primc Tisa [[Dosežena aksonska regeneracija in vitro]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/07/090724113546.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žbogar U., Rovanšek V.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.3., recenzenti popravijo do 25.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Banič Teja  [[Električni tokovi prostorsko ločijo biogeokemijske procese v morskih sedimentih]]  [http://news.sciencemag.org/sciencenow/2010/02/-deep-on-the-ocean.html]&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Juvančič J., Korpar T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Simonič Nataša [[Zavirano IGF-1 sporočanje zmanjšuje s staranjem povezano proteotoksičnost v miših]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674(09)01426-3]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žlajpah M., Rot Z.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Rovanšek Veronika [[Sestrin kot povratni inhibitor TOR-a, ki preprečuje s starostjo povezane bolezni]]  [http://esciencenews.com/articles/2010/03/04/protein.shown.be.natural.inhibitor.aging.fruit.fly.model]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Adamič B., Frančič V.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Železnik Žan [[Od kaspaze odvisna pretvorba Dicer-ribonukleaze v deoksiribonukleazo, ki spodbuja apoptozo]]  [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/uoca-doc031010.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rupar K., Gregorič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Ferkolj Maja&amp;lt;br&amp;gt;[[Toksičen učinek na DNA pri pogostem in občasnem kajenju marihuane ter tobaka]][http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Toksi%C4%8Den_u%C4%8Dinek_na_DNA_pri_pogostem_in_ob%C4%8Dasnem_kajenju_marihuane_ter_tobaka]&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Belšak K., Gubanec, V&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Draščič Sara  [[Za pojav sladkorne bolezni tipa 2 je kriv protein]] [http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042282774]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Berčič T., Handanović E.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.3., recenzenti popravijo do 1.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Caf Feldin Žan  [[Atrazin pri afriških žabah krempljarkah povroča poplno feminizacijo]] [http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=common-herbicide-turns-male-frogs-into-females]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Berki B., Hriberšek D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Frančič Vito  [[Stabilnost in dinamika zvijanja proteina posneta v živi celici]] [http://www.scientificamerican.com/blog/post.cfm?id=scientists-observe-protein-folding-2010-02-28]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Merljak M., Bole U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Stupar Uroš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Naraglav N., Bosilj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 29.3., recenzenti popravijo do 5.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Kanevskaya Liza [[Avtoimunski sindrom odgovoren za kronične sluzninčne infekcije s kandido]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=1045]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Frančič V., Tolar E.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Ščuk Dino   [[Metabolične raziskave na pacientih s hepatitisom B in C]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2816273/?tool=pmcentrez;report=abstract]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregorič T., Razboršek T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Kolenc Filip [[Struktura C-terminalne domene nsp4 mačjega virusa]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2714721/?tool=pmcentrez]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gubanec V., Debeljak M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.4., recenzenti popravijo do 8.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Handanović Elmina&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Perme N., Dimitrijević Đ.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Flis Tjaša [[ Zdravljenje melanoma z nanodelci]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/183633.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Železnik Ž., Kaneuskaya L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Pavlovič Tonja - [[Beta-2-mikroglobulin v motnjah avtističnega spektra]] [http://www.scipub.org/fulltext/ajbb/ajbb3287-91.pdf]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bole U., Žlajpah M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Bratuš Maruša [[Morfologija psov- geni in mutacije]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301201937.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bosilj M., Kolar S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Primec Sara [[Regulatorni protein v embrionalnih celicah]]&lt;br /&gt;
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Regulatorni_protein_v_embrionalnih_celicah]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tolar E., Kolenc F.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Naraglav Nives [[Spomni se magnezija, če se želiš spomniti: sintetični magnezijev dodatek izboljša spomin in upočasni  slabšanje spomina, kot posledico staranja]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100222162011.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Umek Š., Simonič N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
7. Kogoj Maja [[Presnova: Razumevanje odpornosti na ščitnične hormone]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100308220538.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rovanšek V., Kranjc A. &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
