<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Ur%C5%A1a+Kap%C5%A1</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Ur%C5%A1a+Kap%C5%A1"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Ur%C5%A1a_Kap%C5%A1"/>
	<updated>2026-04-06T16:28:55Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2017-bionano-seminar&amp;diff=12462</id>
		<title>2017-bionano-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2017-bionano-seminar&amp;diff=12462"/>
		<updated>2017-03-15T20:52:40Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Bionanotehnologija- seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
! Ime in priimek !! Datum predstavitve !! Tema seminarja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Peter Prezelj&lt;br /&gt;
| 22.03.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Boštjan Petrič&lt;br /&gt;
| 22.03.17 || Reverzibilno tiskanje s peptidnimi /proteinskimi pigmenti, kovalentno vezanimi na celulozo prek amidne vezi&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Ema Guštin&lt;br /&gt;
| 22.03.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tjaša Lapanja&lt;br /&gt;
| 29.03.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Maruša Prolič Kalinšek&lt;br /&gt;
| 29.03.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Domen Klofutar&lt;br /&gt;
| 29.03.17 || Novi načini prenosa informacij z izrabo kapacitet DNA: Prenos šifrirne in/ali steganografske DNA v ustni votlini preko naravno prisotnih gostiteljev Lactobacillus Casei in Veillonella Parvula&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Simon Bolta&lt;br /&gt;
| 05.04.17 || Sinteza inzulina pri sladkornih bolnikih neposredno po povišanju krvnega sladkorja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tomaž Rozmarič&lt;br /&gt;
| 05.04.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Urša Kapš&lt;br /&gt;
| 05.04.17 || Nanodelci za strjevanje krvi&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Julija Mazej&lt;br /&gt;
| 12.04.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Nataša Žigante&lt;br /&gt;
| 12.04.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Anja Herceg&lt;br /&gt;
| 12.04.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Mirjam Kmetič&lt;br /&gt;
| 19.04.17 || Nanoprotistrup na osnovi nanodelcev, ki vsebujejo inhibitor varespladib&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Mojca Kostanjevec&lt;br /&gt;
| 19.04.17 || Tarčno zdravljenje epitelijskih tumorjev (cepiva in si-RNA - EpCAM) z uporabo nanodiskov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Jan Rozman&lt;br /&gt;
| 19.04.17 || Sinteza nealergenega rekombinantnega kazeina za jedilno / biorazgradljivo embalažo&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Barbara Dušak&lt;br /&gt;
| 03.05.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Mateja Cigoj&lt;br /&gt;
| 03.05.17 || Probiotik z dodatkom nanodelcev za zdravljenje celiakije. Uporaba probiotičnih bakterij, ki izločajo peptidaze za razgradnjo glutena do neimunogenih fragmentov, in nanodelcev, ki vsebujejo modificirane naravne glutenske peptide specifične za HLA-DQ2 receptorje na limfocitih T, ki zavrejo Th1 posredovan avtoimunski odziv na gluten. &lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Toni Nagode&lt;br /&gt;
| 03.05.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tim Božič&lt;br /&gt;
| 10.05.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Darja Božič&lt;br /&gt;
| 10.05.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Petra Tavčar&lt;br /&gt;
| 10.05.17 || Odstranjevalec škodljivih E-jev in BPA iz kupljenih pijač na osnovi kovalentno pritrjenih protiteles in aptamerov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Marjeta Horvat&lt;br /&gt;
| 17.05.17 || FeO nanodelci za učinkovitejše odpravljanje zobnega kariesa&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Danijela Jošić&lt;br /&gt;
| 17.05.17 || Gensko spremenjen Lactobacillus, ki izloča nanodelce z spermicidnim in protimikrobnim delovanjem za dolgotrajno zaščito pred zanositvijo in spolno prenosljivimi boleznimi.&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tina Kuhar&lt;br /&gt;
| 17.05.17 || Flaška za vodo z bionanosenzorjem za takojšnjo zaznavo kvalitete oziroma pitnosti nalite vode. &lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Nika Strašek&lt;br /&gt;
| 24.05.17 || Uporabniku dostopen diagnostični test za zaznavo okužbe s boreliozo in klopnim meningitisom&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Eva Vidak&lt;br /&gt;
| 24.05.17 || Biosenzor za CO na osnovi transkripcijskega faktorja CooA iz bakterije &#039;&#039;Rhodospirillum rubrum&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Alja Zgonc&lt;br /&gt;
| 24.05.17 || Senzor za zaznavanje miRNA v urinu za diagnozo nevrodegenerativnih bolezni&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Zala Gluhić&lt;br /&gt;
| 31.05.17 || Varnejše uživanje alkohola z uporabo odorant-binding proteina LUSH.&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Judita Avbelj&lt;br /&gt;
| 31.05.17 || Nanonaprava iz bioloških delov, ki z absorbcijo in razgradnjo delcev iz zraka preprečuje različne alergijske reakcije.&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Vid Jazbec&lt;br /&gt;
| 31.05.17 || Gensko spremenjene čebele odporne na insekticide.&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Vita Vidmar&lt;br /&gt;
| 07.06.17 || &#039;Hot start&#039; transglutaminaza za popravljanje razcepljenih lasnih konic&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Luka Kavčič&lt;br /&gt;
| 07.06.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Mojca Juteršek&lt;br /&gt;
| 07.06.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Bojana Lazović&lt;br /&gt;
| 07.06.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Eva Korošec&lt;br /&gt;
| 07.06.17 || Tattoo biosenzor za raven alkohola v krvi na osnovi alkohol oksidaze, povezan s pametnim telefonom, računalnikom ali avtomobilskimi ključi.&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tajda Buh&lt;br /&gt;
| 07.06.17 || opis teme ali naslov&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za predavanja ==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja najdete v [http://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ spletni učilnici].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Študent pripravi projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt.&lt;br /&gt;
Predlagana struktura:&lt;br /&gt;
* Uvod&lt;br /&gt;
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji&lt;br /&gt;
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze&lt;br /&gt;
* Literatura&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Prva stran seminarja naj vsebuje naslov projekta, avtorje, povzetek (od 130 do 160 besed) in grafični povzetek (čez približno pol strani)&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo od &amp;lt;font color=red&amp;gt;2000 do 2500 besed &amp;lt;/font&amp;gt; (vključno z literaturo). Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. &amp;lt;font color=red&amp;gt; Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 25 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo pripombe k projektu in postavijo po dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik en dan pred predstavitvijo do polnoči.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 19_nano_Priimek1_Priimek2.doc(x) za seminar, npr. 19_nano_Craik_Venter.docx&lt;br /&gt;
* 19_nano_Priimek1_Priimek2.ppt(x) za prezentacijo, npr. 19_nano_Craik_Venter.pptx&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1WdCXoXo1zkRrVlLKIcEV1z_MyhavU-3ERBm9n2oiawI/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do predstavitve seminarja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://docs.google.com/forms/d/1ToLPn78T9W3G6Hm5hV0mLseFYghiLQMlRPGb0J5zft8/viewform mnenje] najkasneje v sedmih dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
Na [http://bit.ly/bntmnenja tej strani] lahko preverite, če ste svoje mnenje za določen seminar že oddali in če je bil oddan pravočasno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11852</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11852"/>
		<updated>2016-11-27T09:38:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: /* Viri */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;iGEM 2016 - Team: TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
=== Prednosti predstavitve na površini ===&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina ===&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Izbira sidrnega zaporedja ===&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
iGEM 2016 - ekipa TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Seminarji SB 12016/17]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11851</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11851"/>
		<updated>2016-11-27T09:38:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: /* Viri */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;iGEM 2016 - Team: TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
