<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Tea+Bri%C5%A1evac</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Tea+Bri%C5%A1evac"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Tea_Bri%C5%A1evac"/>
	<updated>2026-06-17T04:16:52Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=In%C5%BEeniring_dvosmernih_kloroplastnih_promotorjev_za_nastavljivo_soizra%C5%BEanje_ve%C4%8D_genov_v_mikroalgah_(Chlamydomonas_reinhardtii)&amp;diff=26158</id>
		<title>Inženiring dvosmernih kloroplastnih promotorjev za nastavljivo soizražanje več genov v mikroalgah (Chlamydomonas reinhardtii)</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=In%C5%BEeniring_dvosmernih_kloroplastnih_promotorjev_za_nastavljivo_soizra%C5%BEanje_ve%C4%8D_genov_v_mikroalgah_(Chlamydomonas_reinhardtii)&amp;diff=26158"/>
		<updated>2026-05-17T19:21:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: Created page with &amp;quot;izhodišni članek :https://www.nature.com/articles/s42003-025-09478-7  ==Uvod== Mikroalge, zlasti modelni organizem Chlamydomonas reinhardtii, predstavljajo izjemno obetavno platformo za sintezno biologijo in biotehnološko proizvodnjo. Zaradi hitre rasti, nizkih stroškov gojenja in zmožnosti vezave industrijskega CO₂ so privlačne za trajnostno pridobivanje biogoriv, farmacevtskih učinkovin in drugih visokovrednih spojin. Med celičnimi kompartmenti je kloroplast...&amp;quot;&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;izhodišni članek :https://www.nature.com/articles/s42003-025-09478-7&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Uvod==&lt;br /&gt;
Mikroalge, zlasti modelni organizem Chlamydomonas reinhardtii, predstavljajo izjemno obetavno platformo za sintezno biologijo in biotehnološko proizvodnjo. Zaradi hitre rasti, nizkih stroškov gojenja in zmožnosti vezave industrijskega CO₂ so privlačne za trajnostno pridobivanje biogoriv, farmacevtskih učinkovin in drugih visokovrednih spojin. Med celičnimi kompartmenti je kloroplast še posebej zanimiv za gensko inženirstvo, saj omogoča natančno vstavljanje transgenov s homologno rekombinacijo, odsotnost mehanizmov za utišanje genov in doseganje visokih donosov rekombinantnih proteinov, ki lahko predstavljajo do 20 % vseh topnih proteinov celice.&lt;br /&gt;
Kljub temu potencialu pa razvoj orodij za koordinirano izražanje več genov hkrati, kar je nujno za vnos kompleksnih metabolnih poti, ostaja ozko grlo. Tradicionalni pristopi, kot so policistronski operoni, pogosto vodijo do neenakomernega izražanja genov, pri čemer so geni na kasnejših položajih v operonu izraženi bistveno slabše. To pomanjkanje dobro opredeljenih in zanesljivih regulatornih elementov omejuje napredek pri gradnji sofisticiranih sinteznobioloških vezij v kloroplastu.&lt;br /&gt;
Da bi naslovili to vrzel, so avtorji te študije raziskali potencial naravnih dvosmernih promotorjev (ang. bidirectional promoters, BDP). To so kratke regulatorne sekvence DNA, ki se nahajajo med dvema genoma, zapisanima na nasprotnih verigah (v t.i. &amp;quot;head-to-head&amp;quot; orientaciji), in hkrati poganjata njuno izražanje. Cilj raziskave je bil sistematično identificirati, evolucijsko opredeliti in funkcionalno validirati endogene dvosmerne promotorje v genomu kloroplasta C. reinhardtii. S tem bi vzpostavili temeljni vir novih molekularnih orodij za uravnoteženo in nastavljivo ko-izražanje več transgenov, kar bi odprlo transformativne možnosti za večgensko inženirstvo v kloroplastih mikroalg in višjih rastlin.&lt;br /&gt;
==Metode==&lt;br /&gt;
===Izbor kandidatnih dvosmernih promotorjev in evolucijska analiza===&lt;br /&gt;
Avtorji so najprej z bioinformacijsko analizo celotnega genoma kloroplasta C. reinhardtii poiskali pare genov v &amp;quot;head-to-head&amp;quot; orientaciji, ki jih ločujejo medgenske regije (IR) – potencialni dvosmerni promotorji (BDP). Identificirali so štiri take pare: atpA/rbcL (BDP1), chlL/petB (BDP2), psbN/psbH (BDP3) in rpoB-1/psbF (BDP4). V vsaki medgenski regiji so z ročnim iskanjem in računalniškim orodjem BPROM iskali kanonične motive bakterijskih promotorjev (–10 in –35), značilne za kloroplastno transkripcijo. Za oceno funkcionalne pomembnosti so nato opravili primerjalno analizo ohranjenosti teh genskih parov v kloroplastnih genomih petnajstih dodatnih vrst mikroalg in višjih rastlin. Na podlagi promotorske arhitekture in evolucijske ohranjenosti so za funkcionalno karakterizacijo izbrali BDP1, BDP2 in BDP3.&lt;br /&gt;
===Konstrukcija ekspresijskih vektorjev===&lt;br /&gt;
Medgenske regije kandidatnih BDP so pomnožili iz izolirane kloroplastne DNA C. reinhardtii. Za vsak BDP so z uporabo metode Gibson Assembly sestavili dvosmerni ekspresijski vektor, v katerem sta bila reporterska gena za fluorescenčna proteina mVenus (rumen) in tdTomato (rdeč), kodonsko optimizirana za kloroplast, umeščena v nasprotni orientaciji. Pri tem je bil vsak reporterski gen opremljen z nativnim 5&#039; neprevodnim regijam (UTR) pripadajočega gena v BDP paru. Kot kontrolo so pripravili tudi monodirekcijske vektorje, kjer je znani močni promotor psbD/5&#039; UTR posamično poganjal izražanje mVenus ali tdTomato.&lt;br /&gt;
===Transformacija kloroplasta in potrditev homoplazmije===&lt;br /&gt;
Vse konstrukte so z biolistično metodo vnesli v kloroplastni genom fotosintezno deficitnega seva C. reinhardtii CC4388. Integracija je potekala s homologno rekombinacijo na lokus psbN-trnE2, selekcija pa na podlagi obnovljene fotosintezne aktivnosti na minimalnem gojišču HSM. Po treh krogih ponovnega cepljenja so homoplazmijo (stanje, ko so vse kopije kloroplastnega genoma transformirane) potrdili s PCR s strategijo treh začetnih oligonukleotidov.&lt;br /&gt;
===Funkcionalna karakterizacija promotorjev===&lt;br /&gt;
Aktivnost promotorjev so ovrednotili na ravni mRNA in proteinov. Relativno izražanje transgenov so kvantificirali z RT-qPCR, pri čemer so kot referenčna gena uporabili GBLP in histon3. Količino in lokalizacijo fluorescenčnih proteinov so spremljali s pretočno citometrijo, konfokalno mikroskopijo in western prenosom. Za testiranje možnosti kemijske modulacije so kulture v srednji eksponentni fazi rasti tretirali z 0,5 mM metil jasmonatom (MeJA) in nato merili spremembe v intenziteti fluorescence obeh reporterskih proteinov. Vsi poskusi so bili izvedeni v vsaj treh bioloških ponovitvah, statistično značilnost razlik pa so določali s Studentovim t-testom.&lt;br /&gt;
==Rezultati in Diskusija==&lt;br /&gt;
===Evolucijska ohranjenost in promotorska arhitektura BDP===&lt;br /&gt;
Bioinformacijska analiza je v kloroplastnem genomu C. reinhardtii identificirala štiri pare genov v &amp;quot;head-to-head&amp;quot; orientaciji. Primerjalna analiza med petnajstimi vrstami mikroalg in višjih rastlin je razkrila izrazito različne evolucijske usode teh regij. BDP3 (psbN/psbH) se je izkazal za univerzalno ohranjenega v vseh pregledanih vrstah, kar kaže na starodavno in funkcionalno omejeno ko-evolucijo obeh genov, ki kodirata podenoti fotosistema II. BDP1 (atpA/rbcL) je bil široko ohranjen, vendar je pri višjih rastlinah prišlo do zamenjave gena atpA z atpB, kar nakazuje funkcionalne substitucije tekom evolucije. BDP2 (chlL/petB) je bil dvosmerno organiziran izključno pri algah iz skupine Volvocales, kar kaže na linijsko-specifično evolucijsko inovacijo. Nasprotno pa BDP4 (*rpoB-1/psbF*) ni bil ohranjen pri nobeni drugi vrsti, kar je nakazovalo na njegovo evolucijsko izgubo ali obsežno genomsko preureditev. Analiza promotorskih motivov je v regijah BDP1, BDP2 in BDP3 potrdila prisotnost kanoničnih –10 in –35 elementov v obeh orientacijah, značilnih za kloroplastne promotorje, kar je utemeljilo njihovo izbiro za nadaljnjo funkcionalno karakterizacijo.&lt;br /&gt;
===BDP1 (atpA/rbcL) je najmočnejši in najbolj uravnotežen dvosmerni promotor===&lt;br /&gt;
Funkcionalno testiranje je pokazalo, da BDP1 učinkovito poganja dvosmerno transkripcijo obeh reporterskih genov. Z RT-qPCR so potrdili visoke ravni mRNA tako za mVenus kot za tdTomato, pri čemer so bili nivoji transkriptov mVenus približno trikrat višji v primerjavi s kontrolnim monodirekcijskim promotorjem psbD. Pretočna citometrija je v eksponentni fazi rasti zaznala kar 82,8 % celic s hkratno fluorescenco obeh proteinov. Konfokalna mikroskopija je potrdila pravilno zadrževanje obeh proteinov znotraj kloroplasta, kjer sta kolokalizirala s klorofilno avtofluorescenco. Kljub uravnoteženi transkripciji pa so avtorji opazili izrazito diskrepanco na proteinski ravni: čeprav so bili nivoji mRNA za oba transgena primerljivi, je bil protein tdTomato akumuliran v bistveno višjih količinah kot mVenus. To razhajanje pripisujejo diferencialni post-transkripcijski regulaciji, ki jo posredujejo z jedrom kodirani trans-dejavniki (M- in T-faktorji). 5&#039; UTR gena atpA (povezan s tdTomato) namreč za stabilizacijo in učinkovito iniciacijo prevajanja potrebuje specifična faktorja MDA1 in TDA1, ki očitno omogočata učinkovitejšo translacijo kot faktorji, vezani na 5&#039; UTR gena rbcL (povezan z mVenus). Ta ugotovitev poudarja ključno vlogo izbire 5&#039; UTR pri načrtovanju kloroplastnih ekspresijskih sistemov in dokazuje, da nivoji mRNA niso zanesljiv napovednik proteinskega izplena.&lt;br /&gt;
