Wiki FKKT - User contributions [en]

Glikozilacija

2009-12-01T09:10:23Z

Tlenarcic: /* O-N-acetilglukozamin (O-GlyNAc) */

'''<center>GLIKOZILACIJA</center>'''

Glikozilacija je ena najpogostejših kovalentnih modifikacij proteinov. Glikoproteini običajno obstajajo kot kompleksne mešanice glikoziliranih oblik z različnimi biološkimi vlogami. Oligosaharid se na protein lahko veže preko hidroksilne skupine serina oz. treonina (O-glikozilacija) ali pa preko aminske skupine asparagina (N-glikozilacija). Na asparaginsko enoto se oligosaharid lahko pripne le, če je ta del značilnega zaporedja Asp–X–Ser/Thr, in kjer je X različen Pro.

Glikozilacija se odvija v [http://en.wikipedia.org/wiki/Endoplasmic_reticulum endoplazmatski retikulum] (ER) in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat golgijev aparat] (GA) ter vključuje vrsto encimsko kataliziranih reakcij. Narava pripetih sladkorjev na posamezni protein je odvisna od vrste celice, v kateri se glikoprotein izraža in se regulira glede na razvoj ali bolezensko stanje celice. Biološka vloga glikozilacije proteinov je pomembna npr. pri imunskem odgovoru, virusni replikaciji, celični rasti, celični adheziji, vnetju, fertilizaciji itd. Npr.: različne krvne skupine so tako odraz različne zgradbe oligosaharidov na membrani eritrocitov. Za krvno skupino A je značilen N-acetilgalaktozamin, za krvno skupino B pa alfa-D-galaktoza.

==N-glikozilacija==

N-glikozilacija je v primerjavi z O-glikozilacijo pogostnejša in kompleksnejša. Okoli 70% proteinov poseduje značilno potencialno glikozilacijsko mesto Asp–X–Ser/Thr. N–glikozilacija se začne v grobem endoplazemskem retikulumu (ER) in se nadaljuje v Golgijevem aparatu (GA). V membrani ER se nahaja lipidna molekula dolihol fosfat, ki je sestavljena iz 20 izoprenskih enot in predstavlja prekurzor za oligosaharid. Na fosfatno skupino dolihola se na citosolni strani membrane najprej vežeta dve aktivirani molekuli UDP–N-acetilglukozamina, nato pa še 5 aktiviranih GDP–manoz. Proces poteka s pomočjo citosolnih encimov, ki katalizirajo prenos monosaharida s sladkornega nukleotida na dolihol. S pomočjo encima flipaze se celotna struktura prestavi v lumen ER, kjer se nadalje pripnejo še štiri manoze in tri glukoze. Končni produkt je na dolihol vezan oligosaharid, sestavljen iz 14 sladkornih enot, Glc3Man9(GlcNAc)2 ([http://i45.tinypic.com/2e14zdk.jpg slika1]). Oligosaharil-tranferaza nato prenese celoten oligosaharid na ustrezen asparagin sintetizirajoče verige proteina, glikozidaze pa odstranijo tri glukozne in en manozni ostanek, kar predstavlja signal, da se protein prenese v cis Golgi ([http://i47.tinypic.com/10qxesh.jpg| slika 2]). Tam poteka odstranjevanja sladkornih ostankov in pripenjanja novih, najpogosteje N-acetilglukozamina, galaktoze, fukoze in sialne kisline. Za vse končne oblike N-vezanih oligosaharidov pa je značilno enako pentasaharidno jedro, Man3(GlcNAc)2.
N-glikozilacija omogoča pravilno zvijanje proteinov v ER in poveča njihovo stabilizacijo.

==O-glikozilacija==

O-glikozilacija je post-translacijska modifikacija proteinov,ki v poteka v GA. Monosaharidne enote sestavljajo razvejan oligosaharid, v katerem je običajno od 2 do 10 monosaharidov. O-glikozilacija je običajna pri serinih/treoninih, ki so del beta zavoja v bližini prolina. Oligosaharidi na površini celice tvorijo glikokaliks, ki ima vlogo zaščite, prepoznavnosti in značilnosti celic. Encimi, ki omogočajo modifikacijo so isti kot pri N-glikozilaciji.

===O-N-acetilgalaktozamin (O-GalNAc)===

O-acetilgalaktozamin se veže na [http://en.wikipedia.org/wiki/Serine serin]/[http://en.wikipedia.org/wiki/Threonine treonin] s pomočjo N-acetilgalaktozamintransferaze. Zatem se lahko v GA dodajo še sialična kislina in galaktoza. Ta proces je pomemben za določene proteine, [http://en.wikipedia.org/wiki/Proteoglycan proteoglikane], kjer osnovno molekule predstavlja glikoprotein, na katerega so kovalentno vezani glikozaminoglikani (npr.: hondroitinsulfat in keratansulfat). Tvorijo porozne, hidratizirane gele, ki so zaradi nestisljivosti vode odporni proti pritiskom in omogočajo veliko mehansko odpornost zunajceličnega matriksa. Pomembni so tudi, ker se nanje vežejo številne obveščevalne molekule, rastni faktorji in encimi ter tako vplivajo tudi na delovanje celic v tkivu. Npr.: keratansulfat 2 se veže preko OH skupine na serin/treonin, najdemo ga v kostnini.

===O-fukoza===

Glikozilacija pri [http://en.wikipedia.org/wiki/Notch_signaling_pathway Notch proteinih] in drugih substratih poteka s pomočjo encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 1, ki spremeni GDP-β-L-fukozo v fukozo-α-O-serine/treonin. Proteinu se lahko pri potovanju skozi cisterne GA doda še GlcNAc, galaktoza in sialična kislina. Pri trombospondinih poteka O-fukozo-glikozilacija preko encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 2, temu pa lahko sledi še dodajanje glukoznih enot. Obe fukoziltransferaze sta bili najdeni v endoplazmatskem retikulumu, kar je nenavadno, saj večin glikoziltransferaz deluje v Golgijevem apratu.

===O-glukoza===

O-glukoza je dodana proteinom z encimom O-glikoziltransferaza. Encim je prav tako lokaliziran v ER kot fukoziltransferaze.

===O-N-acetilglukozamin (O-GlyNAc)===

O-N-acetilglukozamin je dodan serinu/treoninu z encimom O-GlcNAc-transferaza. Sladkorna enota se dodaja na serine oz treonine, ki se niso fosforilizirali s pomočjo serin/treonin-kinaze. Na teh aminokislinah torej poteče ali [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fosforilacija fosforilacija] ali glikozilacija.

==Viri in literatura==
*Lodish H. in sod. ''Molecular Cell Biology'', 6th Edition
*Stryer, L. in sod. '' Biochemistry.'', 5th Edition
*Boyer, R. ''Temelji biokemije.'' Ljubljana: Študentska založba, 2005
*Veranič, P. Romih, R. Pšeničnik, M. ''Praktični pouk celične biologije.''2.izdaja, Ljubljana: Tehniška založba Slovenjije, d.d., 2005
*http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-11-30T16:10:13Z

Tlenarcic: /* Nevrobiokemija */

=Seznam novic po področjih=
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]).