=== Prednosti predstavitve na površini ===&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina ===&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Izbira sidrnega zaporedja ===&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
iGEM 2016 - ekipa TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Seminarji SB 12016/17]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11850</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11850"/>
		<updated>2016-11-27T09:37:08Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;iGEM 2016 - Team: TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
=== Prednosti predstavitve na površini ===&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina ===&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Izbira sidrnega zaporedja ===&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
iGEM 2016 - ekipa TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Seminarji SB 12016/17]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11849</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11849"/>
		<updated>2016-11-27T09:34:56Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: /* Dodatna literatura poleg članka iGEM ekipe TJUSLS China 2016 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;iGEM 2016 - Team: TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==&lt;br /&gt;
[1]&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==&lt;br /&gt;
[2-5]&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[6-13]&lt;br /&gt;
=== Prednosti predstavitve na površini ===&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina ===&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Izbira sidrnega zaporedja ===&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[14]&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Dodatna literatura poleg članka iGEM ekipe TJUSLS China 2016 ==&lt;br /&gt;
1.	URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
2.	&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Seminarji SB 12016/17]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11848</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11848"/>
		<updated>2016-11-27T09:33:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: /* Dodatna literatura poleg članka iGEM ekipe TJUSLS China 2016 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;iGEM 2016 - Team: TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==&lt;br /&gt;
[1]&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==&lt;br /&gt;
[2-5]&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[6-13]&lt;br /&gt;
=== Prednosti predstavitve na površini ===&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina ===&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Izbira sidrnega zaporedja ===&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[14]&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Dodatna literatura poleg članka iGEM ekipe TJUSLS China 2016 ==&lt;br /&gt;
1.	URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
2.	Yoshida S, Hiraga K, Takehana T, et al. A bacterium that degrades and assimilates poly(ethylene terephthalate).[J]. Science, 2016, 351(6278):1196-1199.&lt;br /&gt;
3.	Kitadokoro, Kengo, Thumarat et al.(2012). Crystal structure of cutinase Est119 from Thermobifida alba AHK119 that can degrade modified polyethylene terephthalate at 1.76Å resolution. Polymer Degradation and Stability, 97(5), 771-775. doi: 10.1016/j.polymdegradstab.2012.02.003&lt;br /&gt;
4.	Roth, C., Wei, R., Oeser, T. et al. (2014). Structural and functional studies on a thermostable polyethylene terephthalate degrading hydrolase from Thermobifida fusca. Appl Microbiol Biotechnol, 98(18), 7815-7823. doi: 10.1007/s00253-014-5672-0&lt;br /&gt;
5.	Wei, R., Oeser, T., Schmidt, J. et al. (2016). Engineered bacterial polyester hydrolases efficiently degrade polyethylene terephthalate due to relieved product inhibition. Biotechnol Bioeng, 113(8), 1658-1665. doi: 10.1002/bit.25941&lt;br /&gt;
6.	Rutherford, Nancy,Mourez, Michael: Surface display of proteins by Gram-negative bacterial autotransporters. MICROBIAL CELL FACTORIES ,2006 5(22)&lt;br /&gt;
7.	Jarmander, Johan; Gustavsson, Martin; Thi-Huyen Do: A dual tag system for facilitated detection of surface expressed proteins in Escherichia coli. MICROBIAL CELL FACTORIES,2012 11(118)&lt;br /&gt;
8.	Karami, Ali; Latifi, Ali Mohamad; Khodi, Samaneh: Comparison of the Organophosphorus Hydrolase Surface Display Using InaVN and Lpp-OmpA Systems in Escherichia coli. JOURNAL OF MICROBIOLOGY AND BIOTECHNOLOGY,2014 24(3) 379-385 &lt;br /&gt;
9.	Li, L; Kang, DG; Cha, HJ: Functional display of foreign protein on surface of Escherichia coli using N-terminal domain of ice nucleation protein. BIOTECHNOLOGY AND BIOENGINEERING,2004 85(2) 214-221 &lt;br /&gt;
10.	Zhai Y, Zhang K, Huo Y, Zhu Y, Zhou Q, Lu J, Black I, Pang X, Roszak AW, Zhang X et al (2011) Autotransporter passenger domain secretion requires a hydrophobic cavity at the extracellular entrance of the betadomain pore. Biochem J 435:577–587 &lt;br /&gt;
11.	Dautin N, Barnard TJ, Anderson DE, Bernstein HD (2007) Cleavage of a bacterial autotransporter by an evolutionarily convergent autocatalytic mechanism. EMBO J 26:1942–1952 &lt;br /&gt;
12.	Fang S, Pang X, Tian X, et al. BrkAutoDisplay: functional display of multiple exogenous proteins on the surface of Escherichia coli, by using BrkA autotransporter[J]. Microbial Cell Factories, 2014, 14(1):1-12.&lt;br /&gt;
13.	DongHeng Guo, YanShan Xu, YaJun Kang et al (2016). Synthesis of octyl-β- d -glucopyranoside catalyzed by Thai rosewood β-glucosidase - displaying Pichia pastoris, in an aqueous/organic two-phase system[J]. Enzyme &amp;amp; Microbial Technology, 2016, 85:90–97.&lt;br /&gt;
14.	Pan W, Jie H, Sun Y, et al. Display of fungal hydrophobin on the Pichia pastoris cell surface and its influence on Candida antarctica lipase B[J]. Applied Microbiology &amp;amp; Biotechnology, 2016:1-13.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Seminarji SB 12016/17]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11847</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11847"/>
		<updated>2016-11-27T09:32:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;iGEM 2016 - Team: TJUSLS China [http://2016.igem.org/Team:TJUSLS_China]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==&lt;br /&gt;
[1]&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==&lt;br /&gt;
[2-5]&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[6-13]&lt;br /&gt;
=== Prednosti predstavitve na površini ===&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina ===&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Izbira sidrnega zaporedja ===&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[14]&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Dodatna literatura poleg članka iGEM ekipe TJUSLS China 2016 ==&lt;br /&gt;
1.	URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
2.	Yoshida S, Hiraga K, Takehana T, et al. A bacterium that degrades and assimilates poly(ethylene terephthalate).[J]. Science, 2016, 351(6278):1196-1199.&lt;br /&gt;
3.	Kitadokoro, Kengo, Thumarat et al.(2012). Crystal structure of cutinase Est119 from Thermobifida alba AHK119 that can degrade modified polyethylene terephthalate at 1.76Å resolution. Polymer Degradation and Stability, 97(5), 771-775. doi: 10.1016/j.polymdegradstab.2012.02.003&lt;br /&gt;
4.	Roth, C., Wei, R., Oeser, T. et al. (2014). Structural and functional studies on a thermostable polyethylene terephthalate degrading hydrolase from Thermobifida fusca. Appl Microbiol Biotechnol, 98(18), 7815-7823. doi: 10.1007/s00253-014-5672-0&lt;br /&gt;
5.	Wei, R., Oeser, T., Schmidt, J. et al. (2016). Engineered bacterial polyester hydrolases efficiently degrade polyethylene terephthalate due to relieved product inhibition. Biotechnol Bioeng, 113(8), 1658-1665. doi: 10.1002/bit.25941&lt;br /&gt;
6.	Rutherford, Nancy,Mourez, Michael: Surface display of proteins by Gram-negative bacterial autotransporters. MICROBIAL CELL FACTORIES ,2006 5(22)&lt;br /&gt;
7.	Jarmander, Johan; Gustavsson, Martin; Thi-Huyen Do: A dual tag system for facilitated detection of surface expressed proteins in Escherichia coli. MICROBIAL CELL FACTORIES,2012 11(118)&lt;br /&gt;
8.	Karami, Ali; Latifi, Ali Mohamad; Khodi, Samaneh: Comparison of the Organophosphorus Hydrolase Surface Display Using InaVN and Lpp-OmpA Systems in Escherichia coli. JOURNAL OF MICROBIOLOGY AND BIOTECHNOLOGY,2014 24(3) 379-385 &lt;br /&gt;
9.	Li, L; Kang, DG; Cha, HJ: Functional display of foreign protein on surface of Escherichia coli using N-terminal domain of ice nucleation protein. BIOTECHNOLOGY AND BIOENGINEERING,2004 85(2) 214-221 &lt;br /&gt;
10.	Zhai Y, Zhang K, Huo Y, Zhu Y, Zhou Q, Lu J, Black I, Pang X, Roszak AW, Zhang X et al (2011) Autotransporter passenger domain secretion requires a hydrophobic cavity at the extracellular entrance of the betadomain pore. Biochem J 435:577–587 &lt;br /&gt;
11.	Dautin N, Barnard TJ, Anderson DE, Bernstein HD (2007) Cleavage of a bacterial autotransporter by an evolutionarily convergent autocatalytic mechanism. EMBO J 26:1942–1952 &lt;br /&gt;
