https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Tja%C5%A1a+Bigec 2026-04-14T18:13:21Z User contributions MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6169 2011-04-18T21:39:52Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin, njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> <br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> <br /> -vitamin B12 (meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> <br /> -folna kislina (listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra); sinteza metionina<br /> <br /> -vitamin B6 (meso, zelenjava, oreščki); sinteza metionina<br /> <br /> -holin (jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran); donor metilne skupine za SAM<br /> <br /> -betain (pšenica, špinača, školjke, sladkorna pesa); uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> <br /> -resveratol (rdeče vino); odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> <br /> -genistein (soja, sojini izdelki); večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki mišim daje zlat kožušček ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858]. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane glede na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s tabelo, v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # Waterland RA, Jirtle RL, Early Nutrition, Epigenetic Changes at Transposons and Imprinted Genes, and Enhanced Susceptibility to Adult Chronic Diseases. Nutrition 2004;63-68<br /> # Jaenisch R, Bird A. Epigenetic regulation of gene expression: how the genome integrates intrinsic and environmental signals. Nat Genet 2003;33(suppl):245<br /> # Kaati G., Bygren L.O., Pembrey M., Sjostrom M. (2007). Transgenerational response to nutrition, early life circumstances and longevity. European Journal of Human Genetics, 15: 784-790.<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6164 2011-04-18T21:24:27Z

<p>Tjaša Bigec: New page: * Uvod, pomen hrane za organizem, vpliv toksinov in dodatkov: Tjaša Bigec</p> <hr /> <div>* Uvod, pomen hrane za organizem, vpliv toksinov in dodatkov: Tjaša Bigec</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6163 2011-04-18T21:17:21Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin in njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> <br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> <br /> -vitamin B12 (meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> <br /> -folna kislina (listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra); sinteza metionina<br /> <br /> -vitamin B6 (meso, zelenjava, oreščki); sinteza metionina<br /> <br /> -holin (jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran); donor metilne skupine za SAM<br /> <br /> -betain (pšenica, špinača, školjke, sladkorna pesa); uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> <br /> -resveratol (rdeče vino); odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> <br /> -genistein (soja, sojini izdelki); večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki mišim daje zlat kožušček ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858]. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s tabelo, v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # Waterland RA, Jirtle RL, Early Nutrition, Epigenetic Changes at Transposons and Imprinted Genes, and Enhanced Susceptibility to Adult Chronic Diseases. Nutrition 2004;63-68<br /> # Jaenisch R, Bird A. Epigenetic regulation of gene expression: how the genome integrates intrinsic and environmental signals. Nat Genet 2003;33(suppl):245<br /> # Kaati G., Bygren L.O., Pembrey M., Sjostrom M. (2007). Transgenerational response to nutrition, early life circumstances and longevity. European Journal of Human Genetics, 15: 784-790.<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Epigenetske_spremembe_in_rak&diff=6162 2011-04-18T21:16:14Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>* Uvod in Metilacija DNA Dino Ščuk<br /> * Modifikacija histonov in miRNA, zaključek Nejc Perme<br /> *Epigenetsko zdravljenje proti raku Tjaša Berčič</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6091 2011-04-18T20:04:45Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin in njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> <br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> <br /> -vitamin B12 (meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> <br /> -folna kislina (listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra); sinteza metionina<br /> <br /> -vitamin B6 (meso, zelenjava, oreščki); sinteza metionina<br /> <br /> -holin (jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran); donor metilne skupine za SAM<br /> <br /> -betain (pšenica, špinača, školjke, sladkorna pesa); uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> <br /> -resveratol (rdeče vino); odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> <br /> -genistein (soja, sojini izdelki); večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki mišim daje zlat kožušček ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858]. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s tabelo, v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_2.html<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/03/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-v-rokah-psihopatov/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/15/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-za-visjo-kakvost-zivljenja/<br /> # http://nutrigenomika.info/NP_primerjava.html<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_1.html<br /> # http://wolfweb.unr.edu/homepage/zehd/Waterland&amp;Jirtle2004.pdf<br /> # http://biochem118.stanford.edu/Projects/2008%20Autumn/Kimberley.pdf<br /> # http://www.nature.com/ng/journal/v33/n3s/full/ng1089.html</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6090 2011-04-18T20:04:16Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin in njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> <br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> <br /> -vitamin B12 (meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> <br /> -folna kislina (listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra); sinteza metionina<br /> <br /> -vitamin B6 (meso, zelenjava, oreščki); sinteza metionina<br /> <br /> -holin (jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran); donor metilne skupine za SAM<br /> <br /> -betain (pšenica, špinača, školjke, sladkorna pesa); uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> <br /> -resveratol (rdeče vino); odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> <br /> -genistein (soja, sojini izdelki); večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858 mišim daje zlat kožušček] ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858]. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s tabelo, v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_2.html<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/03/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-v-rokah-psihopatov/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/15/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-za-visjo-kakvost-zivljenja/<br /> # http://nutrigenomika.info/NP_primerjava.html<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_1.html<br /> # http://wolfweb.unr.edu/homepage/zehd/Waterland&amp;Jirtle2004.pdf<br /> # http://biochem118.stanford.edu/Projects/2008%20Autumn/Kimberley.pdf<br /> # http://www.nature.com/ng/journal/v33/n3s/full/ng1089.html</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6088 2011-04-18T20:01:28Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin in njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> <br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> <br /> -vitamin B12 (meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> <br /> -folna kislina (listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra); sinteza metionina<br /> <br /> -vitamin B6 (meso, zelenjava, oreščki); sinteza metionina<br /> <br /> -holin (jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran); donor metilne skupine za SAM<br /> <br /> -betain (pšenica, špinača, školjke, sladkorna pesa); uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> <br /> -resveratol (rdeče vino); odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> <br /> -genistein (soja, sojini izdelki); večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858 mišim daje zlat kožušček] ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s tabelo, v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_2.html<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/03/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-v-rokah-psihopatov/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/15/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-za-visjo-kakvost-zivljenja/<br /> # http://nutrigenomika.info/NP_primerjava.html<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_1.html<br /> # http://wolfweb.unr.edu/homepage/zehd/Waterland&amp;Jirtle2004.pdf<br /> # http://biochem118.stanford.edu/Projects/2008%20Autumn/Kimberley.pdf<br /> # http://www.nature.com/ng/journal/v33/n3s/full/ng1089.html</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6087 2011-04-18T19:59:41Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Epigenetika proučuje spremembe v delovanju genov, ki ne pomenijo spremenjene DNK, a se kljub temu prenesejo najmanj na naslednjo generacijo potomcev. <br /> <br /> Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin in njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> <br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> <br /> -vitamin B12 (meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> <br /> -folna kislina (listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra); sinteza metionina<br /> <br /> -vitamin B6 (meso, zelenjava, oreščki); sinteza metionina<br /> <br /> -holin (jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran); donor metilne skupine za SAM<br /> <br /> -betain (pšenica, špinača, školjke, sladkorna pesa); uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> <br /> -resveratol (rdeče vino); odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> <br /> -genistein (soja, sojini izdelki); večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858 mišim daje zlat kožušček] ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s tabelo, v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_2.html<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/03/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-v-rokah-psihopatov/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/15/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-za-visjo-kakvost-zivljenja/<br /> # http://nutrigenomika.info/NP_primerjava.html<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_1.html<br /> # http://wolfweb.unr.edu/homepage/zehd/Waterland&amp;Jirtle2004.pdf<br /> # http://biochem118.stanford.edu/Projects/2008%20Autumn/Kimberley.pdf<br /> # http://www.nature.com/ng/journal/v33/n3s/full/ng1089.html</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6086 2011-04-18T19:59:16Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Epigenetika proučuje spremembe v delovanju genov, ki ne pomenijo spremenjene DNK, a se kljub temu prenesejo najmanj na naslednjo generacijo potomcev. <br /> <br /> Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin in njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> <br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> <br /> -vitamin B12(meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> <br /> -folna kislina (listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra); sinteza metionina<br /> <br /> -vitamin B6 (meso, zelenjava, oreščki); sinteza metionina<br /> <br /> -holin (jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran); donor metilne skupine za SAM<br /> <br /> -betain (pšenica, špinača, školjke, sladkorna pesa); uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> <br /> -resveratol (rdeče vino); odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> <br /> -genistein (soja, sojini izdelki); večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858 mišim daje zlat kožušček] ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s tabelo, v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_2.html<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/03/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-v-rokah-psihopatov/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/15/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-za-visjo-kakvost-zivljenja/<br /> # http://nutrigenomika.info/NP_primerjava.html<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_1.html<br /> # http://wolfweb.unr.edu/homepage/zehd/Waterland&amp;Jirtle2004.pdf<br /> # http://biochem118.stanford.edu/Projects/2008%20Autumn/Kimberley.pdf<br /> # http://www.nature.com/ng/journal/v33/n3s/full/ng1089.html</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6084 