===Encimatika===
 

===Biokemija bolezni===
 
[[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] Alexandra Bogožalec, 22.12.2009

===Nevrobiokemija===
[[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] Špela Medic, 9.12.2009

[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009

[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] Tea Lenarcic, 15.12.2009

===Genomika===
 

===Nanobiotehnologija===
 

===Celična biokemija===
[[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] Tjaša Lukan, 8.12.2009

===Hormonska regulacija===
[[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa]] Špela Baus, 9.12.2009

===Metabolizem===
 

===Signalne poti v celicah===
 

===Imunologija===
 
===Genetika===
[[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009
 
===Forenzika===
[[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] Tanja Guček, 16.12.2009

Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)

2009-11-29T18:55:02Z

Tlenarcic: New page: == Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2) == Članek: PNAS, 2. 11.2009 - Sustained delivery of thermostabilized chABC enh...

== Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2) ==

Članek: PNAS, 2. 11.2009 - Sustained delivery of thermostabilized chABC enhances axonal sprouting and functional recovery after spinal cord injury (Hyunjung Lee, Robert J. McKeon, Ravi V. Bellamkonda)

Hondroitinsulfat-proteoglikani (angl. CSPG – chondroitin sulfate proteoglycan) se v povečanem obsegu sintetizirajo v neposredni bližini poškodovane hrbtenjače, ustvarijo brazgotino in delujejo zaviralno na rast aksonov, ker prostorsko onemogočijo ponovno vzpostavitev živčnih povezav. Hondroitinaza ABC (angl. chABC – chondroitinase ABC, chABC) je bakterijski encim, ki razgrajuje glikozaminoglikane v CSPG, kar bi lahko pripomoglo k regeneraciji tkiva. Toda chABC hitro izgubi svojo encimsko aktivnost pri 37 °C, zato je pri zdravljenju potrebno neprestano dovajanje encima s pomočjo umeščenih katetrov in črpalk. Tak sistem infuzije je za pacienta neprijeten, pa tudi klinično problematičen in lahko vodi do okužbe.

Da bi se izognili tovrstnim težavam, je raziskovalcem uspelo s sladkorjem trehalozo termično stabilizirati chABC (TS-chABC). Poleg tega so dodatno še uvedli modernejši in učinkovitejši način dovajanja encima s pomočjo lipidnih mikrocevk, v katerih chABC v prisotnosti trehaloze ostane pri 37 °C encimsko aktivna do 4 tedne, raven količine CSPG pa je primerna do 6 tednov po poškodbi hrbtenjače. Živali, ki so bile zdravljene s termostabilizirano chABC v kombinaciji z rastnim faktorjem neurotrofin-3 (angl. NT-3 – neurotrophin-3), so pokazale bistvene izboljšave v motoriki, moč pa je bilo opaziti tudi uspešnejšo razrast aksonov in posledično boljše okrevanje po poškodbi hrbtenjače.

Glikozilacija

2009-11-29T13:18:56Z

Tlenarcic: /* Viri in literatura */

'''<center>GLIKOZILACIJA</center>'''

Glikozilacija je ena najpogostejših kovalentnih modifikacij proteinov. Glikoproteini običajno obstajajo kot kompleksne mešanice glikoziliranih oblik z različnimi biološkimi vlogami. Oligosaharid se na protein lahko veže preko hidroksilne skupine serina oz. treonina (O-glikozilacija) ali pa preko aminske skupine asparagina (N-glikozilacija). Na asparaginsko enoto se oligosaharid lahko pripne le, če je ta del značilnega zaporedja Asp–X–Ser/Thr, in kjer X predstavlja katerikoli aminokislinski ostanek razen Pro.

Glikozilacija se odvija v endoplazemskem retikulumu (ER) in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat| golgijev aparat] (GA) ter vključuje vrsto encimsko kataliziranih reakcij. Narava pripetih sladkorjev na posamezni protein je odvisna od vrste celice, v kateri se glikoprotein izraža in se regulira glede na razvoj ali bolezensko stanje celice. Biološka vloga glikozilacije proteinov je raznolika, tako so ključni npr. pri imunskem odgovoru, virusni replikaciji, celični rasti, celični adheziji, vnetju, fertilizaciji in drugo. Npr.: različne krvne skupine so tako odraz različne zgradbe oligosaharidov na membrani eritrocitov. Za krvno skupino A je značilen N-acetilgalaktozamin, za krvno skupino B pa alfa-D-galaktoza.

==N-glikozilacija==

N-glikozilacija je v primerjavi z O-glikozilacijo pogostnejša in kompleksnejša. Okoli 70% proteinov poseduje značilno potencialno glikozilacijsko mesto Asp–X–Ser/Thr. N–glikozilacija se začne v grobem endoplazemskem retikulumu (ER) in se nadaljuje v Golgijevem aparatu (GA). V membrani ER se nahaja lipidna molekula dolihol fosfat, ki je sestavljena iz 20 izoprenskih enot in predstavlja prekurzor za oligosaharid. Na fosfatno skupino dolihola se na citosolni strani membrane najprej vežeta dve aktivirani molekuli UDP–N-acetilglukozamina, nato pa še 5 aktiviranih GDP–manoz. Proces poteka s pomočjo citosolnih encimov, ki katalizirajo prenos monosaharida s sladkornega nukleotida na dolihol. S pomočjo encima flipaze se celotna struktura prestavi v lumen ER, kjer se nadalje pripnejo še štiri manoze in tri glukoze. Končni produkt je na dolihol vezan oligosaharid, sestavljen iz 14 sladkornih enot, Glc3Man9(GlcNAc)2 (slika1). Oligosaharil-tranferaza nato prenese celoten oligosaharid na ustrezen asparagin sintetizirajoče verige proteina, glikozidaze pa odstranijo tri glukozne in en manozni ostanek, kar predstavlja signal, da se protein prenese v cis Golgi (Slika 2). Tam se izvede nadaljnje procesiranje v smislu odstranjevanja sladkornih ostankov in pripenjanja novih, najpogosteje N-acetilglukozamina, galaktoze, fukoze in sialne kisline. Za vse končne oblike N-vezanih oligosaharidov pa je značilno enako pentasaharidno jedro, Man3(GlcNAc)2.
N-glikozilacija omogoča pravilno zvijanje proteinov v ER in poveča njihovo stabilizacijo.