12.	Fang S, Pang X, Tian X, et al. BrkAutoDisplay: functional display of multiple exogenous proteins on the surface of Escherichia coli, by using BrkA autotransporter[J]. Microbial Cell Factories, 2014, 14(1):1-12.&lt;br /&gt;
13.	DongHeng Guo, YanShan Xu, YaJun Kang et al (2016). Synthesis of octyl-β- d -glucopyranoside catalyzed by Thai rosewood β-glucosidase - displaying Pichia pastoris, in an aqueous/organic two-phase system[J]. Enzyme &amp;amp; Microbial Technology, 2016, 85:90–97.&lt;br /&gt;
14.	Pan W, Jie H, Sun Y, et al. Display of fungal hydrophobin on the Pichia pastoris cell surface and its influence on Candida antarctica lipase B[J]. Applied Microbiology &amp;amp; Biotechnology, 2016:1-13.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11846</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11846"/>
		<updated>2016-11-27T09:28:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==&lt;br /&gt;
[1]&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==&lt;br /&gt;
[2-5]&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[6-13]&lt;br /&gt;
=== Prednosti predstavitve na površini ===&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina ===&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Izbira sidrnega zaporedja ===&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[14]&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Dodatna literatura poleg članka iGEM ekipe TJUSLS China 2016 ==&lt;br /&gt;
1.	URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
2.	Yoshida S, Hiraga K, Takehana T, et al. A bacterium that degrades and assimilates poly(ethylene terephthalate).[J]. Science, 2016, 351(6278):1196-1199.&lt;br /&gt;
3.	Kitadokoro, Kengo, Thumarat et al.(2012). Crystal structure of cutinase Est119 from Thermobifida alba AHK119 that can degrade modified polyethylene terephthalate at 1.76Å resolution. Polymer Degradation and Stability, 97(5), 771-775. doi: 10.1016/j.polymdegradstab.2012.02.003&lt;br /&gt;
4.	Roth, C., Wei, R., Oeser, T. et al. (2014). Structural and functional studies on a thermostable polyethylene terephthalate degrading hydrolase from Thermobifida fusca. Appl Microbiol Biotechnol, 98(18), 7815-7823. doi: 10.1007/s00253-014-5672-0&lt;br /&gt;
5.	Wei, R., Oeser, T., Schmidt, J. et al. (2016). Engineered bacterial polyester hydrolases efficiently degrade polyethylene terephthalate due to relieved product inhibition. Biotechnol Bioeng, 113(8), 1658-1665. doi: 10.1002/bit.25941&lt;br /&gt;
6.	Rutherford, Nancy,Mourez, Michael: Surface display of proteins by Gram-negative bacterial autotransporters. MICROBIAL CELL FACTORIES ,2006 5(22)&lt;br /&gt;
7.	Jarmander, Johan; Gustavsson, Martin; Thi-Huyen Do: A dual tag system for facilitated detection of surface expressed proteins in Escherichia coli. MICROBIAL CELL FACTORIES,2012 11(118)&lt;br /&gt;
8.	Karami, Ali; Latifi, Ali Mohamad; Khodi, Samaneh: Comparison of the Organophosphorus Hydrolase Surface Display Using InaVN and Lpp-OmpA Systems in Escherichia coli. JOURNAL OF MICROBIOLOGY AND BIOTECHNOLOGY,2014 24(3) 379-385 &lt;br /&gt;
9.	Li, L; Kang, DG; Cha, HJ: Functional display of foreign protein on surface of Escherichia coli using N-terminal domain of ice nucleation protein. BIOTECHNOLOGY AND BIOENGINEERING,2004 85(2) 214-221 &lt;br /&gt;
10.	Zhai Y, Zhang K, Huo Y, Zhu Y, Zhou Q, Lu J, Black I, Pang X, Roszak AW, Zhang X et al (2011) Autotransporter passenger domain secretion requires a hydrophobic cavity at the extracellular entrance of the betadomain pore. Biochem J 435:577–587 &lt;br /&gt;
11.	Dautin N, Barnard TJ, Anderson DE, Bernstein HD (2007) Cleavage of a bacterial autotransporter by an evolutionarily convergent autocatalytic mechanism. EMBO J 26:1942–1952 &lt;br /&gt;
12.	Fang S, Pang X, Tian X, et al. BrkAutoDisplay: functional display of multiple exogenous proteins on the surface of Escherichia coli, by using BrkA autotransporter[J]. Microbial Cell Factories, 2014, 14(1):1-12.&lt;br /&gt;
13.	DongHeng Guo, YanShan Xu, YaJun Kang et al (2016). Synthesis of octyl-β- d -glucopyranoside catalyzed by Thai rosewood β-glucosidase - displaying Pichia pastoris, in an aqueous/organic two-phase system[J]. Enzyme &amp;amp; Microbial Technology, 2016, 85:90–97.&lt;br /&gt;
14.	Pan W, Jie H, Sun Y, et al. Display of fungal hydrophobin on the Pichia pastoris cell surface and its influence on Candida antarctica lipase B[J]. Applied Microbiology &amp;amp; Biotechnology, 2016:1-13.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11845</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11845"/>
		<updated>2016-11-27T09:26:25Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==&lt;br /&gt;
[1]&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==&lt;br /&gt;
[2-5]&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[6-13]&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Prednosti predstavitve na površini&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Izbira sidrnega zaporedja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini ==&lt;br /&gt;
[14]&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Dodatna literatura poleg članka iGEM ekipe TJUSLS China 2016 ==&lt;br /&gt;
1.	URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
2.	Yoshida S, Hiraga K, Takehana T, et al. A bacterium that degrades and assimilates poly(ethylene terephthalate).[J]. Science, 2016, 351(6278):1196-1199.&lt;br /&gt;
3.	Kitadokoro, Kengo, Thumarat et al.(2012). Crystal structure of cutinase Est119 from Thermobifida alba AHK119 that can degrade modified polyethylene terephthalate at 1.76Å resolution. Polymer Degradation and Stability, 97(5), 771-775. doi: 10.1016/j.polymdegradstab.2012.02.003&lt;br /&gt;
4.	Roth, C., Wei, R., Oeser, T. et al. (2014). Structural and functional studies on a thermostable polyethylene terephthalate degrading hydrolase from Thermobifida fusca. Appl Microbiol Biotechnol, 98(18), 7815-7823. doi: 10.1007/s00253-014-5672-0&lt;br /&gt;
5.	Wei, R., Oeser, T., Schmidt, J. et al. (2016). Engineered bacterial polyester hydrolases efficiently degrade polyethylene terephthalate due to relieved product inhibition. Biotechnol Bioeng, 113(8), 1658-1665. doi: 10.1002/bit.25941&lt;br /&gt;
6.	Rutherford, Nancy,Mourez, Michael: Surface display of proteins by Gram-negative bacterial autotransporters. MICROBIAL CELL FACTORIES ,2006 5(22)&lt;br /&gt;
7.	Jarmander, Johan; Gustavsson, Martin; Thi-Huyen Do: A dual tag system for facilitated detection of surface expressed proteins in Escherichia coli. MICROBIAL CELL FACTORIES,2012 11(118)&lt;br /&gt;
8.	Karami, Ali; Latifi, Ali Mohamad; Khodi, Samaneh: Comparison of the Organophosphorus Hydrolase Surface Display Using InaVN and Lpp-OmpA Systems in Escherichia coli. JOURNAL OF MICROBIOLOGY AND BIOTECHNOLOGY,2014 24(3) 379-385 &lt;br /&gt;
9.	Li, L; Kang, DG; Cha, HJ: Functional display of foreign protein on surface of Escherichia coli using N-terminal domain of ice nucleation protein. BIOTECHNOLOGY AND BIOENGINEERING,2004 85(2) 214-221 &lt;br /&gt;
10.	Zhai Y, Zhang K, Huo Y, Zhu Y, Zhou Q, Lu J, Black I, Pang X, Roszak AW, Zhang X et al (2011) Autotransporter passenger domain secretion requires a hydrophobic cavity at the extracellular entrance of the betadomain pore. Biochem J 435:577–587 &lt;br /&gt;
11.	Dautin N, Barnard TJ, Anderson DE, Bernstein HD (2007) Cleavage of a bacterial autotransporter by an evolutionarily convergent autocatalytic mechanism. EMBO J 26:1942–1952 &lt;br /&gt;
12.	Fang S, Pang X, Tian X, et al. BrkAutoDisplay: functional display of multiple exogenous proteins on the surface of Escherichia coli, by using BrkA autotransporter[J]. Microbial Cell Factories, 2014, 14(1):1-12.&lt;br /&gt;
13.	DongHeng Guo, YanShan Xu, YaJun Kang et al (2016). Synthesis of octyl-β- d -glucopyranoside catalyzed by Thai rosewood β-glucosidase - displaying Pichia pastoris, in an aqueous/organic two-phase system[J]. Enzyme &amp;amp; Microbial Technology, 2016, 85:90–97.&lt;br /&gt;
14.	Pan W, Jie H, Sun Y, et al. Display of fungal hydrophobin on the Pichia pastoris cell surface and its influence on Candida antarctica lipase B[J]. Applied Microbiology &amp;amp; Biotechnology, 2016:1-13.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11844</id>
		<title>&quot;Training protein&quot; - PETaze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Training_protein%22_-_PETaze&amp;diff=11844"/>
		<updated>2016-11-27T09:24:23Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: New page: Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove zna...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupina TJUSLS China iz Kitajske je predlagala nov model v encimologiji imenovan »Training Protein«, ki je primeren za vse encime. Gre za tarčno spreminjanje encima glede na njegove značilnosti. Delo poteka v dveh stopnjah. Sprva morajo raziskovalci analizirati terciarno strukturo proteina in jo tudi razumeti za nadaljnje delo. Druga stopnja vsebuje dve različni poti, in sicer direktno mutacijo in predstavitev na površini. Glede na analizo terciarne strukture proteina in določene funkcionalne domene, se izbere mesto za uvedbo direktne mutacije. S predstavitvijo na površini se lahko izboljša katalitična učinkovitost encima, poleg tega se s tem tudi izognemo morebitnim težavam čiščenja proteina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== PET in PETaze ==[1]&lt;br /&gt;