===BDP2 in BDP3 razkrivata kompleksnost post-transkripcijske kontrole===&lt;br /&gt;
BDP2 (chlL/petB) je sicer zagotavljal uravnoteženo transkripcijo v obeh smereh, vendar je bila akumulacija proteinov nizka. Zanimivo pa je, da se je signal za tdTomato izrazito povečal ob prehodu kultur v stacionarno fazo rasti, kar kaže na odvisnost aktivnosti BDP2 od metabolnega stanja celice. Avtorji domnevajo, da nizka proteinska raven kljub zadostnim nivojem mRNA izhaja iz pomanjkanja specifičnih trans-dejavnikov, ki so potrebni za prevajanje transkriptov s 5&#039; UTR genov petB in chlL. Endogeni transkripti teh genov namreč tekmujejo za iste jedrno kodirane faktorje, kar vodi v njihovo relativno pomanjkanje ob prekomerni količini himernih mRNA. Po drugi strani je BDP3 (psbN/psbH) izkazal le minimalno transkripcijsko aktivnost – nivoji mRNA za tdTomato so bili kar 10.000-krat nižji v primerjavi s kontrolami. Ta osupljiv rezultat je presenetljiv glede na dejstvo, da BDP3 v naravnem kontekstu učinkovito poganja izražanje endogenih genov psbN in psbH. Razlaga tiči v specifičnih regulatornih elementih znotraj kodirajočih regij teh genov, ki so ko-evolvirali z BDP3 in so nujni za stabilizacijo transkriptov in njihovo pravilno procesiranje. V himernih konstruktih, kjer so bile te endogene sekvence nadomeščene z reporterskimi geni, je verjetno prišlo do hitre razgradnje transkriptov s strani kloroplastnih 5&#039; → 3&#039; eksonukleaz. Ta rezultat ponazarja, da zgolj prisotnost promotorskih motivov ne zagotavlja funkcionalnega izražanja v heterolognem kontekstu.&lt;br /&gt;
===Metil jasmonat (MeJA) omogoča kemijsko modulacijo izražanja iz BDP1===&lt;br /&gt;
Eno najbolj presenetljivih odkritij študije je zmožnost eksogenega metil jasmonata (MeJA), da selektivno poveča izražanje enega od obeh transgenov. Dodatek 0,5 mM MeJA v srednji eksponentni fazi rasti je pri vseh treh neodvisnih transplastomskih linijah BDP1 povzročil statistično značilno povečanje fluorescence tdTomato (1,2- do 1,5-kratno), medtem ko je izražanje mVenus ostalo večinoma nespremenjeno. Tudi nivoji mRNA za tdTomato so bili 24 ur po tretiranju značilno povišani, kar potrjuje, da učinek poteka na transkripcijski ali post-transkripcijski ravni. In silico analiza je v zaporedju BDP1 identificirala predvidena vezavna mesta za transkripcijske faktorje MYB in MYC, ki so ključni posredniki jasmonatne signalne poti. Čeprav natančen molekularni mehanizem v kloroplastu še ni pojasnjen, ta rezultat dokazuje, da je mogoče dvosmerni promotor kemijsko uravnavati, kar odpira možnost za natančno nastavljanje stehiometrije proteinov, izraženih iz istega sintetičnega operona.&lt;br /&gt;
==Zaključek==&lt;br /&gt;
Ta študija predstavlja prvo sistematično identifikacijo in funkcionalno validacijo naravnih dvosmernih promotorjev (BDP) v kloroplastnem genomu Chlamydomonas reinhardtii. Med testiranimi kandidati se je BDP1 (medgenska regija atpA/rbcL) izkazal kot najmočnejši in najbolj zanesljiv, saj je poganjal uravnoteženo transkripcijo obeh reporterskih genov in omogočal njuno stabilno ko-akumulacijo na proteinski ravni. S tem BDP1 predstavlja kompaktno in učinkovito alternativo obstoječim monodirekcijskim promotorjem za večgensko inženirstvo v kloroplastu.&lt;br /&gt;
Kontrastni rezultati BDP2 in BDP3 razkrivajo kompleksnost post-transkripcijske regulacije. Nezmožnost BDP3, da poganja heterologno izražanje kljub univerzalni evolucijski ohranjenosti, dokazuje, da zgolj promotorske sekvence ne zadostujejo – nujna je tudi ko-evolucija s kodirajočimi regijami. Nizka proteinska raven pri BDP2 kljub zadostni transkripciji pa izpostavlja ozko grlo na ravni translacije zaradi tekmovanja za omejene trans-dejavnike. To poudarja, da mora biti izbira 5&#039; UTR skrbno premišljena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prelomno odkritje je možnost kemijske modulacije BDP1 z metil jasmonatom (MeJA), ki je selektivno povečal izražanje tdTomato, ne pa tudi mVenus. To odpira možnosti za natančno uravnavanje stehiometrije proteinov v sintetičnih metabolnih poteh, čeprav natančen mehanizem še ni pojasnjen.&lt;br /&gt;
Prihodnje raziskave bi lahko vključevale optimizacijo BDP1 z zamenjavo 5&#039; UTR, uporabo v kombinaciji s policistronskimi operoni ter testiranje ortolognih BDP iz višjih rastlin. V celoti to delo zagotavlja novo močno orodje za sintezno biologijo kloroplasta in pomembno poglablja razumevanje kloroplastne regulacije, kar postavlja temelje za razvoj sofisticiranih sinteznobioloških vezij v mikroalgah in višjih rastlinah.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2025/26&amp;diff=26157</id>
		<title>Seminarji SB 2025/26</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2025/26&amp;diff=26157"/>
		<updated>2026-05-17T19:15:54Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzor_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov] (Vanja Vogrič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Komunikacije_na_podlagi_RNA_v_heterogenih_populacijah_mimetičnih_celic Komunikacije na podlagi RNA v heterogenih populacijah mimetičnih celic] (Marcel Tušek)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Drtovanje_oscilatorjev_proteinov_na_membrani_vodenih_s_%C5%A1umom_v_%C5%BEivih_celicah Načrtovanje oscilatorjev proteinov na membrani vodenih s šumom v živih celicah] (Varvara Titova)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Samoinducibilno_molekulsko_stikalo_za_biosintezo_hialuronske_kisline_z_nizko_molekulsko_maso Samoinducibilno molekulsko stikalo za biosintezo hialuronske kisline z nizko molekulsko maso] (Nejc Horvat)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reprogramiranje_metabolizma_bakterije_E.coli_za_fiksacijo_CO₂ Reprogramiranje metabolizma bakterije E. coli za fiksacijo CO₂] (Ana Kastelic)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Organokataliziran_nastanek_protocelic_od_spodaj_navzgor Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj navzgor] (Maruša Kristan)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Programabilen_ribocim_za_prenos_signala_RNA Programabilen ribocim za prenos signala RNA] (Klemen Klopčič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo] (Lea Jarm)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Preoblikovanje_centralnega_metabolizma_pri_Komagataella_phaffii_za_učinkovito_sintezo_D-manoze Preoblikovanje centralnega metabolizma pri Komagataella phaffii za učinkovito sintezo D-manoze] (Špela Auer)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Medvrstni_prenos_kromosomov_v_kvasovkah_vodi_do_izboljšanja_fenotipa_in_raznolikih_transkripcijskih_odzivov Medvrstni prenos kromosomov v kvasovkah vodi do izboljšanja fenotipa in raznolikih transkripcijskih odzivov] (Anja Novak)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Logično_vezje_IN,_ki_vključuje_sistem_CRISPR/Cas9_in_HCR_za_natančno_detekcijo_ctDNA Logično vezje IN, ki vključuje sistem CRISPR/Cas9 in HCR za natančno detekcijo ctDNA] (Tiara Pšeničnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ekspresijska_kaseta_za_sintezo_heterolognih_proteinov_v_Y._lipolytica Ekspresijska kaseta za sintezo heterolognih proteinov v Y. lipolytica] (Tonja Oman Sušnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uravnavanje_evolucijskega_potenciala_s_številom_kopij_plazmida_in_regulatorno_arhitekturo Uravnavanje evolucijskega potenciala s številom kopij plazmida in regulatorno arhitekturo] (Neža Pezo Zupančič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_sestave_gojišča_na_delovanje_vezja_na_osnovi_izločevalnega_sistema_tipa_III Vpliv sestave gojišča na delovanje vezja na osnovi izločevalnega sistema tipa III] (Jana Bregar)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Bakterijski_senzor_zelene_svetlobe,_specifičen_za_stacionarno_fazo_rasti,_za_povečanje_proizvodnje_metabolitov Bakterijski senzor zelene svetlobe, specifičen