==O-glikozilacija==

O-glikozilacija je post-translacijska modifikacija proteinov.Pri O-glikozilaciji nastane O-glikozidna vez, ki povezuje hidroksilno skupino serinskih ali treoninskih ostankov v proteinu in prvim monosaharidom v oligosaharidu. Monosaharidne enote sestavljajo razvejan oligosaharid, v katerem je običajno manj kot 15 monosahardnih molekul. Pri O-glikozidni vezi je dolžina oligosaharida krajša kot pri N-glikozidni vezi, in sicer je dolga od 2 do 10 monosaharidov. Je tudi manj predvidljiva vez kot N-glikozidna. O-glikozilacija je običajna pri serinih/treoninih, ki so del beta zavoja v bližini prolina. O-glikozilacija v celoti poteka v Golgijevem aparatu. Oligosaharidi na površini celice tvorijo glikokaliks, ki ima vlogo zaščite, prepoznavnosti in značilnosti celic. Encimi, ki omogočajo modifikacijo so isti kot pri N-glikozilaciji.

===O-N-acetilgalaktozamin (O-GalNAc)===

O-acetilgalaktozamin se veže na serin/treonin s pomočjo N-acetilgalaktozamintransferaze. Zatem se lahko v GA dodajo še sialična kislina in galaktoza. Ta proces je pomemben za določene proteine, proteoglikane, kjer osnovno molekule predstavlja glikoprotein, na katerega so kovalentno vezani glikozaminoglikani (npr.: hondroitinsulfat in keratansulfat). Proteoglikani imajo predvsem strukturno funkcijo. Tvorijo porozne, hidratizirane gele, ki so zaradi nestisljivosti vode odporni proti pritiskom in omogočajo veliko mehansko odpornost zunajceličnega matriksa. Pomembni so tudi, ker se nanje vežejo številne obveščevalne molekule, rastni faktorji in encimi ter tako vplivajo tudi na delovanje celic v tkivu. Npr.: keratansulfat 2 se veže preko OH skupine na serin/treonin, najdemo ga v kostnini.

===O-fukoza===

Glikozilacija pri Notch proteinih in drugih substratih poteka s pomočjo encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 1, ki spremeni GDP-β-L-fukozo v fukozo-α-O-serine/treonin. Proteinu se lahko pri potovanju skozi cisterne GA doda še GlcNAc, galaktoza in sialična kislina. Pri trombospondinih poteka O-fukozo-glikozilacija preko encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 2, temu pa lahko sledi še dodajanje glukoznih enot. Obe fukoziltransferaze sta bili najdeni v endoplazmatskem retikulumu, kar je nenavadno, saj večin glikoziltransferaz deluje v Golgijevem apratu.

===O-glukoza===

O-glukoza je dodana proteinom z encimom O-glikoziltransferaza. Encim je prav tako lokaliziran v ER kot fukoziltransferaze.

===O-N-acetilglukozamin (O-GlyNAc)===

O-N-acetilglukozamin je dodan serinu/treoninu z encimom O-GlcNAc-transferaza. Sladkorna enota se dodaja na serine oz treonine, ki se niso fosforizilari s pomočjo serin/treonin-kinaze. Na teh aminokislinah torej poteče ali fosforizacija ali glikozilacija. Dodajanje/odstranjevanje O-GlcNAc je pomembno pri regulaciji nepravilnih bioloških poti pri sladkorni bolezni.

==Viri in literatura==
*Lodish H. in sod. ''Molecular Cell Biology'', 6th Edition
*Stryer, L. in sod. '' Biochemistry.'', 5th Edition
*Boyer, R. ''Temelji biokemije.'' Ljubljana: Študentska založba, 2005
*Veranič, P. Romih, R. Pšeničnik, M. ''Praktični pouk celične biologije.''2.izdaja, Ljubljana: Tehniška založba Slovenjije, d.d., 2005
*http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation

Glikozilacija

2009-11-29T13:17:43Z

Tlenarcic: /* O-N-acetilgalaktozamin (O-GalNAc) */

'''<center>GLIKOZILACIJA</center>'''

Glikozilacija je ena najpogostejših kovalentnih modifikacij proteinov. Glikoproteini običajno obstajajo kot kompleksne mešanice glikoziliranih oblik z različnimi biološkimi vlogami. Oligosaharid se na protein lahko veže preko hidroksilne skupine serina oz. treonina (O-glikozilacija) ali pa preko aminske skupine asparagina (N-glikozilacija). Na asparaginsko enoto se oligosaharid lahko pripne le, če je ta del značilnega zaporedja Asp–X–Ser/Thr, in kjer X predstavlja katerikoli aminokislinski ostanek razen Pro.

Glikozilacija se odvija v endoplazemskem retikulumu (ER) in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat| golgijev aparat] (GA) ter vključuje vrsto encimsko kataliziranih reakcij. Narava pripetih sladkorjev na posamezni protein je odvisna od vrste celice, v kateri se glikoprotein izraža in se regulira glede na razvoj ali bolezensko stanje celice. Biološka vloga glikozilacije proteinov je raznolika, tako so ključni npr. pri imunskem odgovoru, virusni replikaciji, celični rasti, celični adheziji, vnetju, fertilizaciji in drugo. Npr.: različne krvne skupine so tako odraz različne zgradbe oligosaharidov na membrani eritrocitov. Za krvno skupino A je značilen N-acetilgalaktozamin, za krvno skupino B pa alfa-D-galaktoza.

==N-glikozilacija==

N-glikozilacija je v primerjavi z O-glikozilacijo pogostnejša in kompleksnejša. Okoli 70% proteinov poseduje značilno potencialno glikozilacijsko mesto Asp–X–Ser/Thr. N–glikozilacija se začne v grobem endoplazemskem retikulumu (ER) in se nadaljuje v Golgijevem aparatu (GA). V membrani ER se nahaja lipidna molekula dolihol fosfat, ki je sestavljena iz 20 izoprenskih enot in predstavlja prekurzor za oligosaharid. Na fosfatno skupino dolihola se na citosolni strani membrane najprej vežeta dve aktivirani molekuli UDP–N-acetilglukozamina, nato pa še 5 aktiviranih GDP–manoz. Proces poteka s pomočjo citosolnih encimov, ki katalizirajo prenos monosaharida s sladkornega nukleotida na dolihol. S pomočjo encima flipaze se celotna struktura prestavi v lumen ER, kjer se nadalje pripnejo še štiri manoze in tri glukoze. Končni produkt je na dolihol vezan oligosaharid, sestavljen iz 14 sladkornih enot, Glc3Man9(GlcNAc)2 (slika1). Oligosaharil-tranferaza nato prenese celoten oligosaharid na ustrezen asparagin sintetizirajoče verige proteina, glikozidaze pa odstranijo tri glukozne in en manozni ostanek, kar predstavlja signal, da se protein prenese v cis Golgi (Slika 2). Tam se izvede nadaljnje procesiranje v smislu odstranjevanja sladkornih ostankov in pripenjanja novih, najpogosteje N-acetilglukozamina, galaktoze, fukoze in sialne kisline. Za vse končne oblike N-vezanih oligosaharidov pa je značilno enako pentasaharidno jedro, Man3(GlcNAc)2.
N-glikozilacija omogoča pravilno zvijanje proteinov v ER in poveča njihovo stabilizacijo.