Polietilen tereftalat, okrajšano PET, je poliester, ki nastane s kondenzacijsko polimerizacijo tereftalne kisline in etilen glikola. Pri dimerizaciji omenjenih dveh molekul, osnovnih gradnikov za nastanek PET, nastaja voda kot stranski produkt. Nato se povezava monomerov in dimerov nadaljuje vse dokler ne nastane dolg polimer. PET se uporablja predvsem za izdelavo plastenk in drugih embalaž v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Prav tako je prisoten tudi v tekstilni industriji, izdelavi električno izolacijskih materialov, kaset in drugih izdelkov. Cela vrsta pozitivnih lastnosti tega poliestra je razlog za razširjeno uporabo po celem svetu. Posledično imamo tudi veliko odpadnega PET, ki predstavlja velik okoljski problem, saj onesnažuje okolje. Zato je potrebno najti optimalen način odstranjevanja PET. Lahko se ga reciklira s procesi rezanja, segrevanja, taljenja. Tak način je poceni, vendar ni optimalen. Izkazalo se je, da je biodegradacija najboljši način razgradnje plastike. Pri tem se uporabijo mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, ki so sposobni zelo učinkovito in navsezadnje tudi poceni razgraditi določen material.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
PET hidrolaze, okrajšano PETaze, so encimi, ki so jih našli v neki vrsti mikroorganizmov, ki živijo na polietilen tereftalatu in ga uporabljajo kot glavni vir ogljika. Glavna funkcija PETaz je razgradnja makromolekulskih polimerov polietilen tereftalata do monomerov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Struktura in mutacije PETaze ==[2-5]&lt;br /&gt;
Glive vsebujejo nekaj različnih encimov sposobnih razgradnje PET, kot so na primer LCC, TfH in FsC. Vendar so ti encimi občutno manj aktivni pri nižjih temperaturah, temperaturah v območju od 20 °C do 40 °C, kot encim PETaza, ki je edini bakterijski encim sposoben razgradnje PET. Torej so reakcijski pogoji PETaz najprimernejši za praktično uporabo skupine encimov, ki razgrajujejo PET. Druga prednost PETaz je sposobnost razgradnje visoko kristaliziranega PET, ki je del plastenk, medtem ko je aktivnost sorodnih encimov več kot 20x nižja od aktivnosti PETaz. Raziskovalna skupina se je odločila izboljšati aktivnost encima PETaze, in sicer z uporabo mestno specifične mutageneze. Znano je, da na funkcijo proteina v veliki meri vpliva sama terciarna struktura. Zato so najprej z X-ray difrakcijsko tehniko in kristalografijo proteinov določili terciarno strukturo encima, našli katalitični center, center encima s katerim so ugotovili mehanizem delovanja encima in glede na to izbrali mesto za uvedbo mutacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na homolognost PETaz z drugimi encimi in že znano literaturo, so se odločili, da bodo izvedli tri mestnospecifične mutacije, in sicer na aminokislinskih ostankih na mestih 64, 181 in 212. Znanstvenik Ren Wei je na encimu TfCut2 izvedel mutacijo aminokislinskega ostanka treonina na mestu 63 in ugotovil, da je produkt razgradnje inhibiral reakcijo. Zaradi visoke homolognosti aminokislinskega zaporedja TfCut2 in PETaz so se odločili, da bodo izvedli mutacijo arginina v treonin na 64-em aminokislinskem ostanku PETaze. S to mutacijo so želeli zmanjšati inhibicijo encima s strani produkta. Znanstvenik Kengo Kitadokoro je ugotovil, da je treonin na mestu 216 encima Est119 povezan z nastankom hidrofobnega žepa. Zaporedje, ki tvori hidrofobni žep, je homologno zaporedju PETaze. Glede na to so se odločili izvesti mutacijo PETaze na mestu 181, in sicer so aminokislinski ostanek serina mutirali v treonin. S tem so želeli povečati nepolarnost encima, regijo za vezavo nepolarnega substrata pri reakciji, torej makromolekulskega polimera PET. Na encimu Est119 so ugotovili, da je fenilalanin na mestu 248 ključen za fleksibilno vezavo encima na različno dolge ogljikove verige in da je tudi to zaporedje homologno z zaporedjem PETaz. Zato so se odločili za izvedbo tretje mutacije PETaze in sicer na mestu 212. Da bi povečali hidrofobni žep, so mutirali polarni aminokislinski ostanek - serin v nepolarni aminokislinski ostanek - fenilalanin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Predstavitev na površini == [6-13]&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Prednosti predstavitve na površini&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Predstavitev na površini je metoda, s katero želimo na površini gostiteljske celične stene predstaviti tarčni protein. To naredimo tako, da izvedemo celotno celično katalizo s fuzijo gena, ki kodira tarčni protein/polipeptid, z genom, ki kodira sidrni protein. Pri tem so pomembne tudi posttranslacijske spremembe in zvijanje fuzijskega proteina. Na nek način tarčni protein, v našem primeru encim PETazo, imobiliziramo na površini celice. S tem encimu povečamo stabilnost, ga lažje kontroliramo, obnovimo za ponovno delovanje, omogočimo ponovno uporabo ter navsezadnje je tak način uporabe encimov cenejši.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Možnosti ekspresijskega sistema fuzijskega proteina&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Za izražanje rekombinantnih proteinov na splošno ločimo prokariontske in evkariontske ekspresijske sisteme, le-ti se razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Skupina iz Kitajske se je odločila primerjati izražanje PETaz v dveh različnih ekspresijskih sistemih. Izvedli so predstavitev na površini bakterije Escherichia coli, kot predstavnika prokariontov, in na površini kvasovke Pichia pastoris, kot predstavniku evkariontov. Za E. coli so se odločili zaradi hitre delitve izbrane bakterije, dobro poznanega genetskega ozadja, saj je E. coli ena izmed najbolj široko uporabljenih prokariontov, in seveda tudi zaradi cenovne ugodnosti. Med evkarionti so se odločili za metilotrofno kvasovko P. Pastoris, ki je zmožna rasti in učinkovito izražati proteine z uporabo metanola, kot edinega vira ogljika. V metabolni poti metanola P. pastoris imamo prisoten promotor za alkoholno oksidazo (AOX1), ki je eden izmed najmočnejših evkariontskih promotorjev. Izražanje rekombinantnega proteina s promotorjem AOX1 omogoča velik izkoristek izražanja, torej veliko količino želenega produkta - od 20 g/l do 30 g/l. V primerjavi z E. coli je dodatna prednost P. pastoris tudi večja stabilnost in manjša stopnja mutacij izraženega proteina. Zaradi večje stabilnosti izražanja in ohranjanja encimske aktivnosti so gen za PETazo vstavili v genom kvasovke.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Izbira sidrnega zaporedja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Z različnimi analizami so glede na veliko različnih faktorjev in izbiro optimalnih pogojev izbrali štiri sidrna zaporedja za izražanje v E. coli BL21; in sicer INPN, Lpp-OmpA, BrkA in AIDA, in tri različna sidrna zaporedja za izražanje v P. pastoris GS115; in sicer GCW51, GCW21 in GCW61.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fuzijska sekrecija hidrofobina in PETaze ter njuna hkratna predstavitev na površini == [14]&lt;br /&gt;
Celična površina kvasovk je hidrofilna, PET pa je hidrofoben. Fuzija PETaze in hidrofobina omogoča, da lahko PETaza, ki je izražena na površini kvasovke, interagira s PET in ga tudi razgradi. Za to, na začetku ne logično interakcijo, je zaslužen amfifilen protein hidrofobin, ki ga izražajo filamentozne glive. S svojo vezavo je sposoben spremeniti hidrofobno površino v hidrofilno in obratno. Hidrofobin se spontano veže na hidrofilno celično površino kvasovk in potem ostane hidrofobni del na zunajcelični strani in tako s hidrofobnimi interakcijami pritegne površino PET, se nanj adsorbira ter posledično omogoči delovanje PETaz. Veliko izboljšanje encimske aktivnosti in razširitev reakcijskih pogojev delovanja encima je omogočila hkratna predstavitev PETaze in hidrofobina na površini evkariontskih celic prav zaradi posebnih lastnosti hidrofobina, kot so amfifilnost, odpornost na visoko temperaturo, kisline in baze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Kratek povzetek ==&lt;br /&gt;
S pomočjo kristalografije proteinov in X-ray difrakcijske tehnike je skupina iz Kitajske našla katalitični center encima PETaze in njegovo vezavno mesto. Glede na analize so izbrali ustrezno mesto za mutacije ter izvedli direktno mutacijo z namenom, da bi izboljšali učinkovitost razgradnje in termično stabilnost. Za celotno celično katalizo so uporabili predstavitev na površini prokariontov (Escherichia coli) in evkariontov (Pichia pastoris). Fuzijski protein, ki se je po fuziji PETaze in hidrofobnega proteina izražal v P. pastoris, je prevzel prednost hidrofobnosti hidrofobnega proteina, ki mu je za boljšo učinkovitost razgradnje omogočala hidrofobno okolje. Izražanje omenjenega fuzijskega proteina v P. pastoris je povzročilo spremembe lastnosti celične površine tako, da so se bile celice sposobne prilagoditi ekstremnim okoljskim pogojem. Posledično so celotni celični biokatalizi povečali katalitično učinkovitost in ji omogočili, da ni imela strogih omejitev glede reakcijskih pogojev. To pomeni tudi veliko prednost za uporabo PETaz za industrijske namene razgradnje PET.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Dodatna literatura poleg članka iGEM ekipe TJUSLS China 2016 ==:&lt;br /&gt;