za stacionarno fazo rasti, za povečanje proizvodnje metabolitov] (Vid Kozel)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Načrtovanje_genetskih_programov_v_sesalskih_celicah_z_uporabo_računalniskega_orodja_GCAD Načrtovanje genetskih programov v sesalskih celicah z uporabo računalniškega orodja GCAD] (Filip Petrovič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_optogenetske_stimulacije_na_izražanje_nevronskih_genov_v_človeških_mezenhimskih_matičnih_celicah,_pridobljenih_iz_kostnega_mozga_in_maščobnega_tkiva Vpliv optogenetske stimulacije na izražanje nevronskih genov v človeških mezenhimskih matičnih celicah, pridobljenih iz kostnega mozga in maščobnega tkiva] (Andreja Dimovska)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Cikel_načrtovanja,_izdelave,_testiranja_in_učenja_(DBTL)_pri_razvoju_celičnega_biosenzorja_za_piruvat_na_osnovi_transkripcijskega_faktorja Cikel načrtovanja, izdelave, testiranja in učenja (DBTL) pri razvoju celičnega biosenzorja za piruvat na osnovi transkripcijskega faktorja] (Lenart Bogataj)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/GLYCO-BUILD:_Encimska_platformaza_sintezo_peptidov_z_evkarionstkimi_N-glikani GLYCO-BUILD: Encimska platforma za sintezo peptidov z evkarionstkimi N-glikani] (Anže Perc)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Fagni_infekcijski_cikel_v_sintetičnih_celicah Fagni infekcijski cikel v sintetičnih celicah] (Primož Šenica Pavletič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Avtonomna_biogeneza_vseh_tridesetih_proteinov_translacijskega_sistema_E._coli Avtonomna biogeneza vseh tridesetih proteinov translacijskega sistema E. coli] (Jan Hvalec)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Konstrukcija_celičnih_tovarn_Escherichia_coli_za_proizvodnjo_L-izolevcina_na_osnovi_propionatne_poti Konstrukcija celičnih tovarn E. coli za proizvodnjo L-izolevcina na osnovi propionatne poti] (Tea Briševac)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rekonstitucija_transkripcijsko-translacijskih_sklopljenih_DNA_replikacij_znotraj_kompleksnih_in_vitro_biolo%C5%A1kih_sistemov Rekonstitucija transkripcijsko-translacijskih sklopljenih DNA replikacij znotraj kompleksnih in vitro bioloških sistemov] (Teja Mohar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Inženiring_dvosmernih_kloroplastnih_promotorjev_za_nastavljivo_soizražanje_več_genov_v_mikroalgah_(Chlamydomonas_reinhardtii) Inženiring dvosmernih kloroplastnih promotorjev za nastavljivo soizražanje več genov v mikroalgah (Chlamydomonas reinhardtii)] (Denis Bajramović)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/FoCas FoCas] (Amber Bervar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/SKIPPIT SKIPPIT] (Brina Klinar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/InkSight InkSight] (Lucija Kovaček)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KunPeng KunPeng] (Lara Ferjančič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NRPieceS NRPieceS] (Katarina Gomiršek)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Pepcitrus Pepcitrus] (Meri Škorjanc)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BCoated BCoated] (Meta Smrečnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/PHOENICS PHOENICS] (Tjaša Lešnik)&lt;br /&gt;
(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Konstrukcija_celi%C4%8Dnih_tovarn_Escherichia_coli_za_proizvodnjo_L-izolevcina_na_osnovi_propionatne_poti&amp;diff=26156</id>
		<title>Konstrukcija celičnih tovarn Escherichia coli za proizvodnjo L-izolevcina na osnovi propionatne poti</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Konstrukcija_celi%C4%8Dnih_tovarn_Escherichia_coli_za_proizvodnjo_L-izolevcina_na_osnovi_propionatne_poti&amp;diff=26156"/>
		<updated>2026-05-17T19:09:08Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Izhodišni članek: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12879463/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Uvod==&lt;br /&gt;
L-izolevcin je ena izmed esencialnih aminokislin z razvejano verigo (BCAA – branched-chain amino acids), ki ima pomembno vlogo pri številnih fizioloških procesih v človeškem in živalskem organizmu. Ker ga telo ne more sintetizirati samo, ga je potrebno pridobiti s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Njegova uporaba je razširjena v farmacevtski industriji, prehrani, živinoreji in športni prehrani. V medicini sodeluje pri sintezi encimov in hormonov, pomaga pri uravnavanju presnove beljakovin ter prispeva k izboljšanju metabolnih motenj, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in nealkoholna zamaščenost jeter. Poleg tega ima pomembno vlogo pri regeneraciji mišic in izboljšanju vzdržljivosti pri športnikih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Industrijska proizvodnja L-izolevcina temelji predvsem na mikrobni fermentaciji, pri kateri imajo bakterije ključno vlogo zaradi svoje sposobnosti hitrega razmnoževanja in učinkovitega metabolizma. Med različnimi mikroorganizmi se bakterija Escherichia coli pogosto uporablja kot gostiteljski organizem za proizvodnjo aminokislin zaradi dobro raziskanega genoma in možnosti genetskega inženiringa. Tradicionalna biosinteza L-izolevcina pri bakterijah temelji na treoninski poti, ki vključuje več encimskih korakov in kompleksne regulacijske mehanizme.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klasična pot sinteze L-izolevcina ima več omejitev. Proces vključuje številne encimske reakcije, ki zahtevajo precejšnjo porabo energije in so podvržene povratni inhibiciji. Poleg tega si sinteza deli encimske komponente s presnovo drugih aminokislin, kot sta levcin in valin, kar zmanjša učinkovitost proizvodnje in omejuje doseganje visokih koncentracij produkta. Zaradi teh omejitev obstaja potreba po razvoju novih in učinkovitejših metaboličnih poti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Obravnavani članek predstavlja inovativni pristop k proizvodnji L-izolevcina z uporabo propionatne poti. Raziskovalci so prvič uspešno zasnovali bakterijski sistem, ki uporablja propionat kot substrat za tvorbo ključnega intermediata α-ketobutirata, potrebnega za sintezo L-izolevcina. Tak pristop bistveno poenostavi metabolično pot in zmanjšuje vpliv regulacijskih mehanizmov, ki omejujejo tradicionalno biosintezo.&lt;br /&gt;
==Cilj raziskave==&lt;br /&gt;
Glavni cilj raziskave je bil razviti novo, učinkovitejšo metabolično pot za proizvodnjo L-izolevcina v bakteriji Escherichia coli z uporabo propionatne poti namesto tradicionalne treoninske biosintezne poti. Raziskovalci so želeli preveriti, ali lahko z genskim inženiringom bakterijskih sevov povečajo proizvodnjo L-izolevcina in izboljšajo izkoristek substratov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poseben poudarek raziskave je bil namenjen identifikaciji in uvedbi ključnih genov, ki omogočajo pretvorbo propionata v propionil-CoA in nato v α-ketobutirat. Poleg tega je bil cilj raziskovalcev izboljšati transport propionata v celico ter povečati koncentracijo ogljikovega dioksida, ki sodeluje pri reakcijah znotraj nove metabolične poti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Drugi pomemben cilj raziskave je bil ustvariti stabilne bakterijske seve brez uporabe plazmidov. Pri industrijski fermentaciji pogosto prihaja do izgube plazmidov in zmanjšane stabilnosti proizvodnje, zato je bila pomembna naloga razviti gensko stabilne bakterijske linije, primerne za uporabo v večjem industrijskem merilu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nazadnje so raziskovalci želeli preveriti učinkovitost novih sevov v fermentorjih večjega obsega in ugotoviti, ali je mogoče doseči bistveno večje koncentracije L-izolevcina kot pri standardnih laboratorijskih pogojih.&lt;br /&gt;
==Metode==&lt;br /&gt;
