2009-11-21T15:36:30Z

Tjasa lukan:

Po končani [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitoza mitozi] se celica razdeli na večjo materinsko in manjšo hčerinsko celico.
Znanstveniki niso mogli potrditi ene od izključujočih se teorij. Nekateri so trdili, da hčerinska celica dalj časa ostaja v fazi rasti zaradi svoje velikosti, drugi pa, da hčerinsko celico v G1 fazi zadržuje ciklin CLN3, katerega izražanje kontrolirata transkripcijska faktorja Ace2 in Ash1, ki ju v materinski celici ne najdemo.

20. oktobra 2009 sta Di Talia in Cross z univerze Rokeffeler s sodelavci v reviji Plos biology objavila rezultate proučevanja kvasovk ob prehodu START kontrolne točke na meji med G1 in S fazo celičnega cikla.
Teoriji so preverili z merjenjem trajanja G1 faze. Transkripcijska faktorja v hčerinskih celicah so mutirali, v materinskih celicah pa so ju izrazili. Prišli so do pomembne ugotovitve.

Obe trditvi držita in se ne izključujeta. Tako velikost celic, kot tudi transkripcijska faktorja vplivata na dolžino G1 faze. V hčerinskih celicah povzročita, da se le-te ob rojstvu spoznajo za manjše od materinskih in se zaradi majhnosti dalj časa zadržijo v G1 fazi.
Raziskava je pomembna, saj napake v G1 fazi vodijo do nastanka raka. Če odpove START kontrolna točka in celice kljub napakam nadaljujejo ciklus, pride do motenj v genomu hčerinskih celic.

Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, regulirata celično velikost pri kvasovkah

2009-11-21T15:33:30Z

Tjasa lukan:

Po končani mitozi se celica razdeli na večjo materinsko in manjšo hčerinsko celico.
Znanstveniki niso mogli potrditi ene od izključujočih se teorij. Nekateri so trdili, da hčerinska celica dalj časa ostaja v fazi rasti zaradi svoje velikosti, drugi pa, da hčerinsko celico v G1 fazi zadržuje ciklin CLN3, katerega izražanje kontrolirata transkripcijska faktorja Ace2 in Ash1, ki ju v materinski celici ne najdemo.

20. oktobra 2009 sta Di Talia in Cross z univerze Rokeffeler s sodelavci v reviji Plos biology objavila rezultate proučevanja kvasovk ob prehodu START kontrolne točke na meji med G1 in S fazo celičnega cikla.
Teoriji so preverili z merjenjem trajanja G1 faze. Transkripcijska faktorja v hčerinskih celicah so mutirali, v materinskih celicah pa so ju izrazili. Prišli so do pomembne ugotovitve.

Obe trditvi držita in se ne izključujeta. Tako velikost celic, kot tudi transkripcijska faktorja vplivata na dolžino G1 faze. V hčerinskih celicah povzročita, da se le-te ob rojstvu spoznajo za manjše od materinskih in se zaradi majhnosti dalj časa zadržijo v G1 fazi.
Raziskava je pomembna, saj napake v G1 fazi vodijo do nastanka raka. Če odpove START kontrolna točka in celice kljub napakam nadaljujejo ciklus, pride do motenj v genomu hčerinskih celic.

Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, regulirata celično velikost pri kvasovkah

2009-11-21T15:29:15Z

Po končani mitozi se celica razdeli na večjo materinsko in manjšo hčerinsko celico.
Znanstveniki niso mogli potrditi ene od izključujočih se teorij. Nekateri so trdili, da hčerinska celica dalj časa ostaja v fazi rasti zaradi svoje velikosti, drugi pa, da hčerinsko celico v G1 fazi zadržuje ciklin CLN3, katerega izražanje kontrolirata transkripcijska faktorja Ace2 in Ash1, ki ju v materinski celici ne najdemo.

20. oktobra 2009 sta Di Talia in Cross z univerze Rokeffeler s sodelavci v reviji Plos biology objavila rezultate proučevanja kvasovk ob prehodu START kontrolne točke na meji med G1 in S fazo celičnega cikla.
Teoriji so preverili z merjenjem trajanja G1 faze. Transkripcijska faktorja v hčerinskih celicah so mutirali, v materinskih celicah pa so ju izrazili. Prišli so do pomembne ugotovitve.

Obe trditvi držita in se ne izključujeta. Tako velikost celic, kot tudi transkripcijska faktorja vplivata na dolžino G1 faze. V hčerinskih celicah povzročita, da se le-te ob rojstvu spoznajo za manjše od materinskih in se zaradi majhnosti dalj časa zadržijo v G1 fazi.
Raziskava je pomembna, saj napake v G1 fazi vodijo do nastanka raka. Če odpove START kontrolna točka in celice kljub napakam nadaljujejo ciklus, pride do motenj v genomu hčerinskih celic.

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-21T15:28:01Z

Tjasa lukan: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan- [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, regulirata celično velikost pri kvasovkah]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus - [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]

''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-21T15:27:24Z

Tjasa lukan: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan- [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, regulirata celično velikost pri kvasovkah]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: ''
2
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus - [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]

''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-21T15:26:06Z

Tjasa lukan: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan- [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, regulirata celično velikost pri kvasovkah]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986]

''Recenzenta: ''
2
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus - [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]

''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-21T15:24:00Z

Tjasa lukan: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan- [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, regulirata celično velikost pri kvasovkah]]

''Recenzenta: ''
2
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus - [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]

''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

Transport majhnih molekul skozi membrano

2009-11-21T00:16:40Z

Tjasa lukan: /* Viri in literatura */

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana Plazemska membrana] je selektivno propustna. Skozi njo prehajajo molekule, ki jih celica potrebuje(v notranjost) in molekule, ki jih celica več ne rabi(ven iz celice).
Enako velja za membrane organelov.
Osnovna struktura membrane je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipidni_dvosloj lipidni dvosloj], ki je za različne snovi drugače propusten. Nekatere snovi prehajajo neovirano, druge težko, nekatere pa sploh ne. Obstaja različna konc. molekul na eni in na drugi strani membrane