2011-04-18T19:56:18Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Epigenetika proučuje spremembe v delovanju genov, ki ne pomenijo spremenjene DNK, a se kljub temu prenesejo najmanj na naslednjo generacijo potomcev. <br /> <br /> Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin in njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> <br /> -vitamin B12(meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> folna kislina listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra sinteza metionina<br /> vitamin B6 meso, zelenjava, oreščki sinteza metionina<br /> holin jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran donor metilne skupine za SAM<br /> betain pšenica, špinača, školjke, sldkorna pesa uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> resveratol rdeče vino odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> genistein soja, sojini izdelki večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858 mišim daje zlat kožušček] ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s tabelo, v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_2.html<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/03/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-v-rokah-psihopatov/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/15/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-za-visjo-kakvost-zivljenja/<br /> # http://nutrigenomika.info/NP_primerjava.html<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_1.html<br /> # http://wolfweb.unr.edu/homepage/zehd/Waterland&amp;Jirtle2004.pdf<br /> # http://biochem118.stanford.edu/Projects/2008%20Autumn/Kimberley.pdf<br /> # http://www.nature.com/ng/journal/v33/n3s/full/ng1089.html</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetske_spremembe_kot_posledica_na%C4%8Dina_%C5%BEivljenja_-_prehrana&diff=6082 2011-04-18T19:55:52Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>Epigenetika razkriva tiste genetske lastnosti, ki jih je mogoče aktivirati ali zavreti na naraven način in sicer pogosto s hrano, ki jo uživamo. Epigenetika proučuje spremembe v delovanju genov, ki ne pomenijo spremenjene DNK, a se kljub temu prenesejo najmanj na naslednjo generacijo potomcev. <br /> <br /> Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki preko transkripcijskih faktorjev vplivajo na gene in s tem na določene bolezni. Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, torej kemijskih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin in njihovih plodov, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih.<br /> <br /> == Pomen hrane za organizem ==<br /> <br /> Za razliko od obnašanja ali stresa je študij prehrane lažje študirati in zato je to tudi bolje razumljiv okoljski dejavniki na področju epigenetskih sprememb. Ena od metabolnih poti je odgovorna za metilacijo. Poznane so nekatere hranilne snovi, ki so ključne za to pot in sicer: folna kislina, vitamini B, [http://en.wikipedia.org/wiki/S-Adenosyl_methionine S-adenozil metionin (SAM)], saj donirajo svojo metilno skupino. Prehrana, bogata s temi snovmi, lahko hitro vpliva na izražanje genov, še posebej v času zgodnjega razvoja.<br /> Hranila, ki vplivajo na naš epigenom in hrana v katerih se nahajajo:<br /> <br /> -metionin (sezamova semena, brazilski oreščki, ribe, paprika, špinača); sinteza SAM<br /> -vitamin B12(meso, jetra, školjke, mleko); sinteza metionina<br /> folna kislina listnata zelenjava, sončnična semena, kvas, jetra sinteza metionina<br /> vitamin B6 meso, zelenjava, oreščki sinteza metionina<br /> holin jajčni rumenjak, jetra, soja, kuhana govedina, piščanec, teletina, puran donor metilne skupine za SAM<br /> betain pšenica, špinača, školjke, sldkorna pesa uniči toksične produkte sinteze SAM<br /> resveratol rdeče vino odstrani skupine iz acetilnih skupin histonov<br /> genistein soja, sojini izdelki večja metilacija, preprečevanje raka (še nepoznan mehanizem)<br /> <br /> <br /> Študije na živalih so pokazale, da pomanjkanje donorjev metilnih skupin (folatov ali holinov v prehrani) v poznem plodu ali zgodnjem poporodnem razvoju povzroča določene regije genoma, ki niso oz. so manj metilirani za vse življenje. Pri odraslih nezadostnost metilirane prehrane prav tako vodi v zmanjšanje metilacije DNA, vendar so spremembe reverzibilne pri ponovni vzpostavitvi običajne, bolj metilirane prehrane.<br /> Tako miške kot ljudje imajo gen, imenovan agouti. Gen agouti je tisti, ki v aktivni, nemetilirani obliki [http://www.google.si/imgres?imgurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/images/mice.jpg&amp;imgrefurl=http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/&amp;usg=__XLzbePPMTGtFoC72P3TvnlXdMAI=&amp;h=383&amp;w=426&amp;sz=148&amp;hl=sl&amp;start=156&amp;sig2=6BOIshy9pbgmUpIx87uecg&amp;zoom=0&amp;tbnid=8n_CHQGIniOuyM:&amp;tbnh=113&amp;tbnw=126&amp;ei=KpasTdLIGc31sgbZvOCXCA&amp;prev=/search%3Fq%3Depigenetics%2Bmice%26um%3D1%26hl%3Dsl%26biw%3D1920%26bih%3D858%26tbm%3Disch0%2C3135&amp;um=1&amp;itbs=1&amp;iact=hc&amp;vpx=189&amp;vpy=364&amp;dur=278&amp;hovh=113&amp;hovw=126&amp;tx=65&amp;ty=19&amp;oei=FpasTZDCBcyCswbNkNCjDA&amp;page=5&amp;ndsp=39&amp;ved=1t:429,r:19,s:156&amp;biw=1920&amp;bih=858 mišim daje zlat kožušček] ter nagnjenost k zgodnjemu razvoju debelosti in diabetesa. V poskusih so znanstveniki eno skupino brejih miši krmili s hrano, ki so jim dodajali obilico vitaminov B, folne kisline in vitaminov B12, medtem ko je kontrolna skupina brejih miši dobivala običajno laboratorijsko hrano. Vitamini B, ki so bogati z metili, so povzročili vezavo metilnih skupin na gen agouti v času razvoja zarodkov v maternici, in s tem spremenili njegovo izraznost. Mišjim materam, ki so uživale tako obogateno prehrano, so se skotili zdravi mladički z rjavim kožuščkom in normalno težo, ter pri katerih niso zasledili nobene nagnjenosti k sladkorni bolezni. Nasprotno pa so imeli mišji mladiči iz kontrolne skupine zelo visoko nagnjenost k raku, debelosti in diabetesu. Še zlasti je bilo zanimivo dejstvo, da so vitke, rjave miši v takem stanju ostale vse življenje. Na rumeno miško lahko gledam kot na miško z epigenetsko mutacijo.<br /> <br /> == Vpliv kemikalij na organizem ==<br /> <br /> Kemikalije in dodatki, ki vstopijo v naše telo prav tako lahko vplivajo na naš epigenom. [http://en.wikipedia.org/wiki/Bisphenol_A Bisfenol A (BPA)] je spojina, ki oponaša telesu lastne hormone, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje. Ko so breje rumene matere hranili z normalno hrano in BPA, se je skotilo več rumenih, nezdravih mladičev kot običajno. Izpostavljenost mladičev bisfenolu A v zgodnjem razvoju je povzročilo zmanjšanje metilacije agouti gena. Vendar, pa so matere ki so bile prav tako izpostavljene BPA, vendar hranjene še z metilom bogato hrano, imele potomce,ki so bili pretežno rjavi. Dopolnjena hranila materi so nevtralizirala negativne učinke izpostavljenosti BPA. Prehrana matere med nosečnostjo lahko povzroči ključne spremembe pri otroku, ki ga spremljajo tudi v odrasli dobi.