Raziskava je temeljila na metodah metaboličnega in genetskega inženiringa bakterije Escherichia coli. Kot osnovni sev je bil uporabljen bakterijski sev BW25113, ki je bil genetsko modificiran z odstranitvijo določenih genov in dodatkom novih metaboličnih elementov za izboljšanje proizvodnje aminokislin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V prvem koraku so raziskovalci uvedli gene, povezane s propionatno potjo. Med pomembnejšimi geni so bili prpE, ki kodira encim propionil-CoA sintetazo, pctcP in pctcN, ki kodirata propionil-CoA transferazo, ter nifJ, odgovoren za tvorbo α-ketobutirata. Poleg teh genov so vključili še gen prpP, ki omogoča učinkovitejši transport propionata skozi celično membrano, ter gen can, ki kodira karboanhidrazo in prispeva k povečanju koncentracije CO₂ v celici.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za konstrukcijo rekombinantnih sevov so uporabili molekularno kloniranje, verižne reakcije s polimerazo (PCR), restrikcijsko encimsko cepitev in transformacijo bakterijskih celic. Rekombinantne plazmide so vnesli v bakterijske celice z elektroporacijo in izbrali uspešno transformirane kolonije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Eksperimenti so potekali v dveh fazah fermentacije. Najprej so raziskovalci izvajali fermentacijo v stresalnih bučkah, kjer so spremljali rast bakterij, porabo glukoze in nastajanje L-izolevcina. Po začetnih uspehih so najbolj obetavne seve testirali še v 3-litrskih bioreaktorjih, kjer so izvajali fed-batch fermentacijo, pri kateri se hranila postopoma dodajajo med procesom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo koncentracij glukoze, propionata in organskih kislin so uporabili tekočinsko kromatografijo z refraktometričnim detektorjem, medtem ko so količine aminokislin določali z UV-Vis detekcijo in kromatografijo na C18 koloni. Vse meritve so bile izvedene v treh ponovitvah, kar je omogočilo večjo zanesljivost rezultatov.&lt;br /&gt;
==Rezultati==&lt;br /&gt;
Rezultati raziskave so pokazali, da je uvedba propionatne poti uspešno povečala proizvodnjo L-izolevcina v bakteriji Escherichia coli. Že začetna uvedba genov prpE, pctcP, pctcN in nifJ je omogočila večjo tvorbo α-ketobutirata, kar je neposredno vplivalo na povečanje količine končnega produkta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Med preizkušenimi geni se je kot posebej učinkovit izkazal pctcN, saj je omogočil večjo proizvodnjo L-izolevcina v primerjavi z drugimi encimi. Mutirani sev ILE-5a-P4 je dosegel koncentracijo 205 mg/L L-izolevcina, kar predstavlja približno 71-odstotno izboljšanje glede na izvorni sev.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dodatna izboljšava je bila dosežena z uvedbo transportnega gena prpP, ki je povečal vnos propionata v bakterijske celice. To je pozitivno vplivalo tako na rast bakterij kot na porabo glukoze, saj so mutirani sevi učinkoviteje uporabljali razpoložljive vire energije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomemben korak raziskave je bila uvedba gena can, ki je povečal koncentracijo CO₂ znotraj celic. S tem so raziskovalci izboljšali učinkovitost pretvorbe propionata v α-ketobutirat. Najuspešnejši sev, ILE-5a-P10, je v laboratorijskih pogojih dosegel koncentracijo 304 mg/L L-izolevcina, kar pomeni več kot 150-odstotno izboljšanje v primerjavi z osnovnim sevom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri povečanju obsega fermentacije na 3-litrske fermentorje so se pojavile določene težave. Sevi, ki so vsebovali plazmide, so pokazali zmanjšano stabilnost, saj je prišlo do izgube plazmidov in povečane celične smrti. Raziskovalci so zato razvili nove, gensko stabilne seve brez plazmidov, imenovane ILE-5a-P11 in ILE-5b-P11.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Največji uspeh je bil dosežen pri sevu ILE-5b-P11, ki je v fed-batch fermentaciji dosegel koncentracijo 11,33 g/L L-izolevcina v 24 urah, kar predstavlja velik napredek glede na začetne rezultate laboratorijskih testov.&lt;br /&gt;
==Razprava==&lt;br /&gt;
Rezultati raziskave dokazujejo, da predstavlja propionatna pot obetavno alternativo tradicionalni treoninski poti za proizvodnjo L-izolevcina. Ena največjih prednosti nove poti je njena enostavnost, saj vključuje manj encimskih reakcij in manj regulacijskih omejitev. To pomeni, da lahko bakterijske celice učinkoviteje usmerijo metabolični tok v sintezo želene aminokisline.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna ugotovitev raziskave je tudi dejstvo, da različni encimi nimajo enake učinkovitosti. Encim, kodiran z genom pctcN, se je izkazal za učinkovitejšega od drugih preizkušenih encimov pri pretvorbi propionata. To kaže, da je izbira ustreznih encimov ključna pri načrtovanju metaboličnih poti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kljub pozitivnim rezultatom raziskava razkriva tudi nekatere omejitve. Uporaba plazmidov je povzročila metabolično obremenitev bakterijskih celic, kar je vodilo do zmanjšane stabilnosti v večjih fermentacijskih sistemih. To predstavlja pomemben izziv za industrijsko uporabo, saj mora biti proizvodnja stabilna in ekonomsko učinkovita. Raziskovalci so ta problem uspešno rešili z integracijo genov neposredno v kromosom bakterije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prav tako je treba poudariti, da so bili poskusi izvedeni le v laboratorijskem in manjšem pilotnem merilu. Industrijska proizvodnja zahteva dodatno optimizacijo procesov, saj lahko dejavniki, kot so mešanje, prenos kisika in nadzor temperature, pomembno vplivajo na končni donos produkta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kljub temu raziskava predstavlja pomemben korak naprej na področju biotehnološke proizvodnje aminokislin in odpira možnosti za razvoj učinkovitejših industrijskih procesov.&lt;br /&gt;
==Zaključek==&lt;br /&gt;
Raziskava je uspešno pokazala, da je mogoče z uporabo propionatne poti izboljšati proizvodnjo L-izolevcina v bakteriji Escherichia coli. Raziskovalci so razvili novo metabolično strategijo, ki poenostavlja biosintezo in zmanjšuje vpliv regulacijskih omejitev, značilnih za tradicionalno treoninsko pot.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uvedba genov za pretvorbo propionata, izboljšan transport substrata in povečanje koncentracije CO₂ so prispevali k večji učinkovitosti proizvodnje. Posebej pomembna je bila izdelava stabilnih sevov brez plazmidov, saj so ti pokazali bistveno boljše rezultate v fermentacijskih sistemih večjega obsega.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najuspešnejši sev je dosegel proizvodnjo 11,33 g/L L-izolevcina, kar potrjuje velik potencial te tehnologije za prihodnjo industrijsko uporabo. Kljub temu bodo potrebne nadaljnje raziskave in optimizacije za preverjanje učinkovitosti v velikih industrijskih fermentorjih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Na splošno raziskava dokazuje, da lahko sodobni pristopi metaboličnega inženiringa pomembno prispevajo k razvoju bolj trajnostne in učinkovite proizvodnje biološko pomembnih spojin, kot je L-izolevcin.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2025/26&amp;diff=26150</id>
		<title>Seminarji SB 2025/26</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2025/26&amp;diff=26150"/>
		<updated>2026-05-17T15:02:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzor_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov] (Vanja Vogrič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Komunikacije_na_podlagi_RNA_v_heterogenih_populacijah_mimetičnih_celic Komunikacije na podlagi RNA v heterogenih populacijah mimetičnih celic] (Marcel Tušek)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Drtovanje_oscilatorjev_proteinov_na_membrani_vodenih_s_%C5%A1umom_v_%C5%BEivih_celicah Načrtovanje oscilatorjev proteinov na membrani vodenih s šumom v živih celicah] (Varvara Titova)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Samoinducibilno_molekulsko_stikalo_za_biosintezo_hialuronske_kisline_z_nizko_molekulsko_maso Samoinducibilno molekulsko stikalo za biosintezo hialuronske kisline z nizko molekulsko maso] (Nejc Horvat)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reprogramiranje_metabolizma_bakterije_E.coli_za_fiksacijo_CO₂ Reprogramiranje metabolizma bakterije E. coli za fiksacijo CO₂] (Ana Kastelic)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Organokataliziran_nastanek_protocelic_od_spodaj_navzgor Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj navzgor] (Maruša Kristan)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Programabilen_ribocim_za_prenos_signala_RNA Programabilen ribocim za prenos signala RNA] (Klemen Klopčič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo] (Lea Jarm)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Preoblikovanje_centralnega_metabolizma_pri_Komagataella_phaffii_za_učinkovito_sintezo_D-manoze Preoblikovanje centralnega metabolizma pri Komagataella phaffii za učinkovito sintezo D-manoze] (Špela Auer)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Medvrstni_prenos_kromosomov_v_kvasovkah_vodi_do_izboljšanja_fenotipa_in_raznolikih_transkripcijskih_odzivov Medvrstni prenos kromosomov v kvasovkah vodi do izboljšanja fenotipa in raznolikih transkripcijskih odzivov] (Anja