==O-glikozilacija==

O-glikozilacija je post-translacijska modifikacija proteinov.Pri O-glikozilaciji nastane O-glikozidna vez, ki povezuje hidroksilno skupino serinskih ali treoninskih ostankov v proteinu in prvim monosaharidom v oligosaharidu. Monosaharidne enote sestavljajo razvejan oligosaharid, v katerem je običajno manj kot 15 monosahardnih molekul. Pri O-glikozidni vezi je dolžina oligosaharida krajša kot pri N-glikozidni vezi, in sicer je dolga od 2 do 10 monosaharidov. Je tudi manj predvidljiva vez kot N-glikozidna. O-glikozilacija je običajna pri serinih/treoninih, ki so del beta zavoja v bližini prolina. O-glikozilacija v celoti poteka v Golgijevem aparatu. Oligosaharidi na površini celice tvorijo glikokaliks, ki ima vlogo zaščite, prepoznavnosti in značilnosti celic. Encimi, ki omogočajo modifikacijo so isti kot pri N-glikozilaciji.

===O-N-acetilgalaktozamin (O-GalNAc)===

O-acetilgalaktozamin se veže na serin/treonin s pomočjo N-acetilgalaktozamintransferaze. Zatem se lahko v GA dodajo še sialična kislina in galaktoza. Ta proces je pomemben za določene proteine, proteoglikane, kjer osnovno molekule predstavlja glikoprotein, na katerega so kovalentno vezani glikozaminoglikani (npr.: hondroitinsulfat in keratansulfat). Proteoglikani imajo predvsem strukturno funkcijo. Tvorijo porozne, hidratizirane gele, ki so zaradi nestisljivosti vode odporni proti pritiskom in omogočajo veliko mehansko odpornost zunajceličnega matriksa. Pomembni so tudi, ker se nanje vežejo številne obveščevalne molekule, rastni faktorji in encimi ter tako vplivajo tudi na delovanje celic v tkivu. Npr.: keratansulfat 2 se veže preko OH skupine na serin/treonin, najdemo ga v kostnini.

===O-fukoza===

Glikozilacija pri Notch proteinih in drugih substratih poteka s pomočjo encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 1, ki spremeni GDP-β-L-fukozo v fukozo-α-O-serine/treonin. Proteinu se lahko pri potovanju skozi cisterne GA doda še GlcNAc, galaktoza in sialična kislina. Pri trombospondinih poteka O-fukozo-glikozilacija preko encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 2, temu pa lahko sledi še dodajanje glukoznih enot. Obe fukoziltransferaze sta bili najdeni v endoplazmatskem retikulumu, kar je nenavadno, saj večin glikoziltransferaz deluje v Golgijevem apratu.

===O-glukoza===

O-glukoza je dodana proteinom z encimom O-glikoziltransferaza. Encim je prav tako lokaliziran v ER kot fukoziltransferaze.

===O-N-acetilglukozamin (O-GlyNAc)===

O-N-acetilglukozamin je dodan serinu/treoninu z encimom O-GlcNAc-transferaza. Sladkorna enota se dodaja na serine oz treonine, ki se niso fosforizilari s pomočjo serin/treonin-kinaze. Na teh aminokislinah torej poteče ali fosforizacija ali glikozilacija. Dodajanje/odstranjevanje O-GlcNAc je pomembno pri regulaciji nepravilnih bioloških poti pri sladkorni bolezni.

==Viri in literatura==

*Stryer, L. in sod. '' Biochemistry.'', 5th Edition
*Boyer, R. ''Temelji biokemije.'' Ljubljana: Študentska založba, 2005
*Veranič, P. Romih, R. Pšeničnik, M. ''Praktični pouk celične biologije.''2.izdaja, Ljubljana: Tehniška založba Slovenjije, d.d., 2005
*http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation

Glikozilacija

2009-11-29T13:17:20Z

Tlenarcic: /* O-fukoza */

'''<center>GLIKOZILACIJA</center>'''

Glikozilacija je ena najpogostejših kovalentnih modifikacij proteinov. Glikoproteini običajno obstajajo kot kompleksne mešanice glikoziliranih oblik z različnimi biološkimi vlogami. Oligosaharid se na protein lahko veže preko hidroksilne skupine serina oz. treonina (O-glikozilacija) ali pa preko aminske skupine asparagina (N-glikozilacija). Na asparaginsko enoto se oligosaharid lahko pripne le, če je ta del značilnega zaporedja Asp–X–Ser/Thr, in kjer X predstavlja katerikoli aminokislinski ostanek razen Pro.

Glikozilacija se odvija v endoplazemskem retikulumu (ER) in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat| golgijev aparat] (GA) ter vključuje vrsto encimsko kataliziranih reakcij. Narava pripetih sladkorjev na posamezni protein je odvisna od vrste celice, v kateri se glikoprotein izraža in se regulira glede na razvoj ali bolezensko stanje celice. Biološka vloga glikozilacije proteinov je raznolika, tako so ključni npr. pri imunskem odgovoru, virusni replikaciji, celični rasti, celični adheziji, vnetju, fertilizaciji in drugo. Npr.: različne krvne skupine so tako odraz različne zgradbe oligosaharidov na membrani eritrocitov. Za krvno skupino A je značilen N-acetilgalaktozamin, za krvno skupino B pa alfa-D-galaktoza.

==N-glikozilacija==

N-glikozilacija je v primerjavi z O-glikozilacijo pogostnejša in kompleksnejša. Okoli 70% proteinov poseduje značilno potencialno glikozilacijsko mesto Asp–X–Ser/Thr. N–glikozilacija se začne v grobem endoplazemskem retikulumu (ER) in se nadaljuje v Golgijevem aparatu (GA). V membrani ER se nahaja lipidna molekula dolihol fosfat, ki je sestavljena iz 20 izoprenskih enot in predstavlja prekurzor za oligosaharid. Na fosfatno skupino dolihola se na citosolni strani membrane najprej vežeta dve aktivirani molekuli UDP–N-acetilglukozamina, nato pa še 5 aktiviranih GDP–manoz. Proces poteka s pomočjo citosolnih encimov, ki katalizirajo prenos monosaharida s sladkornega nukleotida na dolihol. S pomočjo encima flipaze se celotna struktura prestavi v lumen ER, kjer se nadalje pripnejo še štiri manoze in tri glukoze. Končni produkt je na dolihol vezan oligosaharid, sestavljen iz 14 sladkornih enot, Glc3Man9(GlcNAc)2 (slika1). Oligosaharil-tranferaza nato prenese celoten oligosaharid na ustrezen asparagin sintetizirajoče verige proteina, glikozidaze pa odstranijo tri glukozne in en manozni ostanek, kar predstavlja signal, da se protein prenese v cis Golgi (Slika 2). Tam se izvede nadaljnje procesiranje v smislu odstranjevanja sladkornih ostankov in pripenjanja novih, najpogosteje N-acetilglukozamina, galaktoze, fukoze in sialne kisline. Za vse končne oblike N-vezanih oligosaharidov pa je značilno enako pentasaharidno jedro, Man3(GlcNAc)2.
N-glikozilacija omogoča pravilno zvijanje proteinov v ER in poveča njihovo stabilizacijo.