<br /> Strokovnjaki na področju nutrigenomike lahko na podlagi posameznikovih genetskih markerjev (posamičnih elementov DNA) in privzetega epigenetskega programa preživetja (GenoTip), podajo priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko zavirajo ali pa spodbudijo gene. Najpomembnejša podatka pri tem sta krvna skupina in status sektor/nesektor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov fiziološki ustroj za izbor optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tovrstna priporočila, ki jih podaja tako imenovani posameznikov nutrigenomični profil so uporabna za preprečevanje debelosti in za učinkovito preprečevanje razvoja nekaterih dednih bolezni (rak, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja). Laboratorijska analiza DNA (npr. na podlagi sline) ne more nadomestiti nutrigenomičnega profila, saj ne zajema nekaterih bistvenih dejavnikov, ko gre za določanje potencialne škodljivosti ali koristnosti posameznih živil, vadbe ali življenjskega sloga. Prehranska priporočila, podana zgolj na osnovi analize nekaj deset genov od 30000, ne upoštevajo faktorjev, ki v analizi DNA niso zajeti. Med te ključne faktorje spadajo na primer prisotnost nekega ključnega genetskega markerja, posameznikov epigenotip in trenutno stanje organizma (starost; prisotne diagnoze; raven vitaminov, mineralov, hormonov itd.; polepljenost z lektini; poškodbe ali spremembe tkiv…). <br /> <br /> == Vpliv hrane na organizem ==<br /> <br /> === Vpliv hrane na krvno skupino ===<br /> <br /> Bolj specifičen primer hranjenja za posameznike je bil pred kratkim predstavljen s [http://nutrigenomika.info/NP_primerjava.html tabelo], v kateri je napisana prehrana glede na vrsto krvne skupine. Krvna skupina je tista, ki določa odziv imunskega sistema na zunanje dejavnike, glavni problem pri tem so lektini, ki so prisotni v povsem običajni hrani. Večina lektinov je specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO, kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini se lahko vežejo na mnoge antigene ogljikovih hidratov v drobovju ali drugih telesnih tkivih, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave(porušeno ravnovesje v črevesni flori, motnje v delovanju imunskega sistema, alergije na hrano, sistemska vnetja, itd.), ki so običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na tarčne celice in se tipično kažejo, kot motnje v prebavi (kronično zaprtje, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, ter s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma, poleg tega pa so ključni faktor pri debelosti, saj preprečujejo izgorevanje shranjenih maščob in spodbujajo shranjevanje vedno novih maščob.<br /> <br /> === Vpliv hrane na telo ===<br /> <br /> Drug pomemben podatek poleg krvne skupine so nesekretorji, ki ne izločajo antigena svoje krvne skupine v druge telesne tekočine, kar pomeni, da so zaradi odsotnosti te prve obrambne črte organizma lahka tarča vsiljivcev (bakterije, virusi) in bolj dovzetni za škodo, ki jo povzročajo lektini. To lahko sčasoma privede do alergij, avtoimunskih bolezni in glivičnih okužb.Poleg krvne skupine in nesektorjev je še mnogo drugih faktorjev, ki vplivajo na to katera hrana, pijača, zelišča, kozmetika, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa prinesejo zaželene rezultate, kot so zdravje, idealna telesna teža, optimalen indeks telesne mase (BMI), določeno stopnjo telesne pripravljenosti itd.<br /> <br /> Zanimivo je, da s pravilno prehrano lahko vplivamo tako na preprečevanje izražanja slabih genov kot tudi na večje izražanje pozitivnih genov. Vsem znana prehranska piramida je namreč zelo posplošen prikaz kakšna bi morala biti naša prehrana. Hrana, ki na nekoga deluje zelo pozitivno, je za drugega lahko celo škodljiva. Kava je prvi tak primer, pri katerem je njen vpliv na telo odvisen od metilacije in posledično, izražanja genov za njeno prebavo. Pri posamezniku, ki dobro prebavlja kofein, ima kava celo zdravile učinke, saj zmanjša možnosti za nastanek srčnih obolenj. Pri drugem posamezniku, ki pa ima slab metabolizem kofeina, pa se z vnosom tega v telo možnosti za nastanek srčnih obolenj povečajo. Drugi primer različnega vpliva hrane na telo pa so polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki regulirajo gen, kateri sodeluje pri nastanku HDLjev. Pri večini žensk te maščobne kisline povečajo količino HDLjev, kateri zmanjšujejo možnosti za nastanek kroničnih srčnih obolenj. Pri nekaterih ženskah pa te maščobne kisline zmanjšajo količino HDLjev, s čimer se možnosti za nastanek obolenj povečajo. <br /> <br /> === Vpliv hrane na počutje ter delovanje ===<br /> <br /> Poleg vplivanja na naše gene, ima naša prehrana tudi vpliv na naše počutje, obnašanje in vedenjske vzorce. V neki raziskavi so primerjali vedenjske vzorce ljudi, ki se različno prehranjujejo. Prva skupina se je prehranjevala večinoma z hitro prehrano, medtem ko je imela druga skupina uravnoteženo prehrano. Ko so obe skupini postavili pred zaslon, na katerem so prikazovali različne slike, hitreje kot jih oko lahko zazna, je večina ljudi iz prve skupine videla znake podjetij s hitro prehrano, medtem ko ostali niso videli nobenih posebnih znakov. Prav tako je bil izveden poskus na teh skupinah, v katerem so jim ponudili denar. Dali so jim na izbiro, da vzamejo nekaj denarja takoj ali pa počakajo en teden in dobijo več denarja. Večina tistih iz prve skupine je raje izbrala možnost, da vzamejo denar takoj, medtem ko je večina tistih iz druge skupine raje izbrala drugo možnost. S tem so potrdili domnevo, da prehranski vzorec vpliva na naše obnašanje. Hitra prehrana namreč človeka trenutno nasiti in zadovolji, na podlagi česar se človek tudi kasneje raje odloča za tisto, kar mu bo prineslo trenutno zadovoljstvo. Vse skupaj pa je povezano z epigenetiko in metilacijo vzorcev. Če se tak način življenja nadaljuje, se posameznikova DNA metilira tako, da prenese hitro prehrano tudi v hiter način življenja, s čimer ustvarja podzavesten časovni pritisk in nujo, ki je v resnici ni. Tako se to lahko tudi stopnjuje v neučakanost in celo nestrpnost. Tak metilacijski vzorec pa se prenaša tudi iz ene generacije v drugo. Tudi iz zgodovine so znani primeri, ko je prehrana vidno vplivala na naslednje generacije. Ko so na Nizozemskem ljudje stradali med 2. svetovno vojno je bila posledica tega vidna na njihovih vnukih, ki so bili manjši kot njihovi starši oz. stari starši. Poznano je tudi, da potomci ljudi, ki so v otroštvu imeli primanjkljaj hrane, živijo dlje, medtem kot potomci tistih, ki so imeli v otroštvu hrane v izobilju in živijo manj časa.