8. Žbogar Urška [[Zmožnost aminokislin za opravljanje več vlog hkrati je morda šibka točka virusa hepatitisa C]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091231153631.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rupar K., Podjed Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.4., recenzenti popravijo do 15.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Bevc Luka - [[Dvojna vloga Notch proteina]] [http://www.irbbarcelona.org/index.php/en/news/irb-news/scientific/opposing-functions-of-a-key-molecule-in-the-development-of-organisms]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kolar S., Perme N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Bigec Tjaša [[Učinek usmerjenih nanodelcev na človeško RNA]] [http://media.caltech.edu/press_releases/13334]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Ščuk D., Podjed Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Žlajpah Margareta [[Struktura nespecifičnih LTP proteinov omogoča razumevanje njihove odpornosti na proteolizo]][http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/bi901939z]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Šterbal I., Berčič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.4., recenzenti popravijo do 29.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Juvančič Janja - [[Pridobivanje morfija]] [http://www.sciencenews.org/view/generic/id/57257/title/Chemists_pin_down_poppys_tricks_for_making_morphine]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bratuš M., Berki B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Berčič Tjaša  [[Prenos DNA v človeških zarodkih za preprečitev prenosa mitohondrijske bolezni DNA]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100416121800.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Caf-Feldin Ž., Primc T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Gregorič Tina [[Insekticidne lastnosti semen &#039;&#039;C. arabica&#039;&#039; in &#039;&#039;C. racemosa&#039;&#039; pri Cowpea hrošču (&#039;&#039;C. maculatus&#039;&#039;)]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/acs-piu033110.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Debeljak M., Naraglav N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Gubanec Vesna [[Lektin izoliran iz banan je potencialni preprečevalec replikacije virusa HIV]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100315091303.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Dimitrijević Đ., Bezeljak U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Ogrin Laura  [[Receptorji dopamina D2 v disfunkcionalnih nagrajevalnih sistemih in kompulzivno prenajedanje pri debelih podganah]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100328170243.htm#] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Draščič S., Pavlovič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Tolar Eva&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Ferkolj M., Umek Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 29.4., recenzenti popravijo do 6.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Korpar Tanja [[Morfogen Wingless je odgovoren za nastanek barvnih vzorcev na krilih]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100407134812.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kranjc A., Kogoj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Šterbal Ines&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Handanović E., Adamič B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Berki Barbara&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žbogar U., Banič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 27.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 13.5., recenzenti popravijo do 20.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Podjed Špela&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Flis T., Belšak K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Rot Zala&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Primec S., Bevc L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Hriberšek Damjana&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Razboršek B., Ogrin L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 31.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.5., recenzenti popravijo do 24.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Perme Nejc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rot Z., Bigec T. &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Merljak Matevž&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Banič T., Primc T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Rupar Kaja&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Hriberšek D., Juvančič J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 3.6.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.5., recenzenti popravijo do 25.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Adamič Bojan -[[Omega-3 maščobne kisline predstavljajo možno orožje v boju s tumorji živčnega sistema pri otrocih.]]&lt;br /&gt;
[http://ki.se/ki/jsp/polopoly.jsp?l=en&amp;amp;d=130&amp;amp;a=96133&amp;amp;newsdep=130] &amp;lt;br&amp;gt;  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
7. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
8. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&amp;diff=3770</id>
		<title>Biokemijski seminar 1 - 2009/10</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&amp;diff=3770"/>
		<updated>2010-05-02T09:58:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;TanjaKorpar: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov profesorice [mailto:brigita.lenarcic@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [[BiokemSeminar-SkupineNovica-B09 | seznam letošnjih 2. letnikov]].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[Biokemijski seminar 1 - 2009/10 - Kazalo | kazalo]] in to v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. Vpišete lahko tudi novo kategorijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bomo vpisali, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 4.3., recenzenti popravijo do 8.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
2. Dimitrijević Đorđe - [[ Cerebralne in periferne spremembe, ki so nastale med dušikovo  oksidno (NO) sintezo v modelu spalne bolezni podgane; Identifikacija možganskih iNOS ekspresivnih celic.]] [http://elitestv.com/pub/2010/02/cerebral-and-peripheral-changes-occurring-in-nitric-oxide-no-synthesis-in-a-rat-model-of-sleeping-sickness-identification-of-brain-inos-expressing-cells]&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Pavlovič T., Ferkolj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Belšak Karmen - [[3-D struktura virusa s potencialom za boj proti raku in virusu HIV]] [http://www.newsroom.ucla.edu/portal/ucla/ucla-researchers-reveal-3d-structure-153580.aspx]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bevc L., Flis T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Debeljak Mirjam - [[Proteini jedrnih por direktno stimulirajo izražanje genov celičnega cikla in razvojnih genov znotraj nukleoplazme]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674%2810%2900012-7]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bezeljak U., Stupar U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 18.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.3., recenzenti popravijo do 12.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Bole Urša [[Gen, ki povečuje vzdržljivost pri teku]] [http://physiolgenomics.physiology.org/cgi/reprint/00199.2009v1] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bigec T., Ščuk D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Razboršek Brigita - [[Okvarjene vezave PINK1 in parkina so lahko vzrok Parkinsonove bolezni]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179203.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kaneuskaya L., Šterbal I.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 25.3.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 11.3., recenzenti popravijo do 18.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Umek Špela  [[Zaviranje angiogeneze in rasti tumorja z oralno aktivno učinkovino, ki stabilizira neaktivno stanje PDGFRβ/B-RAF]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179032.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kogoj M., Bratuš Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Kolar Sabina - [[ATP hidroliza v Eg5 kinazi vključuje katalitični dvovodni mehanizem]]&lt;br /&gt;