Novak)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Logično_vezje_IN,_ki_vključuje_sistem_CRISPR/Cas9_in_HCR_za_natančno_detekcijo_ctDNA Logično vezje IN, ki vključuje sistem CRISPR/Cas9 in HCR za natančno detekcijo ctDNA] (Tiara Pšeničnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ekspresijska_kaseta_za_sintezo_heterolognih_proteinov_v_Y._lipolytica Ekspresijska kaseta za sintezo heterolognih proteinov v Y. lipolytica] (Tonja Oman Sušnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uravnavanje_evolucijskega_potenciala_s_številom_kopij_plazmida_in_regulatorno_arhitekturo Uravnavanje evolucijskega potenciala s številom kopij plazmida in regulatorno arhitekturo] (Neža Pezo Zupančič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_sestave_gojišča_na_delovanje_vezja_na_osnovi_izločevalnega_sistema_tipa_III Vpliv sestave gojišča na delovanje vezja na osnovi izločevalnega sistema tipa III] (Jana Bregar)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Bakterijski_senzor_zelene_svetlobe,_specifičen_za_stacionarno_fazo_rasti,_za_povečanje_proizvodnje_metabolitov Bakterijski senzor zelene svetlobe, specifičen za stacionarno fazo rasti, za povečanje proizvodnje metabolitov] (Vid Kozel)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Načrtovanje_genetskih_programov_v_sesalskih_celicah_z_uporabo_računalniskega_orodja_GCAD Načrtovanje genetskih programov v sesalskih celicah z uporabo računalniškega orodja GCAD] (Filip Petrovič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_optogenetske_stimulacije_na_izražanje_nevronskih_genov_v_človeških_mezenhimskih_matičnih_celicah,_pridobljenih_iz_kostnega_mozga_in_maščobnega_tkiva Vpliv optogenetske stimulacije na izražanje nevronskih genov v človeških mezenhimskih matičnih celicah, pridobljenih iz kostnega mozga in maščobnega tkiva] (Andreja Dimovska)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Cikel_načrtovanja,_izdelave,_testiranja_in_učenja_(DBTL)_pri_razvoju_celičnega_biosenzorja_za_piruvat_na_osnovi_transkripcijskega_faktorja Cikel načrtovanja, izdelave, testiranja in učenja (DBTL) pri razvoju celičnega biosenzorja za piruvat na osnovi transkripcijskega faktorja] (Lenart Bogataj)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/GLYCO-BUILD:_Encimska_platformaza_sintezo_peptidov_z_evkarionstkimi_N-glikani GLYCO-BUILD: Encimska platforma za sintezo peptidov z evkarionstkimi N-glikani] (Anže Perc)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Fagni_infekcijski_cikel_v_sintetičnih_celicah Fagni infekcijski cikel v sintetičnih celicah] (Primož Šenica Pavletič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Avtonomna_biogeneza_vseh_tridesetih_proteinov_translacijskega_sistema_E._coli Avtonomna biogeneza vseh tridesetih proteinov translacijskega sistema E. coli] (Jan Hvalec)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Konstrukcija_celičnih_tovarn_Escherichia_coli_za_proizvodnjo_L-izolevcina_na_osnovi_propionatne_poti Konstrukcija celičnih tovarn E. coli za proizvodnjo L-izolevcina na osnovi propionatne poti] (Tea Briševac)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/FoCas FoCas] (Amber Bervar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/SKIPPIT SKIPPIT] (Brina Klinar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/InkSight InkSight] (Lucija Kovaček)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KunPeng KunPeng] (Lara Ferjančič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NRPieceS NRPieceS] (Katarina Gomiršek)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Pepcitrus Pepcitrus] (Meri Škorjanc)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BCoated BCoated] (Meta Smrečnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/PHOENICS PHOENICS] (Tjaša Lešnik)&lt;br /&gt;
(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Konstrukcija_celi%C4%8Dnih_tovarn_Escherichia_coli_za_proizvodnjo_L-izolevcina_na_osnovi_propionatne_poti&amp;diff=26149</id>
		<title>Konstrukcija celičnih tovarn Escherichia coli za proizvodnjo L-izolevcina na osnovi propionatne poti</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Konstrukcija_celi%C4%8Dnih_tovarn_Escherichia_coli_za_proizvodnjo_L-izolevcina_na_osnovi_propionatne_poti&amp;diff=26149"/>
		<updated>2026-05-17T15:00:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: Created page with &amp;quot;==Uvod== L-izolevcin je ena izmed esencialnih aminokislin z razvejano verigo (BCAA – branched-chain amino acids), ki ima pomembno vlogo pri številnih fizioloških procesih v človeškem in živalskem organizmu. Ker ga telo ne more sintetizirati samo, ga je potrebno pridobiti s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Njegova uporaba je razširjena v farmacevtski industriji, prehrani, živinoreji in športni prehrani. V medicini sodeluje pri sintezi encimov in hormonov, po...&amp;quot;&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Uvod==&lt;br /&gt;
L-izolevcin je ena izmed esencialnih aminokislin z razvejano verigo (BCAA – branched-chain amino acids), ki ima pomembno vlogo pri številnih fizioloških procesih v človeškem in živalskem organizmu. Ker ga telo ne more sintetizirati samo, ga je potrebno pridobiti s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Njegova uporaba je razširjena v farmacevtski industriji, prehrani, živinoreji in športni prehrani. V medicini sodeluje pri sintezi encimov in hormonov, pomaga pri uravnavanju presnove beljakovin ter prispeva k izboljšanju metabolnih motenj, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in nealkoholna zamaščenost jeter. Poleg tega ima pomembno vlogo pri regeneraciji mišic in izboljšanju vzdržljivosti pri športnikih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Industrijska proizvodnja L-izolevcina temelji predvsem na mikrobni fermentaciji, pri kateri imajo bakterije ključno vlogo zaradi svoje sposobnosti hitrega razmnoževanja in učinkovitega metabolizma. Med različnimi mikroorganizmi se bakterija Escherichia coli pogosto uporablja kot gostiteljski organizem za proizvodnjo aminokislin zaradi dobro raziskanega genoma in možnosti genetskega inženiringa. Tradicionalna biosinteza L-izolevcina pri bakterijah temelji na treoninski poti, ki vključuje več encimskih korakov in kompleksne regulacijske mehanizme.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klasična pot sinteze L-izolevcina ima več omejitev. Proces vključuje številne encimske reakcije, ki zahtevajo precejšnjo porabo energije in so podvržene povratni inhibiciji. Poleg tega si sinteza deli encimske komponente s presnovo drugih aminokislin, kot sta levcin in valin, kar zmanjša učinkovitost proizvodnje in omejuje doseganje visokih koncentracij produkta. Zaradi teh omejitev obstaja potreba po razvoju novih in učinkovitejših metaboličnih poti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Obravnavani članek predstavlja inovativni pristop k proizvodnji L-izolevcina z uporabo propionatne poti. Raziskovalci so prvič uspešno zasnovali bakterijski sistem, ki uporablja propionat kot substrat za tvorbo ključnega intermediata α-ketobutirata, potrebnega za sintezo L-izolevcina. Tak pristop bistveno poenostavi metabolično pot in zmanjšuje vpliv regulacijskih mehanizmov, ki omejujejo tradicionalno biosintezo.&lt;br /&gt;
==Cilj raziskave==&lt;br /&gt;
Glavni cilj raziskave je bil razviti novo, učinkovitejšo metabolično pot za proizvodnjo L-izolevcina v bakteriji Escherichia coli z uporabo propionatne poti namesto tradicionalne treoninske biosintezne poti. Raziskovalci so želeli preveriti, ali lahko z genskim inženiringom bakterijskih sevov povečajo proizvodnjo L-izolevcina in izboljšajo izkoristek substratov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poseben poudarek raziskave je bil namenjen identifikaciji in uvedbi ključnih genov, ki omogočajo pretvorbo propionata v propionil-CoA in nato v α-ketobutirat. Poleg tega je bil cilj raziskovalcev izboljšati transport propionata v celico ter povečati koncentracijo ogljikovega dioksida, ki sodeluje pri reakcijah znotraj nove metabolične poti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Drugi pomemben cilj raziskave je bil ustvariti stabilne bakterijske seve brez uporabe plazmidov. Pri industrijski fermentaciji pogosto prihaja do izgube plazmidov in zmanjšane stabilnosti proizvodnje, zato je bila pomembna naloga razviti gensko stabilne bakterijske linije, primerne za uporabo v večjem industrijskem merilu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nazadnje so raziskovalci želeli preveriti učinkovitost novih sevov v fermentorjih večjega obsega in ugotoviti, ali je mogoče doseči bistveno večje koncentracije L-izolevcina kot pri standardnih laboratorijskih pogojih.&lt;br /&gt;
