https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Tilen+Sim%C5%A1i%C4%8D 2026-04-07T03:24:11Z User contributions MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antimicin&diff=7633 2013-01-04T19:42:06Z

<p>Tilen Simšič: /* Antimicin */</p> <hr /> <div>==Antimicin==<br /> ----<br /> '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&amp;docid=4uuJPhBuQ2w51M&amp;imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&amp;w=300&amp;h=300&amp;ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=4&amp;vpy=213&amp;dur=1072&amp;hovh=226&amp;hovw=226&amp;tx=111&amp;ty=113&amp;sig=101024508604005758240&amp;page=1&amp;tbnh=150&amp;tbnw=146&amp;start=0&amp;ndsp=17&amp;ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 (slika)] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu ''Streptomyces'' in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [[rotenona]], [[amitala]] (izoamil etil barbiturat), [[cianida]] in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;tbo=d&amp;biw=960&amp;bih=537&amp;tbm=isch&amp;tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&amp;imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&amp;docid=KvN2XDN1RwIp2M&amp;imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&amp;w=400&amp;h=320&amp;ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=188&amp;vpy=83&amp;dur=5483&amp;hovh=201&amp;hovw=251&amp;tx=125&amp;ty=122&amp;sig=103287976176703465469&amp;page=1&amp;tbnh=80&amp;tbnw=95&amp;start=0&amp;ndsp=18&amp;ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 (slika)] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih].<br /> <br /> Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C&lt;sub&gt;28&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;40&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (C&lt;sub&gt;27&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;38&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (C&lt;sub&gt;25&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;34&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (C&lt;sub&gt;24&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;32&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (C&lt;sub&gt;23&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;30&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [[blastomicin]] (C&lt;sub&gt;26&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;36&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije ''S. blastmyceticus'') in [[deisovalerilblastomicin]] (C&lt;sub&gt;21&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;28&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično sredstvo).<br /> <br /> Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. <br /> <br /> <br /> ===Viri===<br /> ----<br /> * [http://books.google.si/books?id=D1ko_DTobrIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=-%09D.+Hames,+AND.+Hooper:+Biochemistry:+Third+edition&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ei=aibnUKbzBaKI4gSWkIDQAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=-%09D.%20Hames%2C%20AND.%20Hooper%3A%20Biochemistry%3A%20Third%20edition&amp;f=false D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379]<br /> * P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191<br /> * Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128<br /> * [http://www.angelfire.com/ak2/chemists/rod9.html Antimycin]<br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Tilen Simšič https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antimicin&diff=7632 2013-01-04T19:40:53Z

<p>Tilen Simšič: /* Antimicin */</p> <hr /> <div>==Antimicin==<br /> ----<br /> '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&amp;docid=4uuJPhBuQ2w51M&amp;imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&amp;w=300&amp;h=300&amp;ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=4&amp;vpy=213&amp;dur=1072&amp;hovh=226&amp;hovw=226&amp;tx=111&amp;ty=113&amp;sig=101024508604005758240&amp;page=1&amp;tbnh=150&amp;tbnw=146&amp;start=0&amp;ndsp=17&amp;ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 (slika)] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu ''Streptomyces'' in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [[rotenona]], [[amitala]] (izoamil etil barbiturat), [[cianida]] in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;tbo=d&amp;biw=960&amp;bih=537&amp;tbm=isch&amp;tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&amp;imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&amp;docid=KvN2XDN1RwIp2M&amp;imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&amp;w=400&amp;h=320&amp;ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=188&amp;vpy=83&amp;dur=5483&amp;hovh=201&amp;hovw=251&amp;tx=125&amp;ty=122&amp;sig=103287976176703465469&amp;page=1&amp;tbnh=80&amp;tbnw=95&amp;start=0&amp;ndsp=18&amp;ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 (slika)] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih].<br /> <br /> Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C&lt;sub&gt;28&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;40&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (C&lt;sub&gt;25&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;34&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (C&lt;sub&gt;24&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;32&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (C&lt;sub&gt;23&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;30&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [[blastomicin]] (C&lt;sub&gt;26&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;36&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije ''S. blastmyceticus'') in [[deisovalerilblastomicin]] (C&lt;sub&gt;21&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;28&lt;/sub&gt;N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt; -&gt; protiglivično sredstvo).<br /> <br /> Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. <br /> <br /> <br /> ===Viri===<br /> ----<br /> * [http://books.google.si/books?id=D1ko_DTobrIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=-%09D.+Hames,+AND.+Hooper:+Biochemistry:+Third+edition&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ei=aibnUKbzBaKI4gSWkIDQAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=-%09D.%20Hames%2C%20AND.%20Hooper%3A%20Biochemistry%3A%20Third%20edition&amp;f=false D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379]<br /> * P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191<br /> * Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128<br /> * [http://www.angelfire.com/ak2/chemists/rod9.html Antimycin]<br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Tilen Simšič https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antimicin&diff=7631 2013-01-04T19:31:20Z