[http://www.physorg.com/news186584297.html]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Stupar U., Caf-Feldin Ž&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Kranjc Aleksander - [[Ritalin povečuje sposobnost učenja s povečanjem plastičnosti možganov]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/181514.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kolenc F., Merljak M..&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Bosilj Monika [[Pandemska gripa kaže znake odpornosti na tamiflu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301131902.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Korpar T., Primec S., &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Bezeljak Urban [[Tvorba priona z rekombinantnim prionskim proteinom]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-01/osu-soe012710.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Simonič N., Železnik Ž.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Primc Tisa [[Dosežena aksonska regeneracija in vitro]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/07/090724113546.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žbogar U., Rovanšek V.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.3., recenzenti popravijo do 25.3.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Banič Teja  [[Električni tokovi prostorsko ločijo biogeokemijske procese v morskih sedimentih]]  [http://news.sciencemag.org/sciencenow/2010/02/-deep-on-the-ocean.html]&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Juvančič J., Korpar T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Simonič Nataša [[Zavirano IGF-1 sporočanje zmanjšuje s staranjem povezano proteotoksičnost v miših]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674(09)01426-3]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žlajpah M., Rot Z.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Rovanšek Veronika [[Sestrin kot povratni inhibitor TOR-a, ki preprečuje s starostjo povezane bolezni]]  [http://esciencenews.com/articles/2010/03/04/protein.shown.be.natural.inhibitor.aging.fruit.fly.model]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Adamič B., Frančič V.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Železnik Žan [[Od kaspaze odvisna pretvorba Dicer-ribonukleaze v deoksiribonukleazo, ki spodbuja apoptozo]]  [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/uoca-doc031010.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rupar K., Gregorič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Ferkolj Maja&amp;lt;br&amp;gt;[[Toksičen učinek na DNA pri pogostem in občasnem kajenju marihuane ter tobaka]][http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Toksi%C4%8Den_u%C4%8Dinek_na_DNA_pri_pogostem_in_ob%C4%8Dasnem_kajenju_marihuane_ter_tobaka]&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Belšak K., Gubanec, V&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Draščič Sara  [[Za pojav sladkorne bolezni tipa 2 je kriv protein]] [http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042282774]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Berčič T., Handanović E.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.3., recenzenti popravijo do 1.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Caf Feldin Žan  [[Atrazin pri afriških žabah krempljarkah povroča poplno feminizacijo]] [http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=common-herbicide-turns-male-frogs-into-females]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Berki B., Hriberšek D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Frančič Vito  [[Stabilnost in dinamika zvijanja proteina posneta v živi celici]] [http://www.scientificamerican.com/blog/post.cfm?id=scientists-observe-protein-folding-2010-02-28]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Merljak M., Bole U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Stupar Uroš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Naraglav N., Bosilj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 29.3., recenzenti popravijo do 5.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Kanevskaya Liza [[Avtoimunski sindrom odgovoren za kronične sluzninčne infekcije s kandido]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=1045]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Frančič V., Tolar E.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Ščuk Dino   [[Metabolične raziskave na pacientih s hepatitisom B in C]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2816273/?tool=pmcentrez;report=abstract]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregorič T., Razboršek T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Kolenc Filip [[Struktura C-terminalne domene nsp4 mačjega virusa]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2714721/?tool=pmcentrez]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gubanec V., Debeljak M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.4., recenzenti popravijo do 8.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Handanović Elmina&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Perme N., Dimitrijević Đ.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Flis Tjaša [[ Zdravljenje melanoma z nanodelci]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/183633.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Železnik Ž., Kaneuskaya L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Pavlovič Tonja - [[Beta-2-mikroglobulin v motnjah avtističnega spektra]] [http://www.scipub.org/fulltext/ajbb/ajbb3287-91.pdf]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bole U., Žlajpah M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Bratuš Maruša [[Morfologija psov- geni in mutacije]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301201937.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bosilj M., Kolar S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Primec Sara [[Regulatorni protein v embrionalnih celicah]]&lt;br /&gt;