== Načini transporta ==

----

'''1. Enostavna difuzija'''

Molekule vedno prehajajo z mesta višje na mesto nižje konc. Pravimo, da prehajajo z mesta koncentracijskega gradienta.
Tako prehajajo plini(CO2, N2, O2), nekatere majhne nenabite molekule(urea, etanol), voda pa težko.
Z difuzijo ne prehajajo velike nenabite molekule(glukoza), ioni in nabite polarne molekule. Da te molekule lahko prehajajo, so v membrani proteini, ki omogočajo prehod.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Diffusion.jpg]

'''2. Pasini transport'''

Če za transport v smeri koncentacijskega gradienta ni potrebna energija, govorimo o pasivnem transportu. Gre za prenos snovi s pomočjo proteinov, ki so grajeni v membrano. Poznamo prenašalne in kanalne proteine, ki vežejo molekulo in jo prenesejo skozi membrano.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Scheme_facilitated_diffusion_in_cell_membrane-en.svg]

'''3. Aktivni transport'''

Gre za prenos molekul proti konc. gradientu s pomočjo energije v obliki ATP.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Scheme_sodium-potassium_pump-en.svg]

== Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) ==

----

'''1. ATP črpalke(ionske črpalke)'''

Prenašajo večinoma ione z aktivnim transportom.
Pomembna je predvsem natrij-kalijeva črpalka, saj so Na+ ioni pomembni za vzdrževanje membr. potenciala, ki je gonilna sila za prehod drugih snovi v celico (aminokisline in glukoza).Te črpalke porabijo 25% vsega ATP-ja.

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Na/K_ATPase P črpalke]

* V črpalke

* F črpalke

P črpalke so zgrajene iz 2α in 2β podenot. Poznamo Na/K ATP-azo in Ca ATP-azo.
V in F črpalke so vključene v transport protonov in so bolj kompleksno zgrajene. Najdemo jih v membrani lizosomov in endosomov, v vakuolah ter na notranji mitohondrijski membrani.

'''2. Kanalni proteini'''

Prenašajo različne molekule v smeri gradienta. V membrani oblikujejo hidrofilne proteinske kanale. Nekateri so regulirani, drugi pa stalno odprti, večina od njih pa je selektivno propustnih.
Imajo pomembno vlogo pri vzdražnosti.

* koneksoni (6 koneksinov ene celice se poveže in tvori konekson. Koneksona sosednjih celic tvorita strukturno enoto presledkovnih stikov.)

* β-listi (Gradijo jih porini v zunanji memnbrani bakterij.)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Aquaporin akvaporini oz. vodni kanali]

* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionski_kanal%C4%8Dek ionski kanalčki]

Selektivnost ionskih kanalčkov
temelji na velikosti kanalčka. Vsi ioni imajo vodni ovoj. V K+ kanalčku se nahaja karbonilni kisik, ki štrli v notranjost kanala. Ko pride K+ do njega, to povzroči odcep vodnega ovoja in K+ ion gre lahko skozi kanal. Na+ ion pa je premajhen, zato ne pride do interakcije in vodni ovoj se ne more odstraniti. K+ ion potuje skozi kanal, Na+ pa ne.

'''3. Prenašalni proteini(transporterji)'''

Na eni strani vežejo molekulo, se pri tem konformacijsko spremenijo in prenesejo molekulo na drugo stran membrane.

Glede na št. vezanih molekul in smer prenosa ločimo:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Uniporter Uniporter] (prenese eno molekulo v smeri gradienta)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Symporter Simporter] (prenese dve različni molekuli v isto smer)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Antiporter Antiporter] (prenese dve različni molekuli v različno smer)

Gre za sekundarni aktivni transport. Ne porablja se ATP, ampak energija, ki se sprosti, saj je energetsko ugoden transport v smeri gradienta sklopljen s transportom proti gradientu.

Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:TransportProteine.png transporterji]

'''4. ABC transporterji'''
Imajo več vezavnih mest za vezavo ATP-ja, ki je nujen za prenos molekul.
Najdemo jih v vseh vrstah celic, celo pri bakterijah.

== Hitrost prenosa ==

----

* ATP črpalke: 10-10³ ion/s

* Ionski kanali: 10-10 8 ion/s

* Transporterji: 10²-10 4 ion/s

== Viri in literatura ==

----

* Cooper C., Hausman R., The cell:a molecular approach. Washington: ASM Press, 2007
* http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane_transport
* http://en.wikipedia.org/wiki/Active_transport

Transport majhnih molekul skozi membrano

2009-11-20T16:25:14Z

Tjasa lukan: /* Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) */

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana Plazemska membrana] je selektivno propustna. Skozi njo prehajajo molekule, ki jih celica potrebuje(v notranjost) in molekule, ki jih celica več ne rabi(ven iz celice).
Enako velja za membrane organelov.
Osnovna struktura membrane je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipidni_dvosloj lipidni dvosloj], ki je za različne snovi drugače propusten. Nekatere snovi prehajajo neovirano, druge težko, nekatere pa sploh ne. Obstaja različna konc. molekul na eni in na drugi strani membrane

== Načini transporta ==

----

'''1. Enostavna difuzija'''

Molekule vedno prehajajo z mesta višje na mesto nižje konc. Pravimo, da prehajajo z mesta koncentracijskega gradienta.
Tako prehajajo plini(CO2, N2, O2), nekatere majhne nenabite molekule(urea, etanol), voda pa težko.
Z difuzijo ne prehajajo velike nenabite molekule(glukoza), ioni in nabite polarne molekule. Da te molekule lahko prehajajo, so v membrani proteini, ki omogočajo prehod.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Diffusion.jpg]

'''2. Pasini transport'''