==Metode==&lt;br /&gt;
Raziskava je temeljila na metodah metaboličnega in genetskega inženiringa bakterije Escherichia coli. Kot osnovni sev je bil uporabljen bakterijski sev BW25113, ki je bil genetsko modificiran z odstranitvijo določenih genov in dodatkom novih metaboličnih elementov za izboljšanje proizvodnje aminokislin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V prvem koraku so raziskovalci uvedli gene, povezane s propionatno potjo. Med pomembnejšimi geni so bili prpE, ki kodira encim propionil-CoA sintetazo, pctcP in pctcN, ki kodirata propionil-CoA transferazo, ter nifJ, odgovoren za tvorbo α-ketobutirata. Poleg teh genov so vključili še gen prpP, ki omogoča učinkovitejši transport propionata skozi celično membrano, ter gen can, ki kodira karboanhidrazo in prispeva k povečanju koncentracije CO₂ v celici.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za konstrukcijo rekombinantnih sevov so uporabili molekularno kloniranje, verižne reakcije s polimerazo (PCR), restrikcijsko encimsko cepitev in transformacijo bakterijskih celic. Rekombinantne plazmide so vnesli v bakterijske celice z elektroporacijo in izbrali uspešno transformirane kolonije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Eksperimenti so potekali v dveh fazah fermentacije. Najprej so raziskovalci izvajali fermentacijo v stresalnih bučkah, kjer so spremljali rast bakterij, porabo glukoze in nastajanje L-izolevcina. Po začetnih uspehih so najbolj obetavne seve testirali še v 3-litrskih bioreaktorjih, kjer so izvajali fed-batch fermentacijo, pri kateri se hranila postopoma dodajajo med procesom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo koncentracij glukoze, propionata in organskih kislin so uporabili tekočinsko kromatografijo z refraktometričnim detektorjem, medtem ko so količine aminokislin določali z UV-Vis detekcijo in kromatografijo na C18 koloni. Vse meritve so bile izvedene v treh ponovitvah, kar je omogočilo večjo zanesljivost rezultatov.&lt;br /&gt;
==Rezultati==&lt;br /&gt;
Rezultati raziskave so pokazali, da je uvedba propionatne poti uspešno povečala proizvodnjo L-izolevcina v bakteriji Escherichia coli. Že začetna uvedba genov prpE, pctcP, pctcN in nifJ je omogočila večjo tvorbo α-ketobutirata, kar je neposredno vplivalo na povečanje količine končnega produkta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Med preizkušenimi geni se je kot posebej učinkovit izkazal pctcN, saj je omogočil večjo proizvodnjo L-izolevcina v primerjavi z drugimi encimi. Mutirani sev ILE-5a-P4 je dosegel koncentracijo 205 mg/L L-izolevcina, kar predstavlja približno 71-odstotno izboljšanje glede na izvorni sev.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dodatna izboljšava je bila dosežena z uvedbo transportnega gena prpP, ki je povečal vnos propionata v bakterijske celice. To je pozitivno vplivalo tako na rast bakterij kot na porabo glukoze, saj so mutirani sevi učinkoviteje uporabljali razpoložljive vire energije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomemben korak raziskave je bila uvedba gena can, ki je povečal koncentracijo CO₂ znotraj celic. S tem so raziskovalci izboljšali učinkovitost pretvorbe propionata v α-ketobutirat. Najuspešnejši sev, ILE-5a-P10, je v laboratorijskih pogojih dosegel koncentracijo 304 mg/L L-izolevcina, kar pomeni več kot 150-odstotno izboljšanje v primerjavi z osnovnim sevom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri povečanju obsega fermentacije na 3-litrske fermentorje so se pojavile določene težave. Sevi, ki so vsebovali plazmide, so pokazali zmanjšano stabilnost, saj je prišlo do izgube plazmidov in povečane celične smrti. Raziskovalci so zato razvili nove, gensko stabilne seve brez plazmidov, imenovane ILE-5a-P11 in ILE-5b-P11.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Največji uspeh je bil dosežen pri sevu ILE-5b-P11, ki je v fed-batch fermentaciji dosegel koncentracijo 11,33 g/L L-izolevcina v 24 urah, kar predstavlja velik napredek glede na začetne rezultate laboratorijskih testov.&lt;br /&gt;
==Razprava==&lt;br /&gt;
Rezultati raziskave dokazujejo, da predstavlja propionatna pot obetavno alternativo tradicionalni treoninski poti za proizvodnjo L-izolevcina. Ena največjih prednosti nove poti je njena enostavnost, saj vključuje manj encimskih reakcij in manj regulacijskih omejitev. To pomeni, da lahko bakterijske celice učinkoviteje usmerijo metabolični tok v sintezo želene aminokisline.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna ugotovitev raziskave je tudi dejstvo, da različni encimi nimajo enake učinkovitosti. Encim, kodiran z genom pctcN, se je izkazal za učinkovitejšega od drugih preizkušenih encimov pri pretvorbi propionata. To kaže, da je izbira ustreznih encimov ključna pri načrtovanju metaboličnih poti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kljub pozitivnim rezultatom raziskava razkriva tudi nekatere omejitve. Uporaba plazmidov je povzročila metabolično obremenitev bakterijskih celic, kar je vodilo do zmanjšane stabilnosti v večjih fermentacijskih sistemih. To predstavlja pomemben izziv za industrijsko uporabo, saj mora biti proizvodnja stabilna in ekonomsko učinkovita. Raziskovalci so ta problem uspešno rešili z integracijo genov neposredno v kromosom bakterije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prav tako je treba poudariti, da so bili poskusi izvedeni le v laboratorijskem in manjšem pilotnem merilu. Industrijska proizvodnja zahteva dodatno optimizacijo procesov, saj lahko dejavniki, kot so mešanje, prenos kisika in nadzor temperature, pomembno vplivajo na končni donos produkta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kljub temu raziskava predstavlja pomemben korak naprej na področju biotehnološke proizvodnje aminokislin in odpira možnosti za razvoj učinkovitejših industrijskih procesov.&lt;br /&gt;
==Zaključek==&lt;br /&gt;
Raziskava je uspešno pokazala, da je mogoče z uporabo propionatne poti izboljšati proizvodnjo L-izolevcina v bakteriji Escherichia coli. Raziskovalci so razvili novo metabolično strategijo, ki poenostavlja biosintezo in zmanjšuje vpliv regulacijskih omejitev, značilnih za tradicionalno treoninsko pot.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uvedba genov za pretvorbo propionata, izboljšan transport substrata in povečanje koncentracije CO₂ so prispevali k večji učinkovitosti proizvodnje. Posebej pomembna je bila izdelava stabilnih sevov brez plazmidov, saj so ti pokazali bistveno boljše rezultate v fermentacijskih sistemih večjega obsega.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najuspešnejši sev je dosegel proizvodnjo 11,33 g/L L-izolevcina, kar potrjuje velik potencial te tehnologije za prihodnjo industrijsko uporabo. Kljub temu bodo potrebne nadaljnje raziskave in optimizacije za preverjanje učinkovitosti v velikih industrijskih fermentorjih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Na splošno raziskava dokazuje, da lahko sodobni pristopi metaboličnega inženiringa pomembno prispevajo k razvoju bolj trajnostne in učinkovite proizvodnje biološko pomembnih spojin, kot je L-izolevcin.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2025/26&amp;diff=26147</id>
		<title>Seminarji SB 2025/26</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2025/26&amp;diff=26147"/>