<br /> <br /> Tudi pri živalih je poznana uporaba hrane v različne namene. Npr. pri čebelah so delavke in matica genetsko enake, vendar je matica samo tista, ki so jo v razvojni fazi hranili s posebnim kraljevim želejem. Pri metuljih pa za obarvanost v različnih fazah razvoja skrbi prav uravnavanje istih genov za barvo.<br /> <br /> <br /> == Kakšna naj bo naša hrana ==<br /> <br /> Za optimalno delovanje organizma bi morali torej vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma, saj ima vsak človek edinstveno, specifično fiziologijo, ki pogojuje zanj optimalen način prehrane, vadbe in življenjskega sloga. Dokler pa naše genetske zasnove ne poznamo pa je še vedno najbolje jesti čim bolj raznovrstno ter kvalitetno hrano, ter se čim bolj izogibati hitre in nekvalitetne hrane. Na podlagi vseh zbranih dejstev pa lahko zaključimo, da praktično ni področja v našem življenju na katerega hrana ne bi vsaj posredno vplivala.<br /> <br /> == Viri ==<br /> # http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_2.html<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://www.nutrigenomika.info/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/03/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-v-rokah-psihopatov/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/epigenetska-usoda-o-misih-in-ljudeh/<br /> # http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/15/prehrana-kot-orodje-programiranja-vasih-genov-ali-nutrigenomika-in-epigenetika-za-visjo-kakvost-zivljenja/<br /> # http://nutrigenomika.info/NP_primerjava.html<br /> # http://www.nutrigenomika.info/epigenetika/GTD_1.html<br /> # http://wolfweb.unr.edu/homepage/zehd/Waterland&amp;Jirtle2004.pdf<br /> # http://biochem118.stanford.edu/Projects/2008%20Autumn/Kimberley.pdf<br /> # http://www.nature.com/ng/journal/v33/n3s/full/ng1089.html</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5141 2010-12-30T21:09:06Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG]) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arhejah (npr. Mm CPN).<br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]<br /> :5. William H.Elliott in Daphne C.Elliott, Biochemistry and Molecular Biology (New York: Oxford University Press, 1997)</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5140 2010-12-30T21:08:50Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG]) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arhejah (npr. Mm CPN).<br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]<br /> :5. William H.Elliott in Daphne C.Elliott, Biochemistry and Molecular Biology (New York: Oxford University Press, 1997)</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5139 2010-12-30T21:05:52Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arhejah (npr. Mm CPN).<br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]<br /> :5. William H.Elliott in Daphne C.Elliott, Biochemistry and Molecular Biology (New York: Oxford University Press, 1997)</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5138 2010-12-30T20:58:03Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arhejah (npr. Mm CPN).<br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5137 2010-12-30T20:57:52Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arhejah (npr. Mm CPN).<br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5136 2010-12-30T20:57:37Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arhejah (npr. Mm CPN).<br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5135 2010-12-30T20:56:46Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arhejah (npr. Mm CPN).<br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5134 2010-12-30T20:55:54Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5133 2010-12-30T20:55:30Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,…)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5132 2010-12-30T20:52:26Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]): so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5131 2010-12-30T20:51:29Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in [http://en.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] . Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5130 2010-12-30T20:50:39Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in DNA. Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5129 2010-12-30T20:50:10Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in DNA. Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Chaperonin.PNG] ) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5128 2010-12-30T20:41:06Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in DNA. Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5127 2010-12-30T20:40:17Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in DNA. Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5126 2010-12-30T20:39:52Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in DNA. Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> -[http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> -[http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> -[http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> -[http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5125 2010-12-30T20:39:05Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in DNA. Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> <br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5124 2010-12-30T20:38:16Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in DNA. Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,… Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%C5%A0aperoni&diff=5123 2010-12-30T20:34:58Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>'''Šaperoni''' so proteini, ki usmerjajo ter pospešujejo zvijanje in razvijanje drugih proteinov. Prva beljakovina, ki se je tako imenovala, je pomagala sestavljati nukleosome iz zloženih histonov in DNA. Podrobnosti procesov v katere so vključeni šaperoni so bili določeni leta 1989, ko je bilo zvijanje proteinov dokazano in vitro. Delujejo tako, da se vežejo na razvito ali delno zvito polipeptidno verigo in preprečujejo tiste interakcije, ki ne vodijo do nastanka biološko aktivne strukture. Šaperoni stabilizirajo interakcije, ki bi bile sicer prešibke. Še posebej so potrebni zato, da prekrijejo izpostavljene nepolarne predele razvitih proteinov in tako preprečijo neprimerne oz. neproduktivne hidrofobne interakcije. Neugodne interakcije so namreč posledica začasno izpostavljenih hidrofobnih ostankov, ki vodijo do agregacije in obarjanja proteinov med njegovo sintezo. Na splošno torej velja, da šaperoni proteinom priskrbijo zatočišče, kjer se zadržijo toliko časa, da se zvijejo v nativno konformacijo, ki je biološko aktivna. Pri šaperonih je substratna specifičnost zelo majhna, kar pomeni, da v svojo zaščitno notranjost lahko sprejmejo številne različne razvite proteine. <br /> Šaperone so našli v vseh prokariontskih in evkariontskih celicah.<br /> <br /> <br /> ==== Delitev ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :''Molekulske šaperone delimo na:'' <br /> :::*'''proteine toplotnega stresa''' ([http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_shock_protein heat shock proteins]) : so razred funkcionalno povezanih proteinov. Njihovo izražanje se poveča, če so celice izpostavljene povišani temperaturi ali drugim stresom. Zavirajo torej denaturacijo in agregacijo ter stabilizirajo razvito polipeptidno verigo. Razdeljeni so v številne družine in sicer na podlagi njihove molekulske mase: Hsps (small heat shock proteins), Hsp40 (velikost: približno 40 kDa), Hsp60, Hsp70, Hsp90, Hsp100,…<br /> Protein [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikvitin ubikvitin] je velik 8 kDa in ima prav tako značilnost proteina toplotnega stresa, saj označuje proteine za degradacijo. <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp40 Hsp40] - vsebujejo zaporedja 70 aminokislinskih ostankov, znano kot domena J in igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju ATP-azne aktivnosti Hsp70. <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/HSP60 Hsp60] - poleg tega da delujejo pri zvijanju proteina so odgovorni tudi za prenos proteinov iz citoplazme v mitohondrijski matriks. Sestavljeni so iz 14 podenot, katere obkrožajo veliko centralno votlino, kjer lahko ščitijo zelo velike globularne proteine. Vsaka podenota pa ima tri domene: apikalno, ekvatorialno in intermediarno oz.vmesno.<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp70 Hsp70] - skrbijo za zvijanje proteinov in pomagajo varovati celice pred stresom. Ugotovljeno je bilo, da povečano izražanje Hsp70 proteinov v celici povzroči zmanjšano nagnjenost k apoptozi. Imajo 3 glavne funkcionalne domene: N in C-terminalno ATP-azno domeno ter substratno vezavno domeno.<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Hsp90 Hsp90] - so bistvenega pomena za aktiviranje številnih signalnih proteinov v celicah. Vsak Hsp90 ima ATP-vezavno domeno, srednjo domeno in dimerizacijsko domeno.<br /> :::*'''šaperonine''': so proteinski kompleksi, ki pomagajo pri zvijanju proteinov v nativno obliko, tako da porabljajo energijo v obliki ATP-ja. Njihova struktura spominja na sod, ki se ustvari, ko se 2 obroča zložita drug na drugega. Vsak obroč vsebuje 7,8 ali 9 podenot kar je odvisno od organizma v katerem se šaperonin nahaja. Prisotni so tako v bakterijah (v kloroplastih in mitohondriji- npr. kompleks GroEL / GroES) kot v evkariontih (v citosolu- npr. TRiC) in arheja (npr. Mm CPN).<br /> <br /> <br /> ==== Zanimivosti ====<br /> <br /> ----<br /> <br /> :::*napake v zvitju polipeptida vodijo do mnogih genskih nepravilnosti in bolezni (Cistična fibroza , bolezni vezivnega tkiva, prionske bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,….)<br /> :::*HSF1 (heat shock factor 1)je transkripcijski faktor, ki regulira izražanje Hsp70 in je modifikator rakotvornosti<br /> :::*Hsp70 sodeluje pri vezavi antigenov in njihovi vključitvi v imunski sistem <br /> :::*Hsps so koristni za povečanje učinkovitosti cepiva proti raku.<br /> <br /> <br /> ==== Ostale povezave ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/chaperone.html Molecular Chaperone Group]<br /> <br /> <br /> ==== Viri ====<br /> <br /> ----<br /> :1. [http://en.wikipedia.org/wiki/Chaperone_%28protein%29 Chaperone (protein) - angleška wikipedija]<br /> :2. [http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=140 Medenosrce.net - Zvijanje in stabilnost proteinov]<br /> :3. [http://people.cryst.bbk.ac.uk/~ubcg16z/hsplec.html Molecular chaperones]<br /> :4. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/ProtZvij.pdf Zvijanje proteinov, razgradnje in usmerjanje]</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar-geslo&diff=5122 2010-12-30T20:13:23Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>*G proteini : Brigita Razboršek, Špela Podjed<br /> *[[Verižna reakcija s polimerazo (PCR)]] : Maja Kogoj, Margareta Žlajpah<br /> *[[Šaperoni]] : Tjaša Bigec, Janja Juvančič<br /> *[[Lastnosti aminokislin]] : Tjaša Berčič, Sabina Kolar<br /> *[[Mišična distrofija]] : Elmina Handanović, Dino Šćuk<br /> *Ionski kanalčki : Nives Naraglav, Zala Rot<br /> *[[Celična stena rastlin]] : Kaja Rupar, Maruša Bratuš<br /> *&quot;Sebični gen&quot; : Eva Tolar, Sara Primec<br /> *[[Epilepsija]] : Luka Bevc, Filip Kolenc<br /> * [[Receptorji TLR]] : Špela Umek, Đorđe Dimitrijević<br /> *[[Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)]] : Urška Žbogar, Nejc Perme<br /> *[[Nevrotransmiterji]] : Tanja Korpar, Nataša Simonič<br /> *Receptorji : Aleksander Kranjc, Uroš Stupar<br /> *Peptidna vez in peptidi : Vito Frančič, Žan Caf-Feldin<br /> *[[Zaznavanje okusov]]: Tisa Primc, Urban Bezeljak<br /> *[[Eritropoetin]]: Kristina Bremec, Petra Gorečan<br /> *[[Poškodbe s prostimi radikali]]: Tonja Pavlovič, Tjaša Flis<br /> *Splošna zgradba imunoglobulinov : Veronika Rovanšek, Tina Gregorin<br /> *[[Značilnosti genomov]] : Barbara Berki, Žan Železnik<br /> *[[Polimeri nukleinskih kislin]] : Laura Ogrin, Damjana Hriberšek</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar-geslo&diff=5097 2010-12-26T16:45:09Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>*G proteini : Brigita Razboršek, Špela Podjed<br /> *[[Verižna reakcija s polimerazo (PCR)]] : Maja Kogoj, Margareta Žlajpah<br /> *Šaperoni : Tjaša Bigec, Janja Juvančič<br /> *[[Lastnosti aminokislin]] : Tjaša Berčič, Sabina Kolar<br /> *[[Mišična distrofija]] : Elmina Handanović, Dino Šćuk<br /> *Ionski kanalčki : Nives Naraglav, Zala Rot<br /> *[[Celična stena rastlin]] : Kaja Rupar, Maruša Bratuš<br /> *&quot;Sebični gen&quot; : Eva Tolar, Sara Primec<br /> *[[Epilepsija]] : Luka