1.	URL: http://discovery.kcpc.usyd.edu.au/9.2.2/9.2.2_PET.html (24.11.2016)&lt;br /&gt;
2.	Yoshida S, Hiraga K, Takehana T, et al. A bacterium that degrades and assimilates poly(ethylene terephthalate).[J]. Science, 2016, 351(6278):1196-1199.&lt;br /&gt;
3.	Kitadokoro, Kengo, Thumarat et al.(2012). Crystal structure of cutinase Est119 from Thermobifida alba AHK119 that can degrade modified polyethylene terephthalate at 1.76Å resolution. Polymer Degradation and Stability, 97(5), 771-775. doi: 10.1016/j.polymdegradstab.2012.02.003&lt;br /&gt;
4.	Roth, C., Wei, R., Oeser, T. et al. (2014). Structural and functional studies on a thermostable polyethylene terephthalate degrading hydrolase from Thermobifida fusca. Appl Microbiol Biotechnol, 98(18), 7815-7823. doi: 10.1007/s00253-014-5672-0&lt;br /&gt;
5.	Wei, R., Oeser, T., Schmidt, J. et al. (2016). Engineered bacterial polyester hydrolases efficiently degrade polyethylene terephthalate due to relieved product inhibition. Biotechnol Bioeng, 113(8), 1658-1665. doi: 10.1002/bit.25941&lt;br /&gt;
6.	Rutherford, Nancy,Mourez, Michael: Surface display of proteins by Gram-negative bacterial autotransporters. MICROBIAL CELL FACTORIES ,2006 5(22)&lt;br /&gt;
7.	Jarmander, Johan; Gustavsson, Martin; Thi-Huyen Do: A dual tag system for facilitated detection of surface expressed proteins in Escherichia coli. MICROBIAL CELL FACTORIES,2012 11(118)&lt;br /&gt;
8.	Karami, Ali; Latifi, Ali Mohamad; Khodi, Samaneh: Comparison of the Organophosphorus Hydrolase Surface Display Using InaVN and Lpp-OmpA Systems in Escherichia coli. JOURNAL OF MICROBIOLOGY AND BIOTECHNOLOGY,2014 24(3) 379-385 &lt;br /&gt;
9.	Li, L; Kang, DG; Cha, HJ: Functional display of foreign protein on surface of Escherichia coli using N-terminal domain of ice nucleation protein. BIOTECHNOLOGY AND BIOENGINEERING,2004 85(2) 214-221 &lt;br /&gt;
10.	Zhai Y, Zhang K, Huo Y, Zhu Y, Zhou Q, Lu J, Black I, Pang X, Roszak AW, Zhang X et al (2011) Autotransporter passenger domain secretion requires a hydrophobic cavity at the extracellular entrance of the betadomain pore. Biochem J 435:577–587 &lt;br /&gt;
11.	Dautin N, Barnard TJ, Anderson DE, Bernstein HD (2007) Cleavage of a bacterial autotransporter by an evolutionarily convergent autocatalytic mechanism. EMBO J 26:1942–1952 &lt;br /&gt;
12.	Fang S, Pang X, Tian X, et al. BrkAutoDisplay: functional display of multiple exogenous proteins on the surface of Escherichia coli, by using BrkA autotransporter[J]. Microbial Cell Factories, 2014, 14(1):1-12.&lt;br /&gt;
13.	DongHeng Guo, YanShan Xu, YaJun Kang et al (2016). Synthesis of octyl-β- d -glucopyranoside catalyzed by Thai rosewood β-glucosidase - displaying Pichia pastoris, in an aqueous/organic two-phase system[J]. Enzyme &amp;amp; Microbial Technology, 2016, 85:90–97.&lt;br /&gt;
14.	Pan W, Jie H, Sun Y, et al. Display of fungal hydrophobin on the Pichia pastoris cell surface and its influence on Candida antarctica lipase B[J]. Applied Microbiology &amp;amp; Biotechnology, 2016:1-13.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2016/17&amp;diff=11843</id>
		<title>Seminarji SB 2016/17</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2016/17&amp;diff=11843"/>
		<updated>2016-11-27T09:07:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2016/17 študentje predstavljajo naslednje teme:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.)&lt;br /&gt;
# [[Učinkovito ciljanje izraženih in utišanih genov v človeških zarodnih in induciranih pluripotentnih celicah z nukleazami z motivi cinkovih prstov]]. Angelika Vižintin (22. 11. 2016)&lt;br /&gt;
# [[Izdelava sintetičnega genoma s pristopom sestavljanja celotnega genoma: Bakteriofag φX174 iz sintetičnih oligonukleotidov]]. Darja Božič (22.11.2016)&lt;br /&gt;
# [[Modeliranje sintetične večcelične ure: Represilatorji, sklopljeni z zaznavanjem celične gostote]]. Vita Vidmar (22. 11. 2016)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
#[[Mezenhimske matične celice nove generacije]]. Danijela Jošić (22.11.2016)&lt;br /&gt;
#[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Bakterije%2C_ki_kelirajo_bakrove_ione%2C_v_boju_proti_Wilsonovi_bolezni Bakterije, ki kelirajo bakrove ione, v boju proti Wilsonovi bolezni. Simon Bolta (22. 11. 2016)]&lt;br /&gt;
#[[&amp;quot;Training protein&amp;quot; - PETaze]]. Urša Kapš (29.11.2016)&lt;br /&gt;
#[[Quantifly]]. Ema Guštin (29. 11. 2016)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Predstavitev seminarja naj bo dolga 12 minut (10-14). Sledila bo razprava, ki praviloma ne bo daljša od 5 minut.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2013&amp;diff=8452</id>
		<title>BIO2 Povzetki seminarjev 2013</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2013&amp;diff=8452"/>
		<updated>2013-11-04T20:49:57Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: /* Biokemija- Povzetki seminarjev 2013/2014 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Biokemija- Povzetki seminarjev 2013/2014 ==&lt;br /&gt;
Nazaj na osnovno [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Seminar_2013 stran]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Gregor Gunčar: Do what you want, but post your abstract here!===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Suspendisse sed justo congue, faucibus metus in, sodales tellus. Nulla nec erat in mauris condimentum rutrum. Maecenas vel scelerisque velit, at tincidunt massa. Praesent molestie euismod diam quis iaculis. Etiam non diam malesuada, pellentesque massa id, feugiat nulla. Integer eget euismod purus. Sed dignissim lectus quis fermentum ultrices. Nunc quis scelerisque ligula, nec laoreet justo. Morbi vitae felis in nibh commodo iaculis quis ac turpis. Nam feugiat a dui a faucibus.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Cras et elementum urna. Proin vel tortor sit amet urna facilisis ultrices lobortis sit amet neque. Sed luctus convallis urna, pulvinar ullamcorper sem adipiscing sit amet. Nullam fringilla ante est. Praesent viverra tortor vel felis convallis, non placerat enim condimentum. Suspendisse rutrum fermentum odio, in molestie risus consectetur ac. Sed interdum neque ultricies, fermentum tortor quis, consequat est. Sed vel faucibus felis.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Ema Guštin: Warburgov efekt in možnosti za zdravljenje raka===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Otto Heinrich Warburg je bil začetnik kvantitativnih raziskav metabolizma rakavih celic, ukvarjal pa se je tudi s fotosintezo in s celičnim dihanjem. Okoli leta 1920 je s sodelavci pokazal, da v aerobnih pogojih tumorska tkiva v mlečno kislino oz. laktat pretvorijo približno desetkrat več glukoze kot celice normalnega tkiva. Ta pojav danes imenujemo Warburgov efekt. Vendar pa je za to povečanje aerobne glikolize v rakavih celicah pogosto napačno mišljeno, da se zgodi namesto mitohondrijskega dihanja, in je bilo napačno interpretirano kot dokaz za poškodbe dihanja, čeprav gre v resnici za poškodbe v regulaciji glikolize. Pravzaprav mnoge vrste rakov kažejo Warburgov efekt in pri tem ohranijo mitohondrijsko dihanje. Warburgova opažanja v povezavi s sedanjimi koncepti metabolizma raka tesno povezujejo s spremembami na mitohondrijski DNK, onkogeni in zaviralci tumorjev, torej bi njegovo hipotezo lahko izkoristili za zdravljenje raka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Maja Zupančič: Menin: ogrodni protein, ki nadzoruje eksoresijo genov in celično signalizacijo===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z razrešitvijo kristalne strukture proteina menina, sta Huang in Murai ugotovila, da spada v skupino ogrodnih proteinov. Nahaja se v jedru, v manjših koncentracijah pa ga lahko najdemo tudi v citoplami, izražen pa je v vseh tkivih. Kristalno strukturo jedrnega proteina menina lahko opišemo z obliko zavite leve roke, kjer N-domena predstavlja β-lasnično zanko, zgornja domena palec in osrednja domena predstavlja dlan. Ko menin reagira z peptidom MLL1 ali transkripcijskim faktorjem JunD, se povežeta v globoki žep, ki ga oblikuje struktura menina. Menin reagira s številnimi proteini (JunD, MLL1, TGFβ, SUMO, β-katenin,…) in tako vpliva na espresijo genov in celično signalizacijo. Menin sodeluje tudi pri številnih signalnih poteh,, kot so  signalna pot transformirajočega rastnega faktorja β, kostnega morfogenetskega proteina, kanonične poti Wnt in signalizacija jedrnega receptorja. Pri ljudeh je protein menin kodiran z genom MEN1. Če pride do mutacije tega gena, se pojavi dedna bolezen multipla endokrina neoplazija ali Wermerjev sindrom, za katerim vsako leto zboli 1 na 30 000 ljudi. Pri multipli endokrini neoplaziji pride do tvorbe številnih tumorjev v različnih endokrinih organih. Bolezen ni ozdravljiva, lahko pa zdravimo tumorje, ki nastanejo. Z zgodnjim odkritjem bolezni in primernim ter efektivnim zdravljenjem, se prognoza lahko izboljša.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Vesna Radić: Vloga betatrofina pri zdravljenju diabetesa===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Uveljavljen način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 je dnevni vnos inzulina v telo z injekcijami in do nedavnega je prevladovalo mnenje, da alternative temu ni. Nova študija o delovanju beta celic trebušne slinavke pod vplivom hormona betatrofina namiguje, da so temu šteti dnevi. &lt;br /&gt;