==O-glikozilacija==

O-glikozilacija je post-translacijska modifikacija proteinov.Pri O-glikozilaciji nastane O-glikozidna vez, ki povezuje hidroksilno skupino serinskih ali treoninskih ostankov v proteinu in prvim monosaharidom v oligosaharidu. Monosaharidne enote sestavljajo razvejan oligosaharid, v katerem je običajno manj kot 15 monosahardnih molekul. Pri O-glikozidni vezi je dolžina oligosaharida krajša kot pri N-glikozidni vezi, in sicer je dolga od 2 do 10 monosaharidov. Je tudi manj predvidljiva vez kot N-glikozidna. O-glikozilacija je običajna pri serinih/treoninih, ki so del beta zavoja v bližini prolina. O-glikozilacija v celoti poteka v Golgijevem aparatu. Oligosaharidi na površini celice tvorijo glikokaliks, ki ima vlogo zaščite, prepoznavnosti in značilnosti celic. Encimi, ki omogočajo modifikacijo so isti kot pri N-glikozilaciji.

===O-N-acetilgalaktozamin (O-GalNAc)===

O-acetilgalaktozamin se veže na serin/treonin s pomočjo N-acetilgalaktozamintransferaze. Zatem se lahko v GA dodajo še sailična kislina in galaktoza. Ta proces je pomemben za določene proteine, proteoglikane, kjer osnovno molekule predstavlja glikoprotein, na katerega so kovalentno vezani glikozaminoglikani (npr.: hondroitinsulfat in keratansulfat). Proteoglikani imajo predvsem strukturno funkcijo. Tvorijo porozne, hidratizirane gele, ki so zaradi nestisljivosti vode odporni proti pritiskom in omogočajo veliko mehansko odpornost zunajceličnega matriksa. Pomembni so tudi, ker se nanje vežejo številne obveščevalne molekule, rastni faktorji in encimi ter tako vplivajo tudi na delovanje celic v tkivu. Npr.: keratansulfat 2 se veže preko OH skupine na serin/treonin, najdemo ga v kostnini.

===O-fukoza===

Glikozilacija pri Notch proteinih in drugih substratih poteka s pomočjo encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 1, ki spremeni GDP-β-L-fukozo v fukozo-α-O-serine/treonin. Proteinu se lahko pri potovanju skozi cisterne GA doda še GlcNAc, galaktoza in sialična kislina. Pri trombospondinih poteka O-fukozo-glikozilacija preko encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 2, temu pa lahko sledi še dodajanje glukoznih enot. Obe fukoziltransferaze sta bili najdeni v endoplazmatskem retikulumu, kar je nenavadno, saj večin glikoziltransferaz deluje v Golgijevem apratu.

===O-glukoza===

O-glukoza je dodana proteinom z encimom O-glikoziltransferaza. Encim je prav tako lokaliziran v ER kot fukoziltransferaze.

===O-N-acetilglukozamin (O-GlyNAc)===

O-N-acetilglukozamin je dodan serinu/treoninu z encimom O-GlcNAc-transferaza. Sladkorna enota se dodaja na serine oz treonine, ki se niso fosforizilari s pomočjo serin/treonin-kinaze. Na teh aminokislinah torej poteče ali fosforizacija ali glikozilacija. Dodajanje/odstranjevanje O-GlcNAc je pomembno pri regulaciji nepravilnih bioloških poti pri sladkorni bolezni.

==Viri in literatura==

*Stryer, L. in sod. '' Biochemistry.'', 5th Edition
*Boyer, R. ''Temelji biokemije.'' Ljubljana: Študentska založba, 2005
*Veranič, P. Romih, R. Pšeničnik, M. ''Praktični pouk celične biologije.''2.izdaja, Ljubljana: Tehniška založba Slovenjije, d.d., 2005
*http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation

Glikozilacija

2009-11-29T13:15:57Z

Tlenarcic: /* O-N-acetilgalaktozamin (O-GalNAc) */

'''<center>GLIKOZILACIJA</center>'''

Glikozilacija je ena najpogostejših kovalentnih modifikacij proteinov. Glikoproteini običajno obstajajo kot kompleksne mešanice glikoziliranih oblik z različnimi biološkimi vlogami. Oligosaharid se na protein lahko veže preko hidroksilne skupine serina oz. treonina (O-glikozilacija) ali pa preko aminske skupine asparagina (N-glikozilacija). Na asparaginsko enoto se oligosaharid lahko pripne le, če je ta del značilnega zaporedja Asp–X–Ser/Thr, in kjer X predstavlja katerikoli aminokislinski ostanek razen Pro.

Glikozilacija se odvija v endoplazemskem retikulumu (ER) in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat| golgijev aparat] (GA) ter vključuje vrsto encimsko kataliziranih reakcij. Narava pripetih sladkorjev na posamezni protein je odvisna od vrste celice, v kateri se glikoprotein izraža in se regulira glede na razvoj ali bolezensko stanje celice. Biološka vloga glikozilacije proteinov je raznolika, tako so ključni npr. pri imunskem odgovoru, virusni replikaciji, celični rasti, celični adheziji, vnetju, fertilizaciji in drugo. Npr.: različne krvne skupine so tako odraz različne zgradbe oligosaharidov na membrani eritrocitov. Za krvno skupino A je značilen N-acetilgalaktozamin, za krvno skupino B pa alfa-D-galaktoza.