Če za transport v smeri koncentacijskega gradienta ni potrebna energija, govorimo o pasivnem transportu. Gre za prenos snovi s pomočjo proteinov, ki so grajeni v membrano. Poznamo prenašalne in kanalne proteine, ki vežejo molekulo in jo prenesejo skozi membrano.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Scheme_facilitated_diffusion_in_cell_membrane-en.svg]

'''3. Aktivni transport'''

Gre za prenos molekul proti konc. gradientu s pomočjo energije v obliki ATP.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Scheme_sodium-potassium_pump-en.svg]

== Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) ==

----

'''1. ATP črpalke(ionske črpalke)'''

Prenašajo večinoma ione z aktivnim transportom.
Pomembna je predvsem natrij-kalijeva črpalka, saj so Na+ ioni pomembni za vzdrževanje membr. potenciala, ki je gonilna sila za prehod drugih snovi v celico (aminokisline in glukoza).Te črpalke porabijo 25% vsega ATP-ja.

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Na/K_ATPase P črpalke]

* V črpalke

* F črpalke

P črpalke so zgrajene iz 2α in 2β podenot. Poznamo Na/K ATP-azo in Ca ATP-azo.
V in F črpalke so vključene v transport protonov in so bolj kompleksno zgrajene. Najdemo jih v membrani lizosomov in endosomov, v vakuolah ter na notranji mitohondrijski membrani.

'''2. Kanalni proteini'''

Prenašajo različne molekule v smeri gradienta. V membrani oblikujejo hidrofilne proteinske kanale. Nekateri so regulirani, drugi pa stalno odprti, večina od njih pa je selektivno propustnih.
Imajo pomembno vlogo pri vzdražnosti.

* koneksoni (6 koneksinov ene celice se poveže in tvori konekson. Koneksona sosednjih celic tvorita strukturno enoto presledkovnih stikov.)

* β-listi (Gradijo jih porini v zunanji memnbrani bakterij.)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Aquaporin akvaporini oz. vodni kanali]

* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionski_kanal%C4%8Dek ionski kanalčki]

Selektivnost ionskih kanalčkov
temelji na velikosti kanalčka. Vsi ioni imajo vodni ovoj. V K+ kanalčku se nahaja karbonilni kisik, ki štrli v notranjost kanala. Ko pride K+ do njega, to povzroči odcep vodnega ovoja in K+ ion gre lahko skozi kanal. Na+ ion pa je premajhen, zato ne pride do interakcije in vodni ovoj se ne more odstraniti. K+ ion potuje skozi kanal, Na+ pa ne.

'''3. Prenašalni proteini(transporterji)'''

Na eni strani vežejo molekulo, se pri tem konformacijsko spremenijo in prenesejo molekulo na drugo stran membrane.

Glede na št. vezanih molekul in smer prenosa ločimo:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Uniporter Uniporter] (prenese eno molekulo v smeri gradienta)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Symporter Simporter] (prenese dve različni molekuli v isto smer)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Antiporter Antiporter] (prenese dve različni molekuli v različno smer)

Gre za sekundarni aktivni transport. Ne porablja se ATP, ampak energija, ki se sprosti, saj je energetsko ugoden transport v smeri gradienta sklopljen s transportom proti gradientu.

Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:TransportProteine.png transporterji]

'''4. ABC transporterji'''
Imajo več vezavnih mest za vezavo ATP-ja, ki je nujen za prenos molekul.
Najdemo jih v vseh vrstah celic, celo pri bakterijah.

== Hitrost prenosa ==

----

* ATP črpalke: 10-10³ ion/s

* Ionski kanali: 10-10 8 ion/s

* Transporterji: 10²-10 4 ion/s

== Viri in literatura ==

----

* Cooper, Hausman, The cell:a molecular approach. Washington: ASM Press, 2007
* http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane_transport
* http://en.wikipedia.org/wiki/Active_transport

Transport majhnih molekul skozi membrano

2009-11-20T16:24:41Z

Tjasa lukan: /* Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) */

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana Plazemska membrana] je selektivno propustna. Skozi njo prehajajo molekule, ki jih celica potrebuje(v notranjost) in molekule, ki jih celica več ne rabi(ven iz celice).
Enako velja za membrane organelov.
Osnovna struktura membrane je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipidni_dvosloj lipidni dvosloj], ki je za različne snovi drugače propusten. Nekatere snovi prehajajo neovirano, druge težko, nekatere pa sploh ne. Obstaja različna konc. molekul na eni in na drugi strani membrane

== Načini transporta ==

----

'''1. Enostavna difuzija'''

Molekule vedno prehajajo z mesta višje na mesto nižje konc. Pravimo, da prehajajo z mesta koncentracijskega gradienta.
Tako prehajajo plini(CO2, N2, O2), nekatere majhne nenabite molekule(urea, etanol), voda pa težko.
Z difuzijo ne prehajajo velike nenabite molekule(glukoza), ioni in nabite polarne molekule. Da te molekule lahko prehajajo, so v membrani proteini, ki omogočajo prehod.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Diffusion.jpg]

'''2. Pasini transport'''

Če za transport v smeri koncentacijskega gradienta ni potrebna energija, govorimo o pasivnem transportu. Gre za prenos snovi s pomočjo proteinov, ki so grajeni v membrano. Poznamo prenašalne in kanalne proteine, ki vežejo molekulo in jo prenesejo skozi membrano.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Scheme_facilitated_diffusion_in_cell_membrane-en.svg]

'''3. Aktivni transport'''

Gre za prenos molekul proti konc. gradientu s pomočjo energije v obliki ATP.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Scheme_sodium-potassium_pump-en.svg]

== Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) ==

----

'''1. ATP črpalke(ionske črpalke)'''

Prenašajo večinoma ione z aktivnim transportom.
Pomembna je predvsem natrij-kalijeva črpalka, saj so Na+ ioni pomembni za vzdrževanje membr. potenciala, ki je gonilna sila za prehod drugih snovi v celico (aminokisline in glukoza).Te črpalke porabijo 25% vsega ATP-ja.