Na Harvard Stem Cell Institute so z uporabo peptida, ki se veže na inzulinske receptorje spodbudili odpornost na inzulin in tako identificirali hormon betatrofin. Je peptidni hormon, najden v jetrih in maščevju miši, pri človeku pa le v jetrih. Pri ljudeh se ga da izslediti z metodo western blottinga. Posredno naj bi zvišal stopnjo razmnoževanja beta celic pankreasa v procesu celične delitve. &lt;br /&gt;
Za ugotovitev, ali betatrofin res vpliva na stopnjo razmnoževanja beta celic, so uporabili injekcijo v veno repa, da bi prenesli izražanje betatrofina v jetra – eno od običajnih mest njegovega delovanja - povišana stopnja pomnoževanja je bila tako drastična, da so lahko zlahka prepoznali otočke in beta celice pri majhni povečavi&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost zdravljenja s tem hormonom je ta, da je betatrofin zelo specifičen; ne vpliva na druga tkiva in tako bi prišlo do manj zapletov, saj bi telo proizvajalo lasten inzulin. Poleg tega prednost tudi ta, da je ta študija podlaga za razvoj klinično uporabnih celic z reprogramiranjem odraslih beta celic trebušne slinavke brez uporabe izvornih celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Luka Kavčič: Vloga glikolitičnega regulatornega encima PKM2 v metabolizmu rakave celice===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Piruvat kinaza (PK) je encim, ki katalizira zadnjo stopnjo glikolize, pretvorbo fosfoenolpiruvata (PEP) v piruvat in s tem fosforilacijo ADP v ATP. Izocimska oblika M2 je pomembna v metabolizmu rakavih celic, saj zaradi manjše aktivnosti v primerjavi z M1 obliko omogoča manjši pretok skozi glikolizo ob enaki absorpciji glukoze iz krvi, kar vodi do akumulacije glikoliznih intermediatov. Ti so tako bolj dostopni biosinteznim potem v celici, kar ji omogoča hitro celično delitev ter razvoj tumorja. Prav tako je pomemben pri odzivu na oksidativni stres, saj z svojo oksidacijo posredno omogoča aktivacijo pentoza-fosfate poti, v kateri nastaja NADPH, kar predstavlja zadosten redukcijski potencial za vzpostavitev homeostaze. &lt;br /&gt;
Pod določenimi pogoji se lahko PKM2 translocira v jedro, kjer deluje kot transkripcijski regulator s svojo protein kinazno aktivnostjo ter fosforilira transkripcijske faktorje, kot so Stat3, histon 1 in histon 3. Ugotovljeno je bilo, da lahko fosforilacijo proteinov izvaja le v dimerni obliki, katera je najbolj zastopana oligomerna oblika PKM2 v jedru. Zaradi svoje prisotnosti v skoraj vseh rakavih celicah, je PKM2 atraktivna tarča zdravljenja. Zadnje raziskave kažejo na testiranje različnih aktivatorjev, ki bi z povečano aktivnostjo encima preprečile kopičenje surovin za izgradnjo ter s tem zmanjšale rast tumorja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Ana Krišelj: Signalna pot sfingozin-1-fosfata in njegova vloga v boleznih===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sfingozin-1-fosfat (S1P) je signalna molekula, ključna za regulacijo mnogih celičnih procesov, med katere spadajo tudi celična rast in diferenciacija, apoptoza, migracija celic in mitoza. Nastane s fosforilacijo sfingozina, proces pa je reguliran preko sfingozin kinaze (SK), ki v celicah nastopa v dveh izooblikah – SK1 in SK2. &lt;br /&gt;
S1P lahko deluje znotraj ali zunajcelično - lahko se veže na proteine v celicah (HDAC1/2, TRAF2..) ali na membranske receptorje S1PR1-5, ki spadajo v družino z G-proteini sklopljenih receptorjev.  Zaradi kompleksne regulacije je S1P možen povzročitelj bolezni, ki se kot le-te izrazijo zaradi napak v mehanizmu delovanja same signalne poti, bodisi zaradi SK ali S1PR receptorjev. Napake se izrazijo kot vrsta kardiovaskularnih (ateroskleroza), vnetnih (astma, multipla skleroza), rakavih in nekaterih drugih obolenjih (diabetes, ishemija).&lt;br /&gt;
Vloga S1P in razumevanje molekularnega mehanizma teh bolezni torej ponuja nova področja in možnost raziskovanja v smeri odkrivanja potencialnih zdravil.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Katjuša Triplat:Signalizacija s člani TGF –ß pri žilni morfogenezi in boleznih===&lt;br /&gt;
TGF-β je vrsta citokina, ki uravnava proliferacijo, celično diferenciacijo in druge funkcije v večini celic. Transformirajoči rastni faktor – ß (TGF–ß) naddružina je velika skupina beljakovin, ki jo sestavlja 33 različnih članov, ki vključujejo: TGFß – proteine, kostne morfogenetične proteine (BMP), rastne diferenciacijske faktorje (GDF), aktivine, inhibine, nodalne in »lefty« proteine ter Müllerjevo inhibitorno substanco (MIS). Člani družine transformirajočih rastnih faktorjev – ß (TGF–ß) igrajo pomembno vlogo pri razvoju zarodka, homeostazi odraslega in pri različnih boleznih. Ti citokini izzovejo svoje učinke na celice preko specifičnih serin/treonin kinaznih receptorjev tipa I in II ter intracelularnih transkripcijskih foktorjev Smad in s tem povzročijo signalno kaskado. Prenos signalov lahko poteka po Smad – odvisni ali Smad – neodvisni poti. TGF-ß signalna pot kontrolira celično proliferacijo, prepoznavanje, diferenciacijo, apoptozo in specifikacijo razvojne usode med embriogenezo in v zrelih tkivih. Inaktivacija te poti tako prispeva k tumorogenezi. Genetske študije na miših in ljudeh so pokazale pomembno vlogo TGF-β signalnih elementov v žilni morfogenezi in njeni disfunkciji. Izguba TGF-β signalnih elementov privede, zaradi nepravilnega nastanka kapilar ali okvarjene diferenciacije in pridobivanja gladko mišičnih celic, do nenormalnega nastanka primitivnega žilnega pleteža in zmanjšane integritete žilnih sten.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Urša Kapš: Uravnavanje maščob: lipidi in človeške bolezni===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za življenje je pomembno uravnavanje metabolične energije. V mnogih organizmih so celične lipidne kapljice in trigliceridi največji shranjevalci energije. Preobilica zalog ali pomanjkanje tvorjenja in obnavljanja maščob vodijo do številnih človeških bolezni, kot so lipodistrofija (genetske okvare v lipidnih zalogah), rakava kaheksija (kompleksen metabolični sindrom, povezan z nenadno izgubo zaloge lipidov), prekomerna debelost, steatoza jeter (bolezen zamaščenih jeter) in kardiovaskularne bolezni (bolezni srca in ožilja, najpogostejša je ateroskleroza = poapnenje žil). Nevaren je tudi nastanek penastih celic (makrofagi, ki imajo nakopičeno veliko količino holesterolnih estrov), ki zamašijo žilo. Maščoba je  shranjena v lipidnih kapljicah, vendar je, kljub njihovi pomembnosti za celico in fiziologijo organizma, relativno malo znano o njihovih mnogih osnovnih procesih v različnih tkivih. Pomembni proteini, ki regulirajo zalogo lipidov in številni geni, ki kodirajo proteine lipidnih kapljic, ki so povezani z metaboličnimi boleznimi, so že identificirani. Na primer BSCL2 so geni, ki kodirajo transmembranski protein seipin, katerega funkcija je izražena v lipidni biosintetski poti. V zadnjem času se je zanimanje in število raziskav na področju zalog lipidov, raznih novih pristopov za zdravljenje bolezni, povezanih s premalo ali preveliko zalogo maščob, drastično povečalo, kar nas bo pripeljalo do novih dognanj in boljšega znanja na tem področju znanosti.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2013&amp;diff=8398</id>
		<title>BIO2 Seminar 2013</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2013&amp;diff=8398"/>