==N-glikozilacija==

N-glikozilacija je v primerjavi z O-glikozilacijo pogostnejša in kompleksnejša. Okoli 70% proteinov poseduje značilno potencialno glikozilacijsko mesto Asp–X–Ser/Thr. N–glikozilacija se začne v grobem endoplazemskem retikulumu (ER) in se nadaljuje v Golgijevem aparatu (GA). V membrani ER se nahaja lipidna molekula dolihol fosfat, ki je sestavljena iz 20 izoprenskih enot in predstavlja prekurzor za oligosaharid. Na fosfatno skupino dolihola se na citosolni strani membrane najprej vežeta dve aktivirani molekuli UDP–N-acetilglukozamina, nato pa še 5 aktiviranih GDP–manoz. Proces poteka s pomočjo citosolnih encimov, ki katalizirajo prenos monosaharida s sladkornega nukleotida na dolihol. S pomočjo encima flipaze se celotna struktura prestavi v lumen ER, kjer se nadalje pripnejo še štiri manoze in tri glukoze. Končni produkt je na dolihol vezan oligosaharid, sestavljen iz 14 sladkornih enot, Glc3Man9(GlcNAc)2 (slika1). Oligosaharil-tranferaza nato prenese celoten oligosaharid na ustrezen asparagin sintetizirajoče verige proteina, glikozidaze pa odstranijo tri glukozne in en manozni ostanek, kar predstavlja signal, da se protein prenese v cis Golgi (Slika 2). Tam se izvede nadaljnje procesiranje v smislu odstranjevanja sladkornih ostankov in pripenjanja novih, najpogosteje N-acetilglukozamina, galaktoze, fukoze in sialne kisline. Za vse končne oblike N-vezanih oligosaharidov pa je značilno enako pentasaharidno jedro, Man3(GlcNAc)2.
N-glikozilacija omogoča pravilno zvijanje proteinov v ER in poveča njihovo stabilizacijo.

==O-glikozilacija==

O-glikozilacija je post-translacijska modifikacija proteinov.Pri O-glikozilaciji nastane O-glikozidna vez, ki povezuje hidroksilno skupino serinskih ali treoninskih ostankov v proteinu in prvim monosaharidom v oligosaharidu. Monosaharidne enote sestavljajo razvejan oligosaharid, v katerem je običajno manj kot 15 monosahardnih molekul. Pri O-glikozidni vezi je dolžina oligosaharida krajša kot pri N-glikozidni vezi, in sicer je dolga od 2 do 10 monosaharidov. Je tudi manj predvidljiva vez kot N-glikozidna. O-glikozilacija je običajna pri serinih/treoninih, ki so del beta zavoja v bližini prolina. O-glikozilacija v celoti poteka v Golgijevem aparatu. Oligosaharidi na površini celice tvorijo glikokaliks, ki ima vlogo zaščite, prepoznavnosti in značilnosti celic. Encimi, ki omogočajo modifikacijo so isti kot pri N-glikozilaciji.

===O-N-acetilgalaktozamin (O-GalNAc)===

O-acetilgalaktozamin se veže na serin/treonin s pomočjo N-acetilgalaktozamintransferaze. Zatem se lahko v GA dodajo še sailična kislina in galaktoza. Ta proces je pomemben za določene proteine, proteoglikane, kjer osnovno molekule predstavlja glikoprotein, na katerega so kovalentno vezani glikozaminoglikani (npr.: hondroitinsulfat in keratansulfat). Proteoglikani imajo predvsem strukturno funkcijo. Tvorijo porozne, hidratizirane gele, ki so zaradi nestisljivosti vode odporni proti pritiskom in omogočajo veliko mehansko odpornost zunajceličnega matriksa. Pomembni so tudi, ker se nanje vežejo številne obveščevalne molekule, rastni faktorji in encimi ter tako vplivajo tudi na delovanje celic v tkivu. Npr.: keratansulfat 2 se veže preko OH skupine na serin/treonin, najdemo ga v kostnini.

===O-fukoza===

Glikozilacija pri Notch proteinih in drugih substratih poteka s pomočjo encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 1, ki spremeni GDP-β-L-fukozo v fukozo-α-O-serine/treonin. Proteinu se lahko pri potovanju skozi cisterne GA doda še GlcNAc, galaktoza in sailična kislina. Pri trombospondinih poteka O-fukozo-glikozilacija preko encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 2, temu pa lahko sledi še dodajanje glukoznih enot. Obe fukoziltransferaze sta bili najdeni v endoplazmatskem retikulumu, kar je nenavadno, saj večin glikoziltransferaz deluje v Golgijevem apratu.

===O-glukoza===

O-glukoza je dodana proteinom z encimom O-glikoziltransferaza. Encim je prav tako lokaliziran v ER kot fukoziltransferaze.

===O-N-acetilglukozamin (O-GlyNAc)===

O-N-acetilglukozamin je dodan serinu/treoninu z encimom O-GlcNAc-transferaza. Sladkorna enota se dodaja na serine oz treonine, ki se niso fosforizilari s pomočjo serin/treonin-kinaze. Na teh aminokislinah torej poteče ali fosforizacija ali glikozilacija. Dodajanje/odstranjevanje O-GlcNAc je pomembno pri regulaciji nepravilnih bioloških poti pri sladkorni bolezni.

==Viri in literatura==

*Stryer, L. in sod. '' Biochemistry.'', 5th Edition
*Boyer, R. ''Temelji biokemije.'' Ljubljana: Študentska založba, 2005
*Veranič, P. Romih, R. Pšeničnik, M. ''Praktični pouk celične biologije.''2.izdaja, Ljubljana: Tehniška založba Slovenjije, d.d., 2005
*http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation

Glikozilacija

2009-11-29T13:13:43Z

Tlenarcic: /* O-glikozilacija */

'''<center>GLIKOZILACIJA</center>'''

Glikozilacija je ena najpogostejših kovalentnih modifikacij proteinov. Glikoproteini običajno obstajajo kot kompleksne mešanice glikoziliranih oblik z različnimi biološkimi vlogami. Oligosaharid se na protein lahko veže preko hidroksilne skupine serina oz. treonina (O-glikozilacija) ali pa preko aminske skupine asparagina (N-glikozilacija). Na asparaginsko enoto se oligosaharid lahko pripne le, če je ta del značilnega zaporedja Asp–X–Ser/Thr, in kjer X predstavlja katerikoli aminokislinski ostanek razen Pro.

Glikozilacija se odvija v endoplazemskem retikulumu (ER) in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat| golgijev aparat] (GA) ter vključuje vrsto encimsko kataliziranih reakcij. Narava pripetih sladkorjev na posamezni protein je odvisna od vrste celice, v kateri se glikoprotein izraža in se regulira glede na razvoj ali bolezensko stanje celice. Biološka vloga glikozilacije proteinov je raznolika, tako so ključni npr. pri imunskem odgovoru, virusni replikaciji, celični rasti, celični adheziji, vnetju, fertilizaciji in drugo. Npr.: različne krvne skupine so tako odraz različne zgradbe oligosaharidov na membrani eritrocitov. Za krvno skupino A je značilen N-acetilgalaktozamin, za krvno skupino B pa alfa-D-galaktoza.