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Na/K_ATPase P črpalke]

* V črpalke

* F črpalke

P črpalke so zgrajene iz 2α in 2β podenot. Poznamo Na/K ATP-azo in Ca ATP-azo.
V in F črpalke so vključene v transport protonov in so bolj kompleksno zgrajene. Najdemo jih v membrani lizosomov in endosomov, v vakuolah ter na notranji mitohondrijski membrani.

'''2. Kanalni proteini'''

Prenašajo različne molekule v smeri gradienta. V membrani oblikujejo hidrofilne proteinske kanale. Nekateri so regulirani, drugi pa stalno odprti, večina od njih pa je selektivno propustnih.
Imajo pomembno vlogo pri vzdražnosti.

* koneksoni (6 koneksinov ene celice se poveže in tvori konekson. Koneksona sosednjih celic tvorita strukturno enoto presledkovnih stikov.)

* β-listi (Gradijo jih porini v zunanji memnbrani bakterij.)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Aquaporin akvaporini oz. vodni kanali]

* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionski_kanal%C4%8Dek ionski kanalčki]

Selektivnost ionskih kanalčkov
temelji na velikosti kanalčka. Vsi ioni imajo vodni ovoj. V K+ kanalčku se nahaja karbonilni kisik, ki štrli v notranjost kanala. Ko pride K+ do njega, to povzroči odcep vodnega ovoja in K+ ion gre lahko skozi kanal. Na+ ion pa je premajhen, zato ne pride do interakcije in vodni ovoj se ne more odstraniti. K+ ion potuje skozi kanal, Na+ pa ne.

'''3. Prenašalni proteini(transporterji)'''

Na eni strani vežejo molekulo, se pri tem konformacijsko spremenijo in prenesejo molekulo na drugo stran membrane.

Glede na št. vezanih molekul in smer prenosa ločimo:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Uniporter Uniporter] (prenese eno molekulo v smeri gradienta)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Symporter Simporter] (prenese dve različni molekuli v isto smer)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Antiporter Antiporter] (prenese dve različni molekuli v različno smer)

Gre za sekundarni aktivni transport. Ne porablja se ATP, ampak energija, ki se sprosti, saj je energetsko ugoden transport v smeri gradienta sklopljen s transportom proti gradientu.

Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:TransportProteine.png transporterji]

'''4. ABC transporterji'''
Imajo več vezavnih mest za vezavo ATP-ja, ki je nujen za prenos molekul.
Najdemo jih v vseh vrstah celic, celo pri bakterijah.

== Hitrost prenosa ==

----

* ATP črpalke: 10-10³ ion/s

* Ionski kanali: 10-10 8 ion/s

* Transporterji: 10²-10 4 ion/s

== Viri in literatura ==

----

* Cooper, Hausman, The cell:a molecular approach. Washington: ASM Press, 2007
* http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane_transport
* http://en.wikipedia.org/wiki/Active_transport

Transport majhnih molekul skozi membrano

2009-11-20T16:23:59Z

Tjasa lukan: /* Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) */

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana Plazemska membrana] je selektivno propustna. Skozi njo prehajajo molekule, ki jih celica potrebuje(v notranjost) in molekule, ki jih celica več ne rabi(ven iz celice).
Enako velja za membrane organelov.
Osnovna struktura membrane je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipidni_dvosloj lipidni dvosloj], ki je za različne snovi drugače propusten. Nekatere snovi prehajajo neovirano, druge težko, nekatere pa sploh ne. Obstaja različna konc. molekul na eni in na drugi strani membrane

== Načini transporta ==

----

'''1. Enostavna difuzija'''

Molekule vedno prehajajo z mesta višje na mesto nižje konc. Pravimo, da prehajajo z mesta koncentracijskega gradienta.
Tako prehajajo plini(CO2, N2, O2), nekatere majhne nenabite molekule(urea, etanol), voda pa težko.
Z difuzijo ne prehajajo velike nenabite molekule(glukoza), ioni in nabite polarne molekule. Da te molekule lahko prehajajo, so v membrani proteini, ki omogočajo prehod.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Diffusion.jpg]

'''2. Pasini transport'''

Če za transport v smeri koncentacijskega gradienta ni potrebna energija, govorimo o pasivnem transportu. Gre za prenos snovi s pomočjo proteinov, ki so grajeni v membrano. Poznamo prenašalne in kanalne proteine, ki vežejo molekulo in jo prenesejo skozi membrano.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Scheme_facilitated_diffusion_in_cell_membrane-en.svg]

'''3. Aktivni transport'''

Gre za prenos molekul proti konc. gradientu s pomočjo energije v obliki ATP.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Scheme_sodium-potassium_pump-en.svg]

== Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) ==

----

'''1. ATP črpalke(ionske črpalke)'''

Prenašajo večinoma ione z aktivnim transportom.
Pomembna je predvsem natrij-kalijeva črpalka, saj so Na+ ioni pomembni za vzdrževanje membr. potenciala, ki je gonilna sila za prehod drugih snovi v celico (aminokisline in glukoza).Te črpalke porabijo 25% vsega ATP-ja.

Delimo jih na:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Na/K_ATPase P črpalke]

* V črpalke

* F črpalke

P črpalke so zgrajene iz 2α in 2β podenot. Poznamo Na/K ATP-azo in Ca ATP-azo.
V in F črpalke so vključene v transport protonov in so bolj kompleksno zgrajene. Najdemo jih v membrani lizosomov in endosomov, v vakuolah ter na notranji mitohondrijski membrani.

'''2. Kanalni proteini'''

Prenašajo različne molekule v smeri gradienta. V membrani oblikujejo hidrofilne proteinske kanale. Nekateri so regulirani, drugi pa stalno odprti, večina od njih pa je selektivno propustnih.
Imajo pomembno vlogo pri vzdražnosti.