Bevc, Filip Kolenc<br /> * [[Receptorji TLR]] : Špela Umek, Đorđe Dimitrijević<br /> *[[Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)]] : Urška Žbogar, Nejc Perme<br /> *[[Nevrotransmiterji]] : Tanja Korpar, Nataša Simonič<br /> *Receptorji : Aleksander Kranjc, Uroš Stupar<br /> *Peptidna vez in peptidi : Vito Frančič, Žan Caf-Feldin<br /> *[[Zaznavanje okusov]]: Tisa Primc, Urban Bezeljak<br /> *[[Eritropoetin]]: Kristina Bremec, Petra Gorečan<br /> *[[Poškodbe s prostimi radikali]]: Tonja Pavlovič, Tjaša Flis<br /> *Splošna zgradba imunoglobulinov : Veronika Rovanšek, Tina Gregorin<br /> *[[Značilnosti genomov]] : Barbara Berki, Žan Železnik<br /> *[[Polimeri nukleinskih kislin]] : Laura Ogrin, Damjana Hriberšek</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar-geslo&diff=5096 2010-12-26T16:44:10Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>*G proteini : Brigita Razboršek, Špela Podjed<br /> *[[Verižna reakcija s polimerazo (PCR)]] : Maja Kogoj, Margareta Žlajpah<br /> *[[Šaperoni]] : Tjaša Bigec, Janja Juvančič<br /> *[[Lastnosti aminokislin]] : Tjaša Berčič, Sabina Kolar<br /> *[[Mišična distrofija]] : Elmina Handanović, Dino Šćuk<br /> *Ionski kanalčki : Nives Naraglav, Zala Rot<br /> *[[Celična stena rastlin]] : Kaja Rupar, Maruša Bratuš<br /> *&quot;Sebični gen&quot; : Eva Tolar, Sara Primec<br /> *[[Epilepsija]] : Luka Bevc, Filip Kolenc<br /> * [[Receptorji TLR]] : Špela Umek, Đorđe Dimitrijević<br /> *[[Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)]] : Urška Žbogar, Nejc Perme<br /> *[[Nevrotransmiterji]] : Tanja Korpar, Nataša Simonič<br /> *Receptorji : Aleksander Kranjc, Uroš Stupar<br /> *Peptidna vez in peptidi : Vito Frančič, Žan Caf-Feldin<br /> *[[Zaznavanje okusov]]: Tisa Primc, Urban Bezeljak<br /> *[[Eritropoetin]]: Kristina Bremec, Petra Gorečan<br /> *[[Poškodbe s prostimi radikali]]: Tonja Pavlovič, Tjaša Flis<br /> *Splošna zgradba imunoglobulinov : Veronika Rovanšek, Tina Gregorin<br /> *[[Značilnosti genomov]] : Barbara Berki, Žan Železnik<br /> *[[Polimeri nukleinskih kislin]] : Laura Ogrin, Damjana Hriberšek</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&diff=5043 2010-12-16T16:26:30Z

<p>Tjaša Bigec: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */</p> <hr /> <div>= &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;3. decembra so predavanja v Kolarjevi predavalnici (ob 9:00)! &lt;/span&gt; =<br /> <br /> = Biokemijski seminar =<br /> <br /> Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.<br /> <br /> Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.<br /> <br /> == Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==<br /> {| {{table}}<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Ime in priimek'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Naslov članka'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Rok za oddajo'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Rok za recenzijo'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Datum predstavitve'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Recenzent1'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Recenzent2'''<br /> |-<br /> | Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||<br /> |-<br /> | DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara<br /> |-<br /> | KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban<br /> |-<br /> | FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša<br /> |-<br /> | CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina<br /> |-<br /> | ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević<br /> |-<br /> | PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović<br /> |-<br /> | RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič<br /> |-<br /> | SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar<br /> |-<br /> | OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc<br /> |-<br /> | DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||<br /> |-<br /> | PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin<br /> |-<br /> | PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot<br /> |-<br /> | ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek<br /> |-<br /> | NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar<br /> |-<br /> | BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk<br /> |-<br /> | ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar<br /> |-<br /> | KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar<br /> |-<br /> | HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik<br /> |-<br /> | BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec<br /> |-<br /> | RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič<br /> |-<br /> | BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek<br /> |-<br /> | JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič<br /> |-<br /> | ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar<br /> |-<br /> | KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis<br /> |-<br /> | ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik<br /> |-<br /> | BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc<br /> |-<br /> | nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||<br /> |-<br /> | ROVANŠEK VERONIKA||The yin-yang of cobalamin biochemistry||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin<br /> |-<br /> | BERČIČ TJAŠA||The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec<br /> |-<br /> | BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek<br /> |-<br /> | KOGOJ MAJA||Metabolism control by the circadian clock and vice versa||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič<br /> |-<br /> | BREMEC KRISTINA||Eukaryotic transcription factors as direct nutrient sensors||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah<br /> |-<br /> | STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič<br /> |-<br /> | TOLAR EVA||Light-regulated transcriptional networks in higher plants||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed<br /> |-<br /> | UMEK ŠPELA||||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc<br /> |-<br /> | HRIBERŠEK DAMJANA||||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot<br /> |-<br /> | KORPAR TANJA||||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš<br /> |-<br /> | PAVLOVIČ TANJA||||3.1.||7.1.||14.1.||Frančič||Žbogar<br /> |-<br /> | GOREČAN PETRA||||5.1.||12.1.||19.1.||Simonič||Kolar<br /> |-<br /> | GREGORIČ TINA||||7.1.||14.1.||21.1.||Kogoj||Umek<br /> |-<br /> | PRIMEC SARA||||7.1.||14.1.||21.1.