		<updated>2013-10-27T21:19:02Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak petek od 13:00 do 16:00.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime Priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Tema*&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum oddaje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum recenzije&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Triplat Katjuša||12||Moj izbrani naslov||Ipšek Rok||Štukelj Sabina||Krmpotić Luka||04.11.2013||06.11.2013||08.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Krišelj Ana||12||[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0968000410001611 Regulacija sfingozin kinaze in sfingolipidna signalizacija] ||Tavčar Petra||Zgonc Alja||Petrič Boštjan||04.11.2013||06.11.2013||08.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zupančič Maja||12||[http://www.cell.com/trends/biochemical-sciences//retrieve/pii/S0968000413000911?showall%3Dtrue&amp;amp;_returnURL=http%3A%2F%2Flinkinghub.elsevier.com%2Fretrieve%2Fpii%2FS0968000413000911%3Fshowall%3Dtrue Menin: ogrodni protein, ki nadzoruje ekspresijo genov in celično signalizacijo]||Guštin Ema||Jakše Helena||Bolta Simon||04.11.2013||06.11.2013||08.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Božič Tim||12||Moj izbrani naslov||Oblak Zvonar Eva||Strašek Nika||Juteršek Mojca||04.11.2013||06.11.2013||08.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vidmar Vita||14||Moj izbrani naslov||Rupert Jakob||Nagode Toni||Vidak Eva||04.11.2013||06.11.2013||08.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Radić Vesna||14||[http://www.nature.com/news/liver-hormone-offers-hope-for-diabetes-treatment-1.12878 Vloga betatrofina pri zdravljenju diabetesa]||Triplat Katjuša||Ipšek Rok||Štukelj Sabina||04.11.2013||08.11.2013||15.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Horvat Marjeta||14||Moj izbrani naslov||Krišelj Ana||Tavčar Petra||Zgonc Alja||04.11.2013||08.11.2013||15.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kapš Urša||15||[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3721468/ Uravnavanje maščob: lipidi in človeške bolezni]||Zupančič Maja||Guštin Ema||Jakše Helena||04.11.2013||08.11.2013||15.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kavčič Luka||15||[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S096800041200059X Vloga ključnega glikolitičnega regulatorja PKM2 v metabolizmu rakaste celice]||Božič Tim||Oblak Zvonar Eva||Strašek Nika||04.11.2013||08.11.2013||15.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mihalič Filip||15||Moj izbrani naslov||Vidmar Vita||Rupert Jakob||Nagode Toni||04.11.2013||08.11.2013||15.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Košenina Sara||16||Moj izbrani naslov||Radić Vesna||Triplat Katjuša||Ipšek Rok||08.11.2013||15.11.2013||22.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Bensa Tjaša||16||[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0925443909001926]||Horvat Marjeta||Krišelj Ana||Tavčar Petra||08.11.2013||15.11.2013||22.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ferenc Rok||16||Moj izbrani naslov||Kapš Urša||Zupančič Maja||Guštin Ema||08.11.2013||15.11.2013||22.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Buh Tajda||16||Moj izbrani naslov||Kavčič Luka||Božič Tim||Oblak Zvonar Eva||08.11.2013||15.11.2013||22.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jazbec Vid||17||Moj izbrani naslov||Mihalič Filip||Vidmar Vita||Rupert Jakob||08.11.2013||15.11.2013||22.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tahirović Aneja||17||Moj izbrani naslov||Košenina Sara||Radić Vesna||Triplat Katjuša||15.11.2013||22.11.2013||29.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Klofutar Domen||17||Moj izbrani naslov||Bensa Tjaša||Horvat Marjeta||Krišelj Ana||15.11.2013||22.11.2013||29.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Prolič - Kalinšek Maruša||17||Moj izbrani naslov||Ferenc Rok||Kapš Urša||Zupančič Maja||15.11.2013||22.11.2013||29.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Fabjan Jure||18||Moj izbrani naslov||Buh Tajda||Kavčič Luka||Božič Tim||15.11.2013||22.11.2013||29.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rozman Jan||18||Moj izbrani naslov||Jazbec Vid||Mihalič Filip||Vidmar Vita||15.11.2013||22.11.2013||29.11.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Prezelj Peter||18||Moj izbrani naslov||Tahirović Aneja||Košenina Sara||Radić Vesna||22.11.2013||29.11.2013||06.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Omahna Aljaž||18||Moj izbrani naslov||Klofutar Domen||Bensa Tjaša||Horvat Marjeta||22.11.2013||29.11.2013||06.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Taškar Jan||19||Moj izbrani naslov||Prolič - Kalinšek Maruša||Ferenc Rok||Kapš Urša||22.11.2013||29.11.2013||06.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kovačič Matic||19||Moj izbrani naslov||Fabjan Jure||Buh Tajda||Kavčič Luka||22.11.2013||29.11.2013||06.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kostanjevec Mojca||19||Moj izbrani naslov||Rozman Jan||Jazbec Vid||Mihalič Filip||22.11.2013||29.11.2013||06.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Krmpotić Luka||19||Moj izbrani naslov||Prezelj Peter||Tahirović Aneja||Košenina Sara||29.11.2013||06.12.2013||13.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petrič Boštjan||19||Moj izbrani naslov||Omahna Aljaž||Klofutar Domen||Bensa Tjaša||29.11.2013||06.12.2013||13.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Bolta Simon||20||Moj izbrani naslov||Taškar Jan||Prolič - Kalinšek Maruša||Ferenc Rok||29.11.2013||06.12.2013||13.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Juteršek Mojca||20||Moj izbrani naslov||Kovačič Matic||Fabjan Jure||Buh Tajda||29.11.2013||06.12.2013||13.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vidak Eva||20||Moj izbrani naslov||Kostanjevec Mojca||Rozman Jan||Jazbec Vid||29.11.2013||06.12.2013||13.12.2013&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Štukelj Sabina||21||Moj izbrani naslov||Krmpotić Luka||Prezelj Peter||Tahirović Aneja||20.12.2013||24.12.2013||03.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zgonc Alja||21||Moj izbrani naslov||Petrič Boštjan||Omahna Aljaž||Klofutar Domen||20.12.2013||24.12.2013||03.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jakše Helena||21||Moj izbrani naslov||Bolta Simon||Taškar Jan||Prolič - Kalinšek Maruša||20.12.2013||24.12.2013||03.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Strašek Nika||22||Moj izbrani naslov||Juteršek Mojca||Kovačič Matic||Fabjan Jure||20.12.2013||24.12.2013||03.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nagode Toni||22||Moj izbrani naslov||Vidak Eva||Kostanjevec Mojca||Rozman Jan||20.12.2013||24.12.2013||03.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ipšek Rok||22||Moj izbrani naslov||Štukelj Sabina||Krmpotić Luka||Prezelj Peter||24.12.2013||03.01.2014||10.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tavčar Petra||23||Moj izbrani naslov||Zgonc Alja||Petrič Boštjan||Omahna Aljaž||24.12.2013||03.01.2014||10.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Guštin Ema||23||Moj izbrani naslov||Jakše Helena||Bolta Simon||Taškar Jan||24.12.2013||03.01.2014||10.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Oblak Zvonar Eva||23||Moj izbrani naslov||Strašek Nika||Juteršek Mojca||Kovačič Matic||24.12.2013||03.01.2014||10.01.2014&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rupert Jakob||23||Moj izbrani naslov||Nagode Toni||Vidak Eva||Kostanjevec Mojca||24.12.2013||03.01.2014||10.01.2014&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju (peta izdaja), v katerega naj izbrana tema spada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za predavanja ==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti pregledni članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2013|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2700 do 3000 besed), vsebovati mora najmanj tri slike. &amp;lt;font color=red&amp;gt;Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli vsakemu od recenzentov in docentu po elektronskem obrazcu link!!!.&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo tega obrazca link!!!.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 25-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dHc2d2pCbDBWNzl5VHZaQUk1SG1HeVE6MA recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dDZZOVVFNkwxb0JMeUFaMGltOVQ4aHc6MA mnenje] najkasneje v sedmih dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2013_Povzetki_seminarjev&amp;diff=8019</id>
		<title>TBK2013 Povzetki seminarjev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2013_Povzetki_seminarjev&amp;diff=8019"/>
		<updated>2013-05-13T18:30:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Urša Kapš: Smc5/Smc6/MAGE kompleks daje odpornost pred kofeinom in genotoksičnim stresom v Drosophila melanogaster ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