Nekateri od njih:

* koneksoni (6 koneksinov ene celice se poveže in tvori konekson. Koneksona sosednjih celic tvorita strukturno enoto presledkovnih stikov.)

* β-listi (Gradijo jih porini v zunanji memnbrani bakterij.)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Aquaporin akvaporini oz. vodni kanali]

* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionski_kanal%C4%8Dek ionski kanalčki]

Selektivnost ionskih kanalčkov
temelji na velikosti kanalčka. Vsi ioni imajo vodni ovoj. V K+ kanalčku se nahaja karbonilni kisik, ki štrli v notranjost kanala. Ko pride K+ do njega, to povzroči odcep vodnega ovoja in K+ ion gre lahko skozi kanal. Na+ ion pa je premajhen, zato ne pride do interakcije in vodni ovoj se ne more odstraniti. K+ ion potuje skozi kanal, Na+ pa ne.

'''3. Prenašalni proteini(transporterji)'''

Na eni strani vežejo molekulo, se pri tem konformacijsko spremenijo in prenesejo molekulo na drugo stran membrane.

Glede na št. vezanih molekul in smer prenosa ločimo:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Uniporter Uniporter] (prenese eno molekulo v smeri gradienta)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Symporter Simporter] (prenese dve različni molekuli v isto smer)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Antiporter Antiporter] (prenese dve različni molekuli v različno smer)

Gre za sekundarni aktivni transport. Ne porablja se ATP, ampak energija, ki se sprosti, saj je energetsko ugoden transport v smeri gradienta sklopljen s transportom proti gradientu.

Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:TransportProteine.png transporterji]

'''4. ABC transporterji'''
Imajo več vezavnih mest za vezavo ATP-ja, ki je nujen za prenos molekul.
Najdemo jih v vseh vrstah celic, celo pri bakterijah.

== Hitrost prenosa ==

----

* ATP črpalke: 10-10³ ion/s

* Ionski kanali: 10-10 8 ion/s

* Transporterji: 10²-10 4 ion/s

== Viri in literatura ==

----

* Cooper, Hausman, The cell:a molecular approach. Washington: ASM Press, 2007
* http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane_transport
* http://en.wikipedia.org/wiki/Active_transport

Transport majhnih molekul skozi membrano

2009-11-20T16:23:03Z

Tjasa lukan: /* Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) */

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana Plazemska membrana] je selektivno propustna. Skozi njo prehajajo molekule, ki jih celica potrebuje(v notranjost) in molekule, ki jih celica več ne rabi(ven iz celice).
Enako velja za membrane organelov.
Osnovna struktura membrane je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipidni_dvosloj lipidni dvosloj], ki je za različne snovi drugače propusten. Nekatere snovi prehajajo neovirano, druge težko, nekatere pa sploh ne. Obstaja različna konc. molekul na eni in na drugi strani membrane

== Načini transporta ==

----

'''1. Enostavna difuzija'''

Molekule vedno prehajajo z mesta višje na mesto nižje konc. Pravimo, da prehajajo z mesta koncentracijskega gradienta.
Tako prehajajo plini(CO2, N2, O2), nekatere majhne nenabite molekule(urea, etanol), voda pa težko.
Z difuzijo ne prehajajo velike nenabite molekule(glukoza), ioni in nabite polarne molekule. Da te molekule lahko prehajajo, so v membrani proteini, ki omogočajo prehod.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Diffusion.jpg]

'''2. Pasini transport'''

Če za transport v smeri koncentacijskega gradienta ni potrebna energija, govorimo o pasivnem transportu. Gre za prenos snovi s pomočjo proteinov, ki so grajeni v membrano. Poznamo prenašalne in kanalne proteine, ki vežejo molekulo in jo prenesejo skozi membrano.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Scheme_facilitated_diffusion_in_cell_membrane-en.svg]

'''3. Aktivni transport'''

Gre za prenos molekul proti konc. gradientu s pomočjo energije v obliki ATP.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Scheme_sodium-potassium_pump-en.svg]

== Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) ==

----

'''1. ATP črpalke(ionske črpalke)'''

Prenašajo večinoma ione z aktivnim transportom.
Pomembna je predvsem natrij-kalijeva črpalka, saj so Na+ ioni pomembni za vzdrževanje membr. potenciala, ki je gonilna sila za prehod drugih snovi v celico (aminokisline in glukoza).Te črpalke porabijo 25% vsega ATP-ja.

Delimo jih na:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Na/K_ATPase P črpalke]

* V črpalke

* F črpalke

P črpalke so zgrajene iz 2α in 2β podenot. Poznamo Na/K ATP-azo in Ca ATP-azo.
V in F črpalke so vključene v transport protonov in so bolj kompleksno zgrajene. Najdemo jih v membrani lizosomov in endosomov, v vakuolah ter na notranji mitohondrijski membrani.

'''2. Kanalni proteini'''

Prenašajo različne molekule v smeri gradienta. V membrani oblikujejo hidrofilne proteinske kanale. Nekateri so regulirani, drugi pa stalno odprti, večina od njih pa je selektivno propustnih.
Imajo pomembno vlogo pri vzdražnosti.

Nekateri od njih:

* koneksoni (6 koneksinov ene celice se poveže in tvori konekson. Koneksona sosednjih celic tvorita strukturno enoto presledkovnih stikov.)

* β-listi (Gradijo jih porini v zunanji memnbrani bakterij.)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Aquaporin akvaporini oz. vodni kanali]

* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionski_kanal%C4%8Dek ionski kanalčki]

Selektivnost ionskih kanalčkov
temelji na velikosti kanalčka. Vsi ioni imajo vodni ovoj. V K+ kanalčku se nahaja karbonilni kisik, ki štrli v notranjost kanala. Ko pride K+ do njega, to povzroči odcep vodnega ovoja in K+ ion gre lahko skozi kanal. Na+ ion pa je premajhen, zato ne pride do interakcije in vodni ovoj se ne more odstraniti. K+ ion potuje skozi kanal, Na+ pa ne.