||Berki||Flis<br /> |-<br /> | FLIS TJAŠA||||7.1.||14.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav<br /> |}<br /> <br /> == &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;Gradivo za seminarje &lt;/span&gt;==<br /> Gradivo za seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/seminarji/<br /> username: bio2<br /> password: samozame<br /> <br /> ==Naloga==<br /> '''Vaša naloga za seminar je:&lt;br&gt;'''<br /> A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&lt;br&gt;<br /> B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent<br /> <br /> ===A: Leksikografsko geslo===<br /> Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&lt;br&gt;<br /> * Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.<br /> * Do '''12. decembra 2010''' do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.<br /> * Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! <br /> * Opis pod A morate dokončati do '''12. januarja 2010''' do 12. ure.<br /> <br /> ===B: Seminar===<br /> Za pripravo seminarja velja naslednje:&lt;br&gt;<br /> * Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja<br /> * [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.<br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. <br /> * Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).<br /> * Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.<br /> * Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.<br /> * Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.<br /> * Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.<br /> Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.<br /> Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;<br /> '''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;<br /> <br /> Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;<br /> Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;<br /> Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). <br /> <br /> '''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.<br /> <br /> Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.<br /> <br /> Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;<br /> C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;<br /> <br /> V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).<br /> <br /> <br /> '''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;<br /> strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;<br /> Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Leksikon_BMB&diff=4206 2010-10-22T21:10:39Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>==Biološke molekule==<br /> * [[Aminokisline in proteini]]<br /> ** Lastnosti aminokislin<br /> ** Peptidna vez in peptidi<br /> ** Šaperoni<br /> ** [[Ravni proteinske strukture]]<br /> *** [[Kolageni]]<br /> **[[Glikozilacija]]<br /> * Lipidi<br /> ** [[Maščobne kisline]]<br /> ** [[Membranski lipidi]]<br /> ** Lipidi kot zaloga energije<br /> ** [[Holesterol]]<br /> * Ogljikovi hidrati<br /> ** [[Monosaharidi]]<br /> ** [[Disaharidi in oligosaharidi]]<br /> ** Polisaharidi<br /> *** [[Škrob]]<br /> *** [[Glikogen]]<br /> * [[Nukleinske kisline]]<br /> ** [[Nukleozidi in nukleotidi]]<br /> ** Polimeri nukleinskih kislin<br /> ** Parjenje baz<br /> * [[Vitamini]]<br /> <br /> ==Metabolizem==<br /> * [[Pregled metabolizma]]<br /> **Metabolizem aminokislin<br /> **Metabolizem lipidov<br /> **Metabolizem ogljikovih hidratov<br /> **Metabolizem nukleotidov<br /> **Kofaktorji<br /> **[[Termogeneza]]<br /> <br /> ==Prenos signalov==<br /> * Receptorji<br /> * G-proteini<br /> * Načini prenosa signalov<br /> **[[Z encimom povezani receptorji]]<br /> **[[Z G-proteini povezani receptorji]]<br /> * Sekundarni prenašalci<br /> *[[Transport majhnih molekul skozi membrano]]<br /> <br /> ==Prenos genske informacije==<br /> * [[Podvojevanje DNA]]<br /> ** [[Semikonzervativno podvajanje]]<br /> ** DNA-polimeraze pri prokariontih in evkariontih<br /> ** Vodilna in zastajajoča veriga<br /> ** [[Telomeri]]<br /> * [[Prepisovanje DNA v RNA]]<br /> * [[Sinteza proteinov]]<br /> * Uravnavanje izražanja genov<br /> * Organizacija kromatina pri evkariontih<br /> * Značilnosti genomov<br /> * &quot;Sebični gen&quot;<br /> * Prenos genske informacije pri retrovirusih<br /> * [[Mutacije]]<br /> <br /> ==Molekularna biotehnologija==<br /> * Kloniranje genov<br /> * Hibridizacija<br /> * Izražanje genov<br /> * Določanje nukleotidnih zaporedij<br /> * Verižna reakcija s polimerazo (PCR)<br /> * [[Biočipi]]<br /> * [[Genetsko spremenjeni organizmi]]<br /> <br /> ==Celična in fiziološka biokemija==<br /> * [[Celični skelet]]<br /> **[[Bički in migetalke]]<br /> * Celične membrane<br /> ** Plazmalema<br /> ** Bakterijska celična membrana<br /> *** Zgradba celične ovojnice gramnegativnih bakterij<br /> *** Zgradba celične ovojnice grampozitivnih bakterij<br /> *** Zgradba peptidoglikanskega sloja<br /> ** Celična membrana arhej<br /> ** Celična stena rastlin<br /> ** Jedrna membrana in jedrna pora<br /> ** Mitohondrijska membrana<br /> ** Membrana kloroplastov <br /> * [[Motorni proteini]]<br /> * [[Celična smrt]]<br /> * Poškodbe s prostimi radikali<br /> * [[Medcelični stiki]]<br /> <br /> ==Biokemija bolezni==<br /> * [[Rak]]<br /> * [[Sladkorna bolezen tipa I in II]]<br /> * [[Parkinsonova bolezen]]<br /> * [[Zvijanje proteinov in prionske bolezni]]<br /> * [[Alzheimerjeva bolezen]]<br /> * [[Huntingtonova bolezen]]<br /> * Mišična distrofija<br /> * Sepsa<br /> * [[Levkemija]]<br /> * Želodčna razjeda<br /> * Debelost<br /> ** [[Leptin]]<br /> * Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)<br /> * Metabolični sindrom<br /> <br /> ==Posebna poglavja==<br /> * [[Uvod v imunologijo]]<br /> ** Prirojeni odgovor<br /> *** Receptorji TLR<br /> ** Pridobljeni odgovor<br /> *** Predstavitev antigenov<br /> *** Aktivacija limfocitov B<br /> *** [[Aktivacija limfocitov T]]<br /> ** Splošna zgradba imunoglobulinov<br /> *** Imunoglobulinski tip zvitja<br /> *** Predstavitev imunoglobulinskih razredov<br /> * Biokemija čutil<br /> ** Zaznavanje vonjev<br /> ** Zaznavanje okusov<br /> ** Tip in bolečina<br /> ** Sluh<br /> * Proteinsko inženirstvo<br /> <br /> <br /> ----<br /> [[Biokemijski_seminar]] -- nazaj na Seminarje</div>

Tjaša Bigec https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar-geslo&diff=4205 2010-10-22T21:08:25Z

<p>Tjaša Bigec: </p> <hr /> <div>*G proteini : Brigita Razboršek, Špela Podjed<br /> *[[Verižna reakcija s polimerazo (PCR)]] : Maja Kogoj, Margareta Žlajpah<br /> *Šaperoni : Tjaša Bigec, Janja Juvančič</div>

Tjaša Bigec