		<updated>2026-05-17T14:56:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzor_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov] (Vanja Vogrič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Komunikacije_na_podlagi_RNA_v_heterogenih_populacijah_mimetičnih_celic Komunikacije na podlagi RNA v heterogenih populacijah mimetičnih celic] (Marcel Tušek)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Drtovanje_oscilatorjev_proteinov_na_membrani_vodenih_s_%C5%A1umom_v_%C5%BEivih_celicah Načrtovanje oscilatorjev proteinov na membrani vodenih s šumom v živih celicah] (Varvara Titova)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Samoinducibilno_molekulsko_stikalo_za_biosintezo_hialuronske_kisline_z_nizko_molekulsko_maso Samoinducibilno molekulsko stikalo za biosintezo hialuronske kisline z nizko molekulsko maso] (Nejc Horvat)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reprogramiranje_metabolizma_bakterije_E.coli_za_fiksacijo_CO₂ Reprogramiranje metabolizma bakterije E. coli za fiksacijo CO₂] (Ana Kastelic)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Organokataliziran_nastanek_protocelic_od_spodaj_navzgor Organokataliziran nastanek protocelic od spodaj navzgor] (Maruša Kristan)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Programabilen_ribocim_za_prenos_signala_RNA Programabilen ribocim za prenos signala RNA] (Klemen Klopčič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vnos CU-bogatega elementa v 3′ UTR poveča stabilnost in izražanje sintetične mRNA In Vivo] (Lea Jarm)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Preoblikovanje_centralnega_metabolizma_pri_Komagataella_phaffii_za_učinkovito_sintezo_D-manoze Preoblikovanje centralnega metabolizma pri Komagataella phaffii za učinkovito sintezo D-manoze] (Špela Auer)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Medvrstni_prenos_kromosomov_v_kvasovkah_vodi_do_izboljšanja_fenotipa_in_raznolikih_transkripcijskih_odzivov Medvrstni prenos kromosomov v kvasovkah vodi do izboljšanja fenotipa in raznolikih transkripcijskih odzivov] (Anja Novak)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Logično_vezje_IN,_ki_vključuje_sistem_CRISPR/Cas9_in_HCR_za_natančno_detekcijo_ctDNA Logično vezje IN, ki vključuje sistem CRISPR/Cas9 in HCR za natančno detekcijo ctDNA] (Tiara Pšeničnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ekspresijska_kaseta_za_sintezo_heterolognih_proteinov_v_Y._lipolytica Ekspresijska kaseta za sintezo heterolognih proteinov v Y. lipolytica] (Tonja Oman Sušnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uravnavanje_evolucijskega_potenciala_s_številom_kopij_plazmida_in_regulatorno_arhitekturo Uravnavanje evolucijskega potenciala s številom kopij plazmida in regulatorno arhitekturo] (Neža Pezo Zupančič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_sestave_gojišča_na_delovanje_vezja_na_osnovi_izločevalnega_sistema_tipa_III Vpliv sestave gojišča na delovanje vezja na osnovi izločevalnega sistema tipa III] (Jana Bregar)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Bakterijski_senzor_zelene_svetlobe,_specifičen_za_stacionarno_fazo_rasti,_za_povečanje_proizvodnje_metabolitov Bakterijski senzor zelene svetlobe, specifičen za stacionarno fazo rasti, za povečanje proizvodnje metabolitov] (Vid Kozel)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Načrtovanje_genetskih_programov_v_sesalskih_celicah_z_uporabo_računalniskega_orodja_GCAD Načrtovanje genetskih programov v sesalskih celicah z uporabo računalniškega orodja GCAD] (Filip Petrovič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_optogenetske_stimulacije_na_izražanje_nevronskih_genov_v_človeških_mezenhimskih_matičnih_celicah,_pridobljenih_iz_kostnega_mozga_in_maščobnega_tkiva Vpliv optogenetske stimulacije na izražanje nevronskih genov v človeških mezenhimskih matičnih celicah, pridobljenih iz kostnega mozga in maščobnega tkiva] (Andreja Dimovska)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Cikel_načrtovanja,_izdelave,_testiranja_in_učenja_(DBTL)_pri_razvoju_celičnega_biosenzorja_za_piruvat_na_osnovi_transkripcijskega_faktorja Cikel načrtovanja, izdelave, testiranja in učenja (DBTL) pri razvoju celičnega biosenzorja za piruvat na osnovi transkripcijskega faktorja] (Lenart Bogataj)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/GLYCO-BUILD:_Encimska_platformaza_sintezo_peptidov_z_evkarionstkimi_N-glikani GLYCO-BUILD: Encimska platforma za sintezo peptidov z evkarionstkimi N-glikani] (Anže Perc)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Fagni_infekcijski_cikel_v_sintetičnih_celicah Fagni infekcijski cikel v sintetičnih celicah] (Primož Šenica Pavletič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Avtonomna_biogeneza_vseh_tridesetih_proteinov_translacijskega_sistema_E._coli Avtonomna biogeneza vseh tridesetih proteinov translacijskega sistema E. coli] (Jan Hvalec)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Konstrukcija_celičnih_tovarn_Escherichia_coli_za_proizvodnjo_L-izolevcina_na_osnovi_propionatne_poti Konstrukcija celičnih tovarn Escherichia coli za proizvodnjo L-izolevcina na osnovi propionatne poti] (Tea Briševac)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/FoCas FoCas] (Amber Bervar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/SKIPPIT SKIPPIT] (Brina Klinar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/InkSight InkSight] (Lucija Kovaček)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=KunPeng KunPeng] (Lara Ferjančič)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NRPieceS NRPieceS] (Katarina Gomiršek)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Pepcitrus Pepcitrus] (Meri Škorjanc)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BCoated BCoated] (Meta Smrečnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/PHOENICS PHOENICS] (Tjaša Lešnik)&lt;br /&gt;
(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2026-BNT-seminar&amp;diff=26054</id>
		<title>2026-BNT-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2026-BNT-seminar&amp;diff=26054"/>
		<updated>2026-05-11T18:02:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Bionanotehnologija 2026- seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrejšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Zaščitna nanoprevleka proti adheziji bakterij v prebavilih || FloraCoat || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Personalizirana indukcija in moduliranje spanja z uporabo nanoteles || NanoNap || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Sistem za predčasno zaznavanje cvetenja cianobakterij || BloomSense || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Sistem za začasno dodatno oskrbo s kisikom pri ovirani ventilaciji || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Pametni venski graft za regeneracijo in spremljanje žil || VitaVein || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Injekcija za regeneracijo zob || ReDent || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Detektor Salmonelle v jajcih (doma, male farme) || EggGuard || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Zaščitna mreža za okna, ki filtrira onesnažen zrak || NanoNet || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 || Sistemska zaščita pred komarji || DermVeil || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 || NFC biosenzor za zaznavanje kvarjenja jagodičevja na osnovi detekcije etanola z PQQ-ADH&lt;br /&gt;
 || PredictaBerry || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 || Filter za vodo, onesnaženo s težkimi kovinami || NanoFilter || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 || Encimski reaktor za razgrajevanje nanoplastike v pitni vodi || Aquazyme || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||Biosenzor za zaznavo AMH na podlagi pSi ||NovaTrace AMH  || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Tušek, Marcel&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 || Lipidni nanodelci za izboljšano terapijo z iRNA proti pršici Varroa destructor || BeeOProtect || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 || Sistem za tarčno dostavo butirata v aktivirane CAR-T celice  || CAR-TNano || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 || Nanodelci za tarčno inhibicijo spermatogeneze || Reverso || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 || Zdravljenje Glikogenoze tip 1A z dostavo zdravila v hepatocite || GlucozymeShuttle || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 || Hitri diagnostični test za srčni infarkt || HeartCheck || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 || Nanodelci za razgradnjo plastike v morjih|| OceanHeal || Vogrič, Vanja || Petrovič, Filip || Titova, Varvara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 || Dvofagna hidrogelna platforma za zdravljenje biofilmskih okužb kroničnih ran || PhageNanoGel || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 || Zobna zalivka z vgrajenim sintetičnim DNA-identifikacijskim markerjem || ToothTag || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 || Nanosenzorji za PFAS || Nanocatch PFAS || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 || dekorativni lak za nohte z vlažilnim in zaščitnim učinkom || Polite || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 || Peroralna dostava inzulina z biorazgradljivimi nanodelci || NanoInsulin || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 27/05/2025 ||  ||  || kratke predstavitve ||  || &lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Predlagana struktura teksta:&lt;br /&gt;
* Uvod&lt;br /&gt;
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji&lt;br /&gt;
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze&lt;br /&gt;