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Regulatorni_protein_v_embrionalnih_celicah]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tolar E., Kolenc F.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Naraglav Nives [[Spomni se magnezija, če se želiš spomniti: sintetični magnezijev dodatek izboljša spomin in upočasni  slabšanje spomina, kot posledico staranja]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100222162011.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Umek Š., Simonič N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
7. Kogoj Maja [[Presnova: Razumevanje odpornosti na ščitnične hormone]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100308220538.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rovanšek V., Kranjc A. &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
8. Žbogar Urška [[Zmožnost aminokislin za opravljanje več vlog hkrati je morda šibka točka virusa hepatitisa C]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091231153631.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rupar K., Podjed Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.4.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.4., recenzenti popravijo do 15.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Bevc Luka - [[Dvojna vloga Notch proteina]] [http://www.irbbarcelona.org/index.php/en/news/irb-news/scientific/opposing-functions-of-a-key-molecule-in-the-development-of-organisms]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kolar S., Perme N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Bigec Tjaša [[Učinek usmerjenih nanodelcev na človeško RNA]] [http://media.caltech.edu/press_releases/13334]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Ščuk D., Podjed Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Žlajpah Margareta [[Struktura nespecifičnih LTP proteinov omogoča razumevanje njihove odpornosti na proteolizo]][http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/bi901939z]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Šterbal I., Berčič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.4., recenzenti popravijo do 29.4.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Juvančič Janja - [[Pridobivanje morfija]] [http://www.sciencenews.org/view/generic/id/57257/title/Chemists_pin_down_poppys_tricks_for_making_morphine]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Bratuš M., Berki B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Berčič Tjaša  [[Prenos DNA v človeških zarodkih za preprečitev prenosa mitohondrijske bolezni DNA]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100416121800.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Caf-Feldin Ž., Primc T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Gregorič Tina [[Insekticidne lastnosti semen &#039;&#039;C. arabica&#039;&#039; in &#039;&#039;C. racemosa&#039;&#039; pri Cowpea hrošču (&#039;&#039;C. maculatus&#039;&#039;)]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/acs-piu033110.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Debeljak M., Naraglav N.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. Gubanec Vesna [[Lektin izoliran iz banan je potencialni preprečevalec replikacije virusa HIV]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100315091303.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Dimitrijević Đ., Bezeljak U.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. Ogrin Laura  [[Receptorji dopamina D2 v disfunkcionalnih nagrajevalnih sistemih in kompulzivno prenajedanje pri debelih podganah]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100328170243.htm#] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Draščič S., Pavlovič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. Tolar Eva&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Ferkolj M., Umek Š.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 29.4., recenzenti popravijo do 6.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Korpar Tanja [[Morfogen Wingless je odgovoren za nastanek barvnih vzorcev na krilih]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Kranjc A., Kogoj M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Šterbal Ines&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Handanović E., Adamič B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Berki Barbara&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Žbogar U., Banič T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 27.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 13.5., recenzenti popravijo do 20.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Podjed Špela&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Flis T., Belšak K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Rot Zala&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Primec S., Bevc L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Hriberšek Damjana&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Razboršek B., Ogrin L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 31.5.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.5., recenzenti popravijo do 24.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Perme Nejc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Rot Z., Bigec T. &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. Merljak Matevž&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Banič T., Primc T.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. Rupar Kaja&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Hriberšek D., Juvančič J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 3.6.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.5., recenzenti popravijo do 25.5.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Adamič Bojan -[[Omega-3 maščobne kisline predstavljajo možno orožje v boju s tumorji živčnega sistema pri otrocih.]]&lt;br /&gt;
[http://ki.se/ki/jsp/polopoly.jsp?l=en&amp;amp;d=130&amp;amp;a=96133&amp;amp;newsdep=130] &amp;lt;br&amp;gt;  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
4. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
5. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
6. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
7. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
8. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>TanjaKorpar</name></author>
	</entry>
</feed>