'''3. Prenašalni proteini(transporterji)'''

Na eni strani vežejo molekulo, se pri tem konformacijsko spremenijo in prenesejo molekulo na drugo stran membrane.

Glede na št. vezanih molekul in smer prenosa ločimo:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Uniporter Uniporter] (prenese eno molekulo v smeri gradienta)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Symporter Simporter] (prenese dve različni molekuli v isto smer)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Antiporter Antiporter] (prenese dve različni molekuli v različno smer)

Gre za sekundarni aktivni transport. Ne porablja se ATP, ampak energija, ki se sprosti, saj je energetsko ugoden transport v smeri gradienta sklopljen s transportom proti gradientu.

Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:TransportProteine.png transporterji] (1. uniporter, 2. simporter, 3. antiporter)

'''4. ABC transporterji'''
Imajo več vezavnih mest za vezavo ATP-ja, ki je nujen za prenos molekul.
Najdemo jih v vseh vrstah celic, celo pri bakterijah.

== Hitrost prenosa ==

----

* ATP črpalke: 10-10³ ion/s

* Ionski kanali: 10-10 8 ion/s

* Transporterji: 10²-10 4 ion/s

== Viri in literatura ==

----

* Cooper, Hausman, The cell:a molecular approach. Washington: ASM Press, 2007
* http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane_transport
* http://en.wikipedia.org/wiki/Active_transport

Transport majhnih molekul skozi membrano

2009-11-20T16:15:20Z

Tjasa lukan: /* Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) */

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana Plazemska membrana] je selektivno propustna. Skozi njo prehajajo molekule, ki jih celica potrebuje(v notranjost) in molekule, ki jih celica več ne rabi(ven iz celice).
Enako velja za membrane organelov.
Osnovna struktura membrane je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipidni_dvosloj lipidni dvosloj], ki je za različne snovi drugače propusten. Nekatere snovi prehajajo neovirano, druge težko, nekatere pa sploh ne. Obstaja različna konc. molekul na eni in na drugi strani membrane

== Načini transporta ==

----

'''1. Enostavna difuzija'''

Molekule vedno prehajajo z mesta višje na mesto nižje konc. Pravimo, da prehajajo z mesta koncentracijskega gradienta.
Tako prehajajo plini(CO2, N2, O2), nekatere majhne nenabite molekule(urea, etanol), voda pa težko.
Z difuzijo ne prehajajo velike nenabite molekule(glukoza), ioni in nabite polarne molekule. Da te molekule lahko prehajajo, so v membrani proteini, ki omogočajo prehod.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Diffusion.jpg]

'''2. Pasini transport'''

Če za transport v smeri koncentacijskega gradienta ni potrebna energija, govorimo o pasivnem transportu. Gre za prenos snovi s pomočjo proteinov, ki so grajeni v membrano. Poznamo prenašalne in kanalne proteine, ki vežejo molekulo in jo prenesejo skozi membrano.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Scheme_facilitated_diffusion_in_cell_membrane-en.svg]

'''3. Aktivni transport'''

Gre za prenos molekul proti konc. gradientu s pomočjo energije v obliki ATP.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Scheme_sodium-potassium_pump-en.svg]

== Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) ==

----

'''1. ATP črpalke(ionske črpalke)'''

Prenašajo večinoma ione z aktivnim transportom.
Pomembna je predvsem natrij-kalijeva črpalka, saj so Na+ ioni pomembni za vzdrževanje membr. potenciala, ki je gonilna sila za prehod drugih snovi v celico (aminokisline in glukoza).Te črpalke porabijo 25% vsega ATP-ja.

Delimo jih na:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Na/K_ATPase P črpalke]

* V črpalke

* F črpalke

P črpalke so zgrajene iz 2α in 2β podenot. Poznamo Na/K ATP-azo in Ca ATP-azo.
V in F črpalke so vključene v transport protonov in so bolj kompleksno zgrajene. Najdemo jih v membrani lizosomov in endosomov, v vakuolah ter na notranji mitohondrijski membrani.

'''2. Kanalni proteini'''

Prenašajo različne molekule v smeri gradienta. V membrani oblikujejo hidrofilne proteinske kanale. Nekateri so regulirani, drugi pa stalno odprti, večina od njih pa je selektivno propustnih.
Imajo pomembno vlogo pri vzdražnosti.

Nekateri od njih:

* koneksoni (6 koneksinov ene celice se poveže in tvori konekson. Koneksona sosednjih celic tvorita strukturno enoto presledkovnih stikov.)

* β-listi (Gradijo jih porini v zunanji memnbrani bakterij.)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Aquaporin akvaporini oz. vodni kanali]

* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionski_kanal%C4%8Dek ionski kanalčki] (Glede na to, kaj vpliva na regulacijo ločimo ligandno, napetostno in mehansko regulirane kanalčke.)

Selektivnost ionskih kanalčkov
temelji na velikosti kanalčka. Vsi ioni imajo vodni ovoj. V K+ kanalčku se nahaja karbonilni kisik, ki štrli v notranjost kanala. Ko pride K+ do njega, to povzroči odcep vodnega ovoja in K+ ion gre lahko skozi kanal. Na+ ion pa je premajhen, zato ne pride do interakcije in vodni ovoj se ne more odstraniti. K+ ion potuje skozi kanal, Na+ pa ne.

'''3. Prenašalni proteini(transporterji)'''

Na eni strani vežejo molekulo, se pri tem konformacijsko spremenijo in prenesejo molekulo na drugo stran membrane.