* Literatura&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura). &lt;br /&gt;
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte &#039;&#039;&#039;dva dni pred predstavitvijo,&#039;&#039;&#039; kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morata predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:&lt;br /&gt;
* 26_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 26_nano_Craik_Venter.doc&lt;br /&gt;
* 26_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 26_nano_Craik_Venter.ppt&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2026-BNT-seminar&amp;diff=25706</id>
		<title>2026-BNT-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2026-BNT-seminar&amp;diff=25706"/>
		<updated>2026-04-15T08:11:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Bionanotehnologija 2026- seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrejšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Zaščitna nanoprevleka proti adheziji bakterij v prebavilih || FloraCoat || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Personalizirana indukcija in moduliranje spanja z uporabo nanoteles || NanoNap || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Sistem za predčasno zaznavanje cvetenja cianobakterij || BloomSense || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Sistem za začasno dodatno oskrbo s kisikom pri ovirani ventilaciji || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Pametni venski graft za regeneracijo in spremljanje žil || VitaVein || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Injekcija za regeneracijo zob || ReDent || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Detektor Salmonelle v jajcih (doma, male farme) || EggGuard || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Zaščitna mreža za okna, ki filtrira onesnažen zrak || NanoNet || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 || Sistemska zaščita pred komarji || DermVeil || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 || NFC biosenzor za zaznavanje kvarjenja jagodičevja na osnovi detekcije etanola z PQQ-ADH&lt;br /&gt;
 || PredictaBerry || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 || Filter za vodo, onesnaženo s težkimi kovinami || NanoFilter || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 || Encimski reaktor za razgrajevanje nanoplastike v pitni vodi || Aquazyme || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||Biosenzor za zaznavo AMH na podlagi pSi ||NovaTrace AMH  || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Petrovič, Filip&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 || Z nanotelesi usmerjena terapija z iRNA proti varoji || BeeOProtect || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 ||  ||  || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 || Zdravljenje Glikogenoze tip 1A z dostavo zdravila v hepatocite || GlucozymeShuttle || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Vogrič, Vanja || Tušek, Marcel || Titova, Varvara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 27/05/2025 ||  ||  || kratke predstavitve ||  || &lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Predlagana struktura teksta:&lt;br /&gt;
* Uvod&lt;br /&gt;
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji&lt;br /&gt;
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze&lt;br /&gt;
* Literatura&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura). &lt;br /&gt;
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte &#039;&#039;&#039;dva dni pred predstavitvijo,&#039;&#039;&#039; kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morata predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:&lt;br /&gt;
* 25_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 25_nano_Craik_Venter.doc&lt;br /&gt;
* 25_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 25_nano_Craik_Venter.ppt&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2026-BNT-seminar&amp;diff=25310</id>
		<title>2026-BNT-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2026-BNT-seminar&amp;diff=25310"/>
		<updated>2026-03-24T15:13:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Bionanotehnologija 2026- seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrejšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 ||  ||  || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 ||  ||  || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 ||  ||  || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Sistem za dostavo kisika pri pljučnih boleznih in potencialna uporaba v vojski || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 ||  ||  || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 ||  ||  || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 ||  ||  || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 ||  ||  || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Petrovič, Filip&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 ||  ||  || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 ||  ||  || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Vogrič, Vanja || Tušek, Marcel || Titova, Varvara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 27/05/2025 ||  ||  || kratke predstavitve ||  || &lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Predlagana struktura teksta:&lt;br /&gt;
* Uvod&lt;br /&gt;
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji&lt;br /&gt;
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze&lt;br /&gt;
* Literatura&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura). &lt;br /&gt;
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte &#039;&#039;&#039;dva dni pred predstavitvijo,&#039;&#039;&#039; kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morate predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:&lt;br /&gt;
* 25_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 25_nano_Craik_Venter.doc&lt;br /&gt;
* 25_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 25_nano_Craik_Venter.ppt&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2026-BNT-seminar&amp;diff=25309</id>
		<title>2026-BNT-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2026-BNT-seminar&amp;diff=25309"/>
		<updated>2026-03-24T08:15:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Tea Briševac: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Bionanotehnologija 2026- seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrjšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 ||  ||  || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 ||  ||  || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 ||  ||  || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 01/04/2025 || Sistem za dostavo kisika pri pljučnih boleznih in potencialna uporaba v vojski || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 ||  ||  || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 ||  ||  || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 ||  ||  || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 08/04/2025 ||  ||  || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 15/04/2025 ||  ||  || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Petrovič, Filip&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 ||  ||  || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 22/04/2025 ||  ||  || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 06/05/2025 ||  ||  || Vogrič, Vanja || Tušek, Marcel || Titova, Varvara&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 13/05/2025 ||  ||  || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 20/05/2025 ||  ||  || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| 27/05/2025 ||  ||  || kratke predstavitve ||  || &lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Predlagana struktura teksta:&lt;br /&gt;
* Uvod&lt;br /&gt;
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji&lt;br /&gt;
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze&lt;br /&gt;
* Literatura&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura). &lt;br /&gt;
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte &#039;&#039;&#039;dva dni pred predstavitvijo,&#039;&#039;&#039; kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morate predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:&lt;br /&gt;
* 25_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 25_nano_Craik_Venter.doc&lt;br /&gt;
* 25_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 25_nano_Craik_Venter.ppt&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Tea Briševac</name></author>
	</entry>
</feed>