==N-glikozilacija==

N-glikozilacija je v primerjavi z O-glikozilacijo pogostnejša in kompleksnejša. Okoli 70% proteinov poseduje značilno potencialno glikozilacijsko mesto Asp–X–Ser/Thr. N–glikozilacija se začne v grobem endoplazemskem retikulumu (ER) in se nadaljuje v Golgijevem aparatu (GA). V membrani ER se nahaja lipidna molekula dolihol fosfat, ki je sestavljena iz 20 izoprenskih enot in predstavlja prekurzor za oligosaharid. Na fosfatno skupino dolihola se na citosolni strani membrane najprej vežeta dve aktivirani molekuli UDP–N-acetilglukozamina, nato pa še 5 aktiviranih GDP–manoz. Proces poteka s pomočjo citosolnih encimov, ki katalizirajo prenos monosaharida s sladkornega nukleotida na dolihol. S pomočjo encima flipaze se celotna struktura prestavi v lumen ER, kjer se nadalje pripnejo še štiri manoze in tri glukoze. Končni produkt je na dolihol vezan oligosaharid, sestavljen iz 14 sladkornih enot, Glc3Man9(GlcNAc)2 (slika1). Oligosaharil-tranferaza nato prenese celoten oligosaharid na ustrezen asparagin sintetizirajoče verige proteina, glikozidaze pa odstranijo tri glukozne in en manozni ostanek, kar predstavlja signal, da se protein prenese v cis Golgi (Slika 2). Tam se izvede nadaljnje procesiranje v smislu odstranjevanja sladkornih ostankov in pripenjanja novih, najpogosteje N-acetilglukozamina, galaktoze, fukoze in sialne kisline. Za vse končne oblike N-vezanih oligosaharidov pa je značilno enako pentasaharidno jedro, Man3(GlcNAc)2.
N-glikozilacija omogoča pravilno zvijanje proteinov v ER in poveča njihovo stabilizacijo.

==O-glikozilacija==

O-glikozilacija je post-translacijska modifikacija proteinov.Pri O-glikozilaciji nastane O-glikozidna vez, ki povezuje hidroksilno skupino serinskih ali treoninskih ostankov v proteinu in prvim monosaharidom v oligosaharidu. Monosaharidne enote sestavljajo razvejan oligosaharid, v katerem je običajno manj kot 15 monosahardnih molekul. Pri O-glikozidni vezi je dolžina oligosaharida krajša kot pri N-glikozidni vezi, in sicer je dolga od 2 do 10 monosaharidov. Je tudi manj predvidljiva vez kot N-glikozidna. O-glikozilacija je običajna pri serinih/treoninih, ki so del beta zavoja v bližini prolina. O-glikozilacija v celoti poteka v Golgijevem aparatu. Oligosaharidi na površini celice tvorijo glikokaliks, ki ima vlogo zaščite, prepoznavnosti in značilnosti celic. Encimi, ki omogočajo modifikacijo so isti kot pri N-glikozilaciji.

===O-N-acetilgalaktozamin (O-GalNAc)===

O-acetilgalaktozamin se veže na serin/treonin s pomočjo N-acetilgalaktozamintransferaze. Zatem se lahko v GA dodajo še sailična kislina in galaktoza. Ta proces je pomemben za določene proteine, kot npr.: pretoglikane, kjer osnovno molekule predstavlja glikoprotein, na katerega so kovalentno vezani glikozaminoglikani (npr.: hondroitinsulfat in keratansulfat).Proteoglikani imajo predvsem strukturno funkcijo. Tvorijo porozne, hidratizirane gele, ki so zaradi nestisljivosti vode odporni proti pritiskom in omogočajo veliko mehansko odpornost zunajceličnega matriksa. Pomembni so tudi, ker se nanje vežejo številne obveščevalne molekule, rastni faktorji in encimi ter tako vplivajo tudi na delovanje celic v tkivu. Npr.: keratansulfat 2 se veže preko OH skupine na serin/treonin, najdemo ga v kostnini.

===O-fukoza===

Glikozilacija pri Notch proteinih in drugih substratih poteka s pomočjo encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 1, ki spremeni GDP-β-L-fukozo v fukozo-α-O-serine/treonin. Proteinu se lahko pri potovanju skozi cisterne GA doda še GlcNAc, galaktoza in sailična kislina. Pri trombospondinih poteka O-fukozo-glikozilacija preko encima GDP-fukoza-protein-O-fukoziltransferaza 2, temu pa lahko sledi še dodajanje glukoznih enot. Obe fukoziltransferaze sta bili najdeni v endoplazmatskem retikulumu, kar je nenavadno, saj večin glikoziltransferaz deluje v Golgijevem apratu.

===O-glukoza===

O-glukoza je dodana proteinom z encimom O-glikoziltransferaza. Encim je prav tako lokaliziran v ER kot fukoziltransferaze.

===O-N-acetilglukozamin (O-GlyNAc)===

O-N-acetilglukozamin je dodan serinu/treoninu z encimom O-GlcNAc-transferaza. Sladkorna enota se dodaja na serine oz treonine, ki se niso fosforizilari s pomočjo serin/treonin-kinaze. Na teh aminokislinah torej poteče ali fosforizacija ali glikozilacija. Dodajanje/odstranjevanje O-GlcNAc je pomembno pri regulaciji nepravilnih bioloških poti pri sladkorni bolezni.

==Viri in literatura==

*Stryer, L. in sod. '' Biochemistry.'', 5th Edition
*Boyer, R. ''Temelji biokemije.'' Ljubljana: Študentska založba, 2005
*Veranič, P. Romih, R. Pšeničnik, M. ''Praktični pouk celične biologije.''2.izdaja, Ljubljana: Tehniška založba Slovenjije, d.d., 2005
*http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-29T10:57:55Z

Tlenarcic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]

''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]]

''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]] 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 karmen kmet 
''Recenzenta: ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-29T10:57:33Z

Tlenarcic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]

''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]]
''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]] 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 karmen kmet 
''Recenzenta: ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-29T10:55:04Z

Tlenarcic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]

''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič -
''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]] 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 karmen kmet 
''Recenzenta: ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-29T10:54:45Z

Tlenarcic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]
''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič -
''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]] 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 karmen kmet 
''Recenzenta: ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-17T15:12:41Z

Tlenarcic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan 
''Recenzenta: ''
2
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus - [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]

''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-11-17T15:10:38Z

Tlenarcic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan 
''Recenzenta: ''
2
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus - [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]
''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''

Skupine za leksikon B09

2009-11-07T12:24:52Z

Tlenarcic: /* Skupina 5 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) in teme je 6. november. 
Pred vpisom svoje teme je treba preveriti, da je ni izbral in vpisal že kdo drug. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 4. december 2009 do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===
Janez Novak, Ana Dolenc 
Mitohondrijska membrana 
''(ta primer je izmišljen in ga nadomestite s pravimi podatki)''

=== Skupina 2 ===
XX, YY 
ZZ

=== Skupina 3 ===
Gregor Kurinčič, Janez Meden 

=== Skupina 4 ===
Urška Slapšak in Davor Škofič Maurer 
Aktivacija limfocitov T

=== Skupina 5 ===
Zorica Latinović in Tea Lenarčič 

[[Glikozilacija]]

=== Skupina 6 ===
 

=== Skupina 7 ===
 

=== Skupina 8 ===
 

=== Skupina 9 ===
 
 

=== Skupina 10 ===
 

=== Skupina 11 ===
 
 