<p>Tilen Simšič: /* Antimicin */</p> <hr /> <div>==Antimicin==<br /> ----<br /> '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&amp;docid=4uuJPhBuQ2w51M&amp;imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&amp;w=300&amp;h=300&amp;ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=4&amp;vpy=213&amp;dur=1072&amp;hovh=226&amp;hovw=226&amp;tx=111&amp;ty=113&amp;sig=101024508604005758240&amp;page=1&amp;tbnh=150&amp;tbnw=146&amp;start=0&amp;ndsp=17&amp;ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 (slika)] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu ''Streptomyces'' in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [[rotenona]], [[amitala]] (izoamil etil barbiturat), [[cianida]] in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;tbo=d&amp;biw=960&amp;bih=537&amp;tbm=isch&amp;tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&amp;imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&amp;docid=KvN2XDN1RwIp2M&amp;imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&amp;w=400&amp;h=320&amp;ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=188&amp;vpy=83&amp;dur=5483&amp;hovh=201&amp;hovw=251&amp;tx=125&amp;ty=122&amp;sig=103287976176703465469&amp;page=1&amp;tbnh=80&amp;tbnw=95&amp;start=0&amp;ndsp=18&amp;ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 (slika)] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih].<br /> <br /> Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C28H40N2O9 -&gt; protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [[blastomicin]] (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije ''S. blastmyceticus'') in [[deisovalerilblastomicin]] (Cˇ21Hˇ28Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo).<br /> <br /> Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. <br /> <br /> <br /> ===Viri===<br /> ----<br /> * [http://books.google.si/books?id=D1ko_DTobrIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=-%09D.+Hames,+AND.+Hooper:+Biochemistry:+Third+edition&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ei=aibnUKbzBaKI4gSWkIDQAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=-%09D.%20Hames%2C%20AND.%20Hooper%3A%20Biochemistry%3A%20Third%20edition&amp;f=false D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379]<br /> * P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191<br /> * Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128<br /> * [http://www.angelfire.com/ak2/chemists/rod9.html Antimycin]<br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Tilen Simšič https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antimicin&diff=7630 2013-01-04T19:29:52Z

<p>Tilen Simšič: /* Antimicin */</p> <hr /> <div>==Antimicin==<br /> ----<br /> '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&amp;docid=4uuJPhBuQ2w51M&amp;imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&amp;w=300&amp;h=300&amp;ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=4&amp;vpy=213&amp;dur=1072&amp;hovh=226&amp;hovw=226&amp;tx=111&amp;ty=113&amp;sig=101024508604005758240&amp;page=1&amp;tbnh=150&amp;tbnw=146&amp;start=0&amp;ndsp=17&amp;ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 (slika)] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu [[''Streptomyces'']] in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [[rotenona]], [[amitala]] (izoamil etil barbiturat), [[cianida]] in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;tbo=d&amp;biw=960&amp;bih=537&amp;tbm=isch&amp;tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&amp;imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&amp;docid=KvN2XDN1RwIp2M&amp;imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&amp;w=400&amp;h=320&amp;ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=188&amp;vpy=83&amp;dur=5483&amp;hovh=201&amp;hovw=251&amp;tx=125&amp;ty=122&amp;sig=103287976176703465469&amp;page=1&amp;tbnh=80&amp;tbnw=95&amp;start=0&amp;ndsp=18&amp;ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 (slika)] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih].<br /> <br /> Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C28H40N2O9 -&gt; protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [[blastomicin]] (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije [[''S. blastmyceticus'']]) in [[deisovalerilblastomicin]] (Cˇ21Hˇ28Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo).<br /> <br /> Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. <br /> <br /> <br /> ===Viri===<br /> ----<br /> * [http://books.google.si/books?id=D1ko_DTobrIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=-%09D.+Hames,+AND.+Hooper:+Biochemistry:+Third+edition&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ei=aibnUKbzBaKI4gSWkIDQAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=-%09D.%20Hames%2C%20AND.%20Hooper%3A%20Biochemistry%3A%20Third%20edition&amp;f=false D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379]<br /> * P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191<br /> * Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128<br /> * [http://www.angelfire.com/ak2/chemists/rod9.html Antimycin]<br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Tilen Simšič https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antimicin&diff=7629 2013-01-04T19:26:45Z