Glede na št. vezanih molekul in smer prenosa ločimo:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Uniporter Uniporter] (prenese eno molekulo v smeri gradienta)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Symporter Simporter] (prenese dve različni molekuli v isto smer)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Antiporter Antiporter] (prenese dve različni molekuli v različno smer)

Gre za sekundarni aktivni transport. Ne porablja se ATP, ampak energija, ki se sprosti, saj je energetsko ugoden transport v smeri gradienta sklopljen s transportom proti gradientu.

Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:TransportProteine.png transporterji] (1. uniporter, 2. simporter, 3. antiporter)

'''4. ABC transporterji'''
Imajo več vezavnih mest za vezavo ATP-ja, ki je nujen za prenos molekul.
Najdemo jih v vseh vrstah celic, celo pri bakterijah.

== Hitrost prenosa ==

----

* ATP črpalke: 10-10³ ion/s

* Ionski kanali: 10-10 8 ion/s

* Transporterji: 10²-10 4 ion/s

== Viri in literatura ==

----

* Cooper, Hausman, The cell:a molecular approach. Washington: ASM Press, 2007
* http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane_transport
* http://en.wikipedia.org/wiki/Active_transport

Transport majhnih molekul skozi membrano

2009-11-20T16:07:34Z

Tjasa lukan: /* Viri in literatura */

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana Plazemska membrana] je selektivno propustna. Skozi njo prehajajo molekule, ki jih celica potrebuje(v notranjost) in molekule, ki jih celica več ne rabi(ven iz celice).
Enako velja za membrane organelov.
Osnovna struktura membrane je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipidni_dvosloj lipidni dvosloj], ki je za različne snovi drugače propusten. Nekatere snovi prehajajo neovirano, druge težko, nekatere pa sploh ne. Obstaja različna konc. molekul na eni in na drugi strani membrane

== Načini transporta ==

----

'''1. Enostavna difuzija'''

Molekule vedno prehajajo z mesta višje na mesto nižje konc. Pravimo, da prehajajo z mesta koncentracijskega gradienta.
Tako prehajajo plini(CO2, N2, O2), nekatere majhne nenabite molekule(urea, etanol), voda pa težko.
Z difuzijo ne prehajajo velike nenabite molekule(glukoza), ioni in nabite polarne molekule. Da te molekule lahko prehajajo, so v membrani proteini, ki omogočajo prehod.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Diffusion.jpg]

'''2. Pasini transport'''

Če za transport v smeri koncentacijskega gradienta ni potrebna energija, govorimo o pasivnem transportu. Gre za prenos snovi s pomočjo proteinov, ki so grajeni v membrano. Poznamo prenašalne in kanalne proteine, ki vežejo molekulo in jo prenesejo skozi membrano.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Scheme_facilitated_diffusion_in_cell_membrane-en.svg]

'''3. Aktivni transport'''

Gre za prenos molekul proti konc. gradientu s pomočjo energije v obliki ATP.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Scheme_sodium-potassium_pump-en.svg]

== Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) ==

----

'''1. ATP črpalke(ionske črpalke)'''

Prenašajo večinoma ione z aktivnim transportom.
Pomembna je predvsem natrij-kalijeva črpalka, saj so Na+ ioni pomembni za vzdrževanje membr. potenciala, ki je gonilna sila za prehod drugih snovi v celico (aminokisline in glukoza).Te črpalke porabijo 25% vsega ATP-ja.

Delimo jih na:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Na/K_ATPase P črpalke]

* V črpalke

* F črpalke

P črpalke so zgrajene iz 2α in 2β podenot. Poznamo Na/K ATP-azo in Ca ATP-azo.
V in F črpalke so vključene v transport protonov in so bolj kompleksno zgrajene. Najdemo jih v membrani lizosomov in endosomov, v vakuolah ter na notranji mitohondrijski membrani.

'''2. Kanalni proteini'''

Prenašajo različne molekule v smeri gradienta. V membrani oblikujejo hidrofilne proteinske kanale. Nekateri so regulirani, drugi pa stalno odprti, večina od njih pa je selektivno propustnih.
Imajo pomembno vlogo pri vzdražnosti.

Nekateri od njih:

* koneksoni (6 koneksinov ene celice se poveže in tvori konekson. Koneksona sosednjih celic tvorita strukturno enoto presledkovnih stikov.)

* β-listi (Gradijo jih porini v zunanji memnbrani bakterij.)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Aquaporin akvaporini oz. vodni kanali]

* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionski_kanal%C4%8Dek ionski kanalčki] (Glede na to, kaj vpliva na regulacijo ločimo ligandno, napetostno in mehansko regulirane kanalčke.)

Selektivnost ionskih kanalčkov:
Temelji na velikosti kanalčka. Vsi ioni imajo vodni ovoj. V K+ kanalčku se nahaja karbonilni kisik, ki štrli v notranjost kanala. Ko pride K+ do njega, to povzroči odcep vodnega ovoja in K+ ion gre lahko skozi kanal. Na+ ion pa je premajhen, zato ne pride do interakcije in vodni ovoj se ne more odstraniti. K+ ion potuje skozi kanal, Na+ pa ne.

'''3. Prenašalni proteini(transporterji)'''

Na eni strani vežejo molekulo, se pri tem konformacijsko spremenijo in prenesejo molekulo na drugo stran membrane.

Glede na št. vezanih molekul in smer prenosa ločimo:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Uniporter Uniporter] (prenese eno molekulo v smeri gradienta)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Symporter Simporter] (prenese dve različni molekuli v isto smer)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Antiporter Antiporter] (prenese dve različni molekuli v različno smer)

Gre za sekundarni aktivni transport. Ne porablja se ATP, ampak energija, ki se sprosti, saj je energetsko ugoden transport v smeri gradienta sklopljen s transportom proti gradientu.

Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:TransportProteine.png transporterji] (1. uniporter, 2. simporter, 3. antiporter)

'''4. ABC transporterji'''
Imajo več vezavnih mest za vezavo ATP-ja, ki je nujen za prenos molekul.
Najdemo jih v vseh vrstah celic, celo pri bakterijah.