=== Skupina 12 ===
 

=== Skupina 13 ===
 
 

=== Skupina 14 ===
 

=== Skupina 15 ===
 

=== Skupina 16 ===

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-11-07T12:20:56Z

Tlenarcic: /* Skupina 19 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure. 
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===

Špela Baus

[[Nukleozidi in nukleotidi]]

=== Skupina 2 ===
Alenka Mikuž in Daša Janeš

[[Biočipi]] 

=== Skupina 3 ===
Ana Bajc in Sara Pintar 
[[Huntingtonova bolezen]] 

=== Skupina 4 ===

Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber

[[Glikogen]] 

=== Skupina 5 ===
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš

[[Kolageni]] 

=== Skupina 6 ===
Matej Cibic in Saška Polanc

[[Verižna reakcija s polimerazo]]

=== Skupina 7 ===
Vid Puž in Blaž Svetic

=== Skupina 8 ===
Špela Alič in Tanja Guček 
[[Mutacije]]

=== Skupina 9 ===
Gregor Kurinčič in Janez Meden 
[[Jedrna membrana in jedrna pora]] 

=== Skupina 10 ===
Andraž Šmon in Tine Tesovnik

[[Mišična distrofija]] 

=== Skupina 11 ===
Jasna Brčič, Karmen Kmet

[[Leptin]] 

=== Skupina 12 ===
Maruša Rajh, Špela Petelin

[[Prepisovanje DNA v RNA]]

=== Skupina 13 ===
Branislav Lukić in Primož Bembič 
[[Plazmalema]] 

=== Skupina 14 ===
Urška Slapšak in Davor Škofič Maurer 
Aktivacija limfocitov T

=== Skupina 15 ===
Špela Medic

[[Ravni proteinske strukture]] 

=== Skupina 16 ===
Tjaša Lukan

[[Transport majhnih molekul skozi membrano]]

=== Skupina 17 ===
Alenka Buh in Katja Pernek

[[Bički in migetalke]]

=== Skupina 18 ===
Sabina Mavretič in Maja Kozlevčar

=== Skupina 19 ===
Zorica Latinović in Tea Lenarčič

[[Glikozilacija]]

Leksikon BMB

2009-11-07T12:17:15Z

Tlenarcic: /* Biološke molekule */

==Biološke molekule==
* [[Aminokisline in proteini]]
** Lastnosti aminokislin
** Peptidna vez in peptidi
** Ravni proteinske strukture
*** Kolageni
**[[Glikozilacija]]
* Lipidi
** [[Maščobne kisline]]
** [[Membranski lipidi]]
** Lipidi kot zaloga energije
** [[Holesterol]]
* Ogljikovi hidrati
** [[Monosaharidi]]
** [[Disaharidi in oligosaharidi]]
** Polisaharidi
*** [[Škrob]]
*** Glikogen
* [[Nukleinske kisline]]
** [[Nukleozidi in nukleotidi]]
** Polimeri nukleinskih kislin
** Parjenje baz
* [[Vitamini]]

==Metabolizem==
* [[Pregled metabolizma]]
**Metabolizem aminokislin
**Metabolizem lipidov
**Metabolizem ogljikovih hidratov
**Metabolizem nukleotidov
**Kofaktorji
**[[Termogeneza]]

==Prenos signalov==
* Receptorji
* G-proteini
* Načini prenosa signalov
**[[Z encimom povezani receptorji]]
**[[Z G-proteini povezani receptorji]]
* Sekundarni prenašalci
*[[Transport majhnih molekul skozi membrano]]

==Prenos genske informacije==
* [[Podvojevanje DNA]]
** Semikonzervativno podvojevanje
** DNA-polimeraze pri prokariontih in evkariontih
** Vodilna in zastajajoča veriga
** [[Telomeri]]
* Prepisovanje DNA --> RNA
* [[Sinteza proteinov]]
* Uravnavanje izražanja genov
* Organizacija kromatina pri evkariontih
* Značilnosti genomov
* "Sebični gen"
* Prenos genske informacije pri retrovirusih
* [[Mutacije]]

==Molekularna biotehnologija==
* Kloniranje genov
* Hibridizacija
* Izražanje genov
* Določanje nukleotidnih zaporedij
* Verižna reakcija s polimerazo (PCR)
* [[Biočipi]]
* [[Genetsko spremenjeni organizmi]]

==Celična in fiziološka biokemija==
* [[Celični skelet]]
**[[Bički in migetalke]]
* Celične membrane
** Plazmalema
** Bakterijska celična membrana
*** Zgradba celične ovojnice gramnegativnih bakterij
*** Zgradba celične ovojnice grampozitivnih bakterij
*** Zgradba peptidoglikanskega sloja
** Celična membrana arhej
** Celična stena rastlin
** Jedrna membrana in jedrna pora
** Mitohondrijska membrana
** Membrana kloroplastov
* [[Motorni proteini]]
* [[Celična smrt]]
* Poškodbe s prostimi radikali
* [[Medcelični stiki]]

==Biokemija bolezni==
* [[Rak]]
* [[Sladkorna bolezen tipa I in II]]
* [[Parkinsonova bolezen]]
* [[Zvijanje proteinov in prionske bolezni]]
* [[Alzheimerjeva bolezen]]
* Huntingtonova bolezen
* Mišična distrofija
* Sepsa
* [[Levkemija]]
* Želodčna razjeda
* Debelost
** Leptin
* Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)

==Posebna poglavja==
* [[Uvod v imunologijo]]
** Prirojeni odgovor
*** Receptorji TLR
** Pridobljeni odgovor
*** Predstavitev antigenov
*** Aktivacija limfocitov B
*** Aktivacija limfocitov T
** Splošna zgradba imunoglobulinov
*** Imunoglobulinski tip zvitja
*** Predstavitev imunoglobulinskih razredov
* Biokemija čutil
** Zaznavanje vonjev
** Zaznavanje okusov
** Tip in bolečina
** Sluh
* Proteinsko inženirstvo

----
[[Biokemijski_seminar]] -- nazaj na Seminarje

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-10-28T16:04:36Z

Tlenarcic: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 24.11.''' {rok za oddajo 1. verzije 10.11., recenzenti popravijo do 17.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 25.11.''' {rok za oddajo 1. verzije 11.11., recenzenti popravijo do 18.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 
1 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan 
''Recenzenta: ''
2 Špela Baus 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 Špela Medic 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: ''
2 Tea Lenarčič 
''Recenzenta: ''
3 Ana Bajc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh 
''Recenzenta: ''
2 Tanja Guček 
''Recenzenta: ''
3 Primož Bembič 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec 
''Recenzenta: ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač 
''Recenzenta: ''
2 Gregor Kurinčič 
''Recenzenta: ''
3 Alenka Mikuž 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: ''
2 
''Recenzenta: ''
3 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer 
''Recenzenta: ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: ''