<p>Tilen Simšič: /* Antimicin */</p> <hr /> <div>==Antimicin==<br /> ----<br /> '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&amp;docid=4uuJPhBuQ2w51M&amp;imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&amp;w=300&amp;h=300&amp;ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=4&amp;vpy=213&amp;dur=1072&amp;hovh=226&amp;hovw=226&amp;tx=111&amp;ty=113&amp;sig=101024508604005758240&amp;page=1&amp;tbnh=150&amp;tbnw=146&amp;start=0&amp;ndsp=17&amp;ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 (slika)] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu [[Streptomyces]] in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [[rotenona]], [[amitala]] (izoamil etil barbiturat), [[cianida]] in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;tbo=d&amp;biw=960&amp;bih=537&amp;tbm=isch&amp;tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&amp;imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&amp;docid=KvN2XDN1RwIp2M&amp;imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&amp;w=400&amp;h=320&amp;ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=188&amp;vpy=83&amp;dur=5483&amp;hovh=201&amp;hovw=251&amp;tx=125&amp;ty=122&amp;sig=103287976176703465469&amp;page=1&amp;tbnh=80&amp;tbnw=95&amp;start=0&amp;ndsp=18&amp;ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 (slika)] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih].<br /> <br /> Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C28H40N2O9 -&gt; protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [blastomicin] (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije [S. blastmyceticus]) in [deisovalerilblastomicin] (Cˇ21Hˇ28Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo).<br /> <br /> Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. <br /> <br /> <br /> ===Viri===<br /> ----<br /> * [http://books.google.si/books?id=D1ko_DTobrIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=-%09D.+Hames,+AND.+Hooper:+Biochemistry:+Third+edition&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ei=aibnUKbzBaKI4gSWkIDQAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=-%09D.%20Hames%2C%20AND.%20Hooper%3A%20Biochemistry%3A%20Third%20edition&amp;f=false D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379]<br /> * P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191<br /> * Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128<br /> * [http://www.angelfire.com/ak2/chemists/rod9.html Antimycin]<br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Tilen Simšič https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antimicin&diff=7628 2013-01-04T19:25:06Z

<p>Tilen Simšič: /* Antimicin */</p> <hr /> <div>==Antimicin==<br /> ----<br /> '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&amp;docid=4uuJPhBuQ2w51M&amp;imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&amp;w=300&amp;h=300&amp;ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=4&amp;vpy=213&amp;dur=1072&amp;hovh=226&amp;hovw=226&amp;tx=111&amp;ty=113&amp;sig=101024508604005758240&amp;page=1&amp;tbnh=150&amp;tbnw=146&amp;start=0&amp;ndsp=17&amp;ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 slika molekule] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu [[Streptomyces]] in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [[rotenona]], [[amitala]] (izoamil etil barbiturat), [[cianida]] in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;tbo=d&amp;biw=960&amp;bih=537&amp;tbm=isch&amp;tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&amp;imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&amp;docid=KvN2XDN1RwIp2M&amp;imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&amp;w=400&amp;h=320&amp;ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=188&amp;vpy=83&amp;dur=5483&amp;hovh=201&amp;hovw=251&amp;tx=125&amp;ty=122&amp;sig=103287976176703465469&amp;page=1&amp;tbnh=80&amp;tbnw=95&amp;start=0&amp;ndsp=18&amp;ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 slika molekule] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih].<br /> <br /> Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C28H40N2O9 -&gt; protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [blastomicin] (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije [S. blastmyceticus]) in [deisovalerilblastomicin] (Cˇ21Hˇ28Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo).<br /> <br /> Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. <br /> <br /> <br /> ===Viri===<br /> ----<br /> * [http://books.google.si/books?id=D1ko_DTobrIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=-%09D.+Hames,+AND.+Hooper:+Biochemistry:+Third+edition&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ei=aibnUKbzBaKI4gSWkIDQAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=-%09D.%20Hames%2C%20AND.%20Hooper%3A%20Biochemistry%3A%20Third%20edition&amp;f=false D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379]<br /> * P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191<br /> * Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128<br /> * [http://www.angelfire.com/ak2/chemists/rod9.html Antimycin]<br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Tilen Simšič https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antimicin&diff=7627 2013-01-04T19:21:29Z