== Hitrost prenosa ==

----

* ATP črpalke: 10-10³ ion/s

* Ionski kanali: 10-10 8 ion/s

* Transporterji: 10²-10 4 ion/s

== Viri in literatura ==

----

* Cooper, Hausman, The cell:a molecular approach. Washington: ASM Press, 2007
* http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane_transport
* http://en.wikipedia.org/wiki/Active_transport

Transport majhnih molekul skozi membrano

2009-11-20T16:03:12Z

Tjasa lukan: /* Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) */

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana Plazemska membrana] je selektivno propustna. Skozi njo prehajajo molekule, ki jih celica potrebuje(v notranjost) in molekule, ki jih celica več ne rabi(ven iz celice).
Enako velja za membrane organelov.
Osnovna struktura membrane je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipidni_dvosloj lipidni dvosloj], ki je za različne snovi drugače propusten. Nekatere snovi prehajajo neovirano, druge težko, nekatere pa sploh ne. Obstaja različna konc. molekul na eni in na drugi strani membrane

== Načini transporta ==

----

'''1. Enostavna difuzija'''

Molekule vedno prehajajo z mesta višje na mesto nižje konc. Pravimo, da prehajajo z mesta koncentracijskega gradienta.
Tako prehajajo plini(CO2, N2, O2), nekatere majhne nenabite molekule(urea, etanol), voda pa težko.
Z difuzijo ne prehajajo velike nenabite molekule(glukoza), ioni in nabite polarne molekule. Da te molekule lahko prehajajo, so v membrani proteini, ki omogočajo prehod.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Diffusion.jpg]

'''2. Pasini transport'''

Če za transport v smeri koncentacijskega gradienta ni potrebna energija, govorimo o pasivnem transportu. Gre za prenos snovi s pomočjo proteinov, ki so grajeni v membrano. Poznamo prenašalne in kanalne proteine, ki vežejo molekulo in jo prenesejo skozi membrano.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Scheme_facilitated_diffusion_in_cell_membrane-en.svg]

'''3. Aktivni transport'''

Gre za prenos molekul proti konc. gradientu s pomočjo energije v obliki ATP.

[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Scheme_sodium-potassium_pump-en.svg]

== Membranski transportni proteini(prenašalni proteini) ==

----

'''1. ATP črpalke(ionske črpalke)'''

Prenašajo večinoma ione z aktivnim transportom.
Pomembna je predvsem natrij-kalijeva črpalka, saj so Na+ ioni pomembni za vzdrževanje membr. potenciala, ki je gonilna sila za prehod drugih snovi v celico (aminokisline in glukoza).Te črpalke porabijo 25% vsega ATP-ja.

Delimo jih na:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Na/K_ATPase P črpalke]

* V črpalke

* F črpalke

P črpalke so zgrajene iz 2α in 2β podenot. Poznamo Na/K ATP-azo in Ca ATP-azo.
V in F črpalke so vključene v transport protonov in so bolj kompleksno zgrajene. Najdemo jih v membrani lizosomov in endosomov, v vakuolah ter na notranji mitohondrijski membrani.

'''2. Kanalni proteini'''

Prenašajo različne molekule v smeri gradienta. V membrani oblikujejo hidrofilne proteinske kanale. Nekateri so regulirani, drugi pa stalno odprti, večina od njih pa je selektivno propustnih.
Imajo pomembno vlogo pri vzdražnosti.

Nekateri od njih:

* koneksoni (6 koneksinov ene celice se poveže in tvori konekson. Koneksona sosednjih celic tvorita strukturno enoto presledkovnih stikov.)

* β-listi (Gradijo jih porini v zunanji memnbrani bakterij.)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Aquaporin akvaporini oz. vodni kanali]

* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionski_kanal%C4%8Dek ionski kanalčki] (Glede na to, kaj vpliva na regulacijo ločimo ligandno, napetostno in mehansko regulirane kanalčke.)

Selektivnost ionskih kanalčkov:
Temelji na velikosti kanalčka. Vsi ioni imajo vodni ovoj. V K+ kanalčku se nahaja karbonilni kisik, ki štrli v notranjost kanala. Ko pride K+ do njega, to povzroči odcep vodnega ovoja in K+ ion gre lahko skozi kanal. Na+ ion pa je premajhen, zato ne pride do interakcije in vodni ovoj se ne more odstraniti. K+ ion potuje skozi kanal, Na+ pa ne.

'''3. Prenašalni proteini(transporterji)'''

Na eni strani vežejo molekulo, se pri tem konformacijsko spremenijo in prenesejo molekulo na drugo stran membrane.

Glede na št. vezanih molekul in smer prenosa ločimo:

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Uniporter Uniporter] (prenese eno molekulo v smeri gradienta)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Symporter Simporter] (prenese dve različni molekuli v isto smer)

* [http://en.wikipedia.org/wiki/Antiporter Antiporter] (prenese dve različni molekuli v različno smer)

Gre za sekundarni aktivni transport. Ne porablja se ATP, ampak energija, ki se sprosti, saj je energetsko ugoden transport v smeri gradienta sklopljen s transportom proti gradientu.

Slika: [http://en.wikipedia.org/wiki/File:TransportProteine.png transporterji] (1. uniporter, 2. simporter, 3. antiporter)

'''4. ABC transporterji'''
Imajo več vezavnih mest za vezavo ATP-ja, ki je nujen za prenos molekul.
Najdemo jih v vseh vrstah celic, celo pri bakterijah.

== Hitrost prenosa ==

----

* ATP črpalke: 10-10³ ion/s

* Ionski kanali: 10-10 8 ion/s

* Transporterji: 10²-10 4 ion/s

== Viri in literatura ==

----

* Cooper, Hausman, The cell:a molecular approach. Washington: ASM Press, 2007
*