<p>Tilen Simšič: /* Viri */</p> <hr /> <div>==Antimicin==<br /> ----<br /> '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&amp;docid=4uuJPhBuQ2w51M&amp;imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&amp;w=300&amp;h=300&amp;ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=4&amp;vpy=213&amp;dur=1072&amp;hovh=226&amp;hovw=226&amp;tx=111&amp;ty=113&amp;sig=101024508604005758240&amp;page=1&amp;tbnh=150&amp;tbnw=146&amp;start=0&amp;ndsp=17&amp;ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 slika molekule] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu [Streptomyces] in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [rotenona], [amitala] (izoamil etil barbiturat), cianida in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;tbo=d&amp;biw=960&amp;bih=537&amp;tbm=isch&amp;tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&amp;imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&amp;docid=KvN2XDN1RwIp2M&amp;imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&amp;w=400&amp;h=320&amp;ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=188&amp;vpy=83&amp;dur=5483&amp;hovh=201&amp;hovw=251&amp;tx=125&amp;ty=122&amp;sig=103287976176703465469&amp;page=1&amp;tbnh=80&amp;tbnw=95&amp;start=0&amp;ndsp=18&amp;ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 slika molekule] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih].<br /> <br /> Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C28H40N2O9 -&gt; protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [blastomicin] (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije [S. blastmyceticus]) in [deisovalerilblastomicin] (Cˇ21Hˇ28Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo).<br /> <br /> Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. <br /> <br /> <br /> ===Viri===<br /> ----<br /> * [http://books.google.si/books?id=D1ko_DTobrIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=-%09D.+Hames,+AND.+Hooper:+Biochemistry:+Third+edition&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ei=aibnUKbzBaKI4gSWkIDQAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=-%09D.%20Hames%2C%20AND.%20Hooper%3A%20Biochemistry%3A%20Third%20edition&amp;f=false D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379]<br /> * P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191<br /> * Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128<br /> * [http://www.angelfire.com/ak2/chemists/rod9.html Antimycin]<br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Tilen Simšič https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antimicin&diff=7626 2013-01-04T19:19:49Z

<p>Tilen Simšič: New page: ==Antimicin== ---- &#039;&#039;&#039;Antimicin&#039;&#039;&#039; [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimyci...</p> <hr /> <div>==Antimicin==<br /> ----<br /> '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;sa=N&amp;tbo=d&amp;biw=1120&amp;bih=600&amp;tbm=isch&amp;tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&amp;imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&amp;docid=4uuJPhBuQ2w51M&amp;imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&amp;w=300&amp;h=300&amp;ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=4&amp;vpy=213&amp;dur=1072&amp;hovh=226&amp;hovw=226&amp;tx=111&amp;ty=113&amp;sig=101024508604005758240&amp;page=1&amp;tbnh=150&amp;tbnw=146&amp;start=0&amp;ndsp=17&amp;ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 slika molekule] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu [Streptomyces] in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [rotenona], [amitala] (izoamil etil barbiturat), cianida in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&amp;hl=sl&amp;tbo=d&amp;biw=960&amp;bih=537&amp;tbm=isch&amp;tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&amp;imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&amp;docid=KvN2XDN1RwIp2M&amp;imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&amp;w=400&amp;h=320&amp;ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&amp;zoom=1&amp;iact=hc&amp;vpx=188&amp;vpy=83&amp;dur=5483&amp;hovh=201&amp;hovw=251&amp;tx=125&amp;ty=122&amp;sig=103287976176703465469&amp;page=1&amp;tbnh=80&amp;tbnw=95&amp;start=0&amp;ndsp=18&amp;ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 slika molekule] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih].<br /> <br /> Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C28H40N2O9 -&gt; protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [blastomicin] (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije [S. blastmyceticus]) in [deisovalerilblastomicin] (Cˇ21Hˇ28Nˇ2Oˇ9 -&gt; protiglivično sredstvo).<br /> <br /> Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. <br /> <br /> <br /> ===Viri===<br /> ----<br /> * [http://books.google.si/books?id=D1ko_DTobrIC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=-%09D.+Hames,+AND.+Hooper:+Biochemistry:+Third+edition&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ei=aibnUKbzBaKI4gSWkIDQAQ&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q=-%09D.%20Hames%2C%20AND.%20Hooper%3A%20Biochemistry%3A%20Third%20edition&amp;f=false D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379]<br /> * P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191<br /> * Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128<br /> * [http://www.angelfire.com/ak2/chemists/rod9.html Antimycin<br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Tilen Simšič