SMC5/6 proteinski kompleksi so sestavljeni iz Smc5, Smc6 in Nse (Non-Smc-Element) proteinov in so pomembni za genomsko stabilnost v mnogih vrstah. Da bi našli nove komponente v DNA popravljalni poti, so znanstveniki izvedli genetske raziskave, da bi identificirali mutacije, ki povzročijo zmanjšanje odpornosti pred genotoksičnimi efekti kofeina, kateri inhibira ATM in ATR DNA poškodovane odzivne proteine. Ta predlog prepozna nedejavnost mutacij v CG5524 in MAGE (homologi genskega kodiranja Smc6 in Nse3 v kvasovkah). Dejstvo, da so Smc5 mutacije kofeinsko občutljive in da MAGE fizično reagira s homologi Nse proteinov vinske mušice nam pove, da je struktura Smc5/6 kompleksa shranjena v vinski mušici. Čeprav so Smc5/6 proteini potrebni za uspešno delovanje S. cerevisiae, v vinski mušici pod normalnimi okoliščinami, niso ključni. Kakorkoli že, so mutacije v Smc5, Smc6 in MAGE v mušicah preobčutljive na genotoksična sredstva, kot so ionsko sevanje, hidroksiurea in alkalijsko sredstvo metil metansulfonat. Združljivost z Smc5/6 kompleksom ponuja ohranitveno vlogo v genomski stabilnosti. Kofeinska sprožitev apoptoze v mutantih se zavira z izgubo Rad51. Funkcionalne interakcije vsebujejo homologno popravljalne poti DNA, ki služijo nadaljnjim preiskavam. Nova spoznanja o Smc5/6 kompleksu, pridobljena preko opisane raziskave, so privedla do novih izzivov za razumevanje vloge skrivnostnega kromatinskega faktorja v večceličnih organizmih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mojca Kostanjevec: Sintetični nanodelci funkcionalizirani z levkocitnimi membranami ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskovanje na področju nanotehnologije in nanodelcev je trenutno ena izmed najbolj raziskovanih vej moderne znanosti, predvsem zaradi številnih možnosti uporabe nanodelcev na različnih področjih. V znanosti se tako vedno bolj uporabljajo v povezavi z nanomedicino oziroma s ti. sistemom za dostavo zdravil v tarčne celice. Obravnavana raziskava se je v splošnem osredotočila na raziskovanje terapevtske učinkovitosti omenjenih sistemov - posledično torej na uspešnost delcev v prepoznavanju specifičnih tkiv in selektiven napad na okužena tkiva. Učinkovitost sistemov za prenos zdravil po organizmu v prvi fazi namreč temelji na preprečevanju morebitne aktivacije imunskega sistema in uspešnem izogibanju fagocitnega sistema, zahteva pa tudi ustrezno lokalizacijo in prednostno vezavo na okužene tarčne celice oziroma tkiva. Biomimetični ovoj nanodelcev, ki temelji na celicah imunskega sistema – levkocitih (LLV vektorji), omogoča bistvene prednosti v nanotehnologiji. Močno preprečuje vezavo opsoninov – specifičnih proteinov, ki jih prepoznajo celice za odstranjevanje tujkov – makrofagi, in s tem sprožitev fagocitoze, zagotavlja uspešno vezavo na okužena in obolela tkiva, hkrati pa lajša transport delcev skozi endotelijske plasti. LLV vektorji so v živih organizmih precej stabilni, saj podaljšujejo aktiven čas delovanja delcev, izboljšujejo tudi akumulacijo delcev v predelih tumorjev, hkrati pa zagotavljajo podaljšanje razpolovne dobe razpada zdravil, zmanjšanje stranskih učinkov in povečanje učinkovitosti zdravljenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Eva Oblak Zvonar: Vodikov sulfid, potencialno preventivno in terapevtsko sredstvo proti staranju in starostnim boleznim ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Staranje je biološki proces, ki se odraža kot počasno in postopno zmanjšanje fizioloških funkcij organizma, kar pa je povezano z povečanjem bolezenskih stanj. H2S je tretji najbolj razširjen gasotransmiter (poleg NO in CO). V telesih sesalcev nastaja s pomočjo proteinov CSE in CSB. CBS je najbolj izražen v možganih in živčnem sistemu, medtem ko je CSE najbolj izražen v gladkem mišičevju in srcu. Na staranje lahko s pomočjo H2S vplivamo preko treh različnih poti. Zmanjšano lahko oksidativni stres zaradi prostih radikalov, ki nastanejo med procesom oksidativne fosforilacije v mitohondrijih, le-ti pa povzročajo poškodbe v celici. H2S vpliva tudi na SIRT1, ki pripomore k večji stabilnosti celic in preprečuje napačno izražanje genov. SIRT1 tudi deacetilira FOXO transkripcijski faktor v celicah sesalcev, kar poveča celično odpornost celice proti stresu in tako podaljša življenje organizma. Poleg tega H2S posredno vpliva na gen Klotho, za katerega je bilo dokazano, da njegovo pomanjkanje povzroči predčasno staranje in smrt, povečana izraženost pa podaljša življenje organizma. H2S inhibira aktivnost angiotensina II, katerega prisotnost zmanjša izražanje gena Klotho, in inhibira katalizator reakcije za nastanek angiotensina II. H2S je potencialno preventivno in terapevtsko sredstvo za zdravljenje bolezni kardiovaskularnega sistema (hipertenzija in ateroskleroza), degenerativne bolezni živčnega sistema (Parkinsonova bolezen), diabetesa ter nekaterih tipov raka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Eva Vidak: Antigenska subverzija - nov mehanizem s katerim se virus Ebole izogne imunskemu odzivu gostitelja ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ebolavirusi so skupina virusov iz družine Filoviridae in so večinoma patogeni za človeka. Najpogostejši med njimi je virus Ebole (EBOV), katerega sevi lahko imajo tudi do 90% smrtnost. Ugotovljeno je bilo, da prvi stik gostiteljskih celic z EBOV poteka preko glikoproteina GP1,2, ki tvori pritrditvene bodice na površini virusa. Poleg tega glikoproteina okužene celice sintetizirajo tudi velike količine njegove izooblike sGP, ki še ni imela točno definirane funkcije. Obravnavana raziskava je razkrila, da je funkcija sGP povezana z mehanizmom, s katerim se virus izogne imunskemu sistemu gostitelja. Ta mehanizem so poimenovali antigenska subverzija in nanjo pomembno vpliva višja koncentracija sGP oblike, ki jo okužena celica sintetizira v 80%. Posledično obstaja večja verjetnost da limfociti B srečajo sGP obliko in začnejo tvoriti protitelesa, ki delujejo proti sGP in so neučinkovita proti GP1,2, čeprav si obe obliki delita približno 95% linearne sekvence. Ugotovitve raziskave predstavljajo nove prepreke pri razvoju cepiva, saj so znanstveniki dokazali, da lahko sGP spremeni tudi že vzpostavljen imunski odziv in s tem prepreči nevtralizacijo virusa. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Ema Guštin: Vloga regulacije kompleksov Vps34 pri avtofagiji ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Avtofagija je reguliran proces razgradnje poškodovanih ali odvečnih sestavin celice s pomočjo lizosomov, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju homeostaze. S tem procesom lahko celica različne organske molekule ponovno uporabi.  Gre za tvorbo avtofagosoma, znotraj katerega lizosomski encimi razgradijo organele oz. proteine na ponovno uporabne monomere. Sprožijo jo lahko tako znotrajcelični (kopičenje poškodovanih organelov in odvečnih beljakovin v citosolu) kot tudi zunajcelični signali (pomanjkanje hranil ali kisika, zvišanje temperature, okužba z mikrobi).&lt;br /&gt;
Raziskava, ki sem se ji posvetila, temelji na drugi izmed šestih funkcionalnih enot, ki regulirajo proces avtofagije. Pri tem ima osrednjo vlogo razred encimov Vps34. Vps34 pri sesalcih obstaja v obliki različnih kompleksov, ki sodelujejo pri običajnem transportu celičnih veziklov ali so vključeni v avtofagijo. Pri čem bodo sodelovali kompleksi Vps34, je odvisno od regulacije le-teh z AMPK. AMPK je encim, ki pod nadzorom podenot, specifičnih za avtofagijo (npr. Atg14L) neposredno fosforilira Vps34 in Beclin1 na točno določenih mestih in s tem doseže regulacijo avtofagnega in neavtofagnega kompleksa Vps34.  V raziskavi je bil natančno preučen mehanizem te regulacije in vloge različnih kompleksov Vps34 za njo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Toni Nagode: Makromolekulski uničevalec RNA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V celicah poteka nenehen proces prepisovanja informacij, ki se preko molekul RNA sintetizirajo kot novo nastali proteini. Pri tem morajo biti mehanizmi prepisovanja zelo natančni, saj lahko v primeru napak pride do sinteze nefunkcionalnih ali škodljivih proteinov. Takšnim produktom je treba nemudoma onemogočiti nadaljnjo delovanje, zato celice uporabljajo mehanizme za razgradnjo odvečnih in neobičajnih makromolekul. Eksosom je glavni nukleazni kompleks, ki sodeluje pri procesu razgradnje praktično skoraj vseh vrst RNA. Eksosomski kompleksi so prisotni v celicah evkariontov in arhej, medtem ko pri baterijah podobno vlogo opravlja enostavnejši kompleks imenovan degradosom. Nahajajo se v celični citoplazmi in jedru, kjer se združujejo z različnimi proteini in na ta način regulirajo substratno specifičnost, potrebno v določenem prostoru celice. Nedavni podatki o strukturi in funkcionalnosti eksosomskega kompleksa ter njegovih številnih kofaktorjih, so razkrili različne biokemijske lastnosti in mehanizme obdelave ter razgradnje RNA  molekul.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Sara Košenina: Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni z grelinom==&lt;br /&gt;
Alzheimerjeva bolezen je kronična nevrodegenerativna bolezen in je najpogostejši vzrok demence. Močno poslabša kognitivne sposobnosti bolnikov in spremeni njihove značajske lastnosti ter vedenje. Vodi do popolne odvisnosti bolnika od drugih ljudi in se konča s smrtjo. Zdravila zanjo zaenkrat še ni, zdravi in lajša se le simptome bolezni, s čimer pa lahko nekoliko zaustavijo bolezen in podaljšajo življenje bolnika. V razpravah o nastanku bolezni prevladuje hipoteza amiloidne kaskade, ki pravi, da odlaganje amiloida v bližini nevrona spodbuja nevron k sintezi transmembranskega β-amiloid prekurzorskega proteina, ki se z aksonskim transportom prenaša v aksonske končiče. Tam se izloči amiloid β, ki toksično deluje na bližnje nevrone. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V raziskavi so z grelinovim agonistom LY444711 preverjali hipotezo, da lahko lakota v odsotnosti kalorične omejitve preprečuje Alzheimerjevo bolezen in upad kognitivnih sposobnosti na mišjem modelu Alzheimerjeve bolezni. Lakota namreč povzroča blagi stres, ki bi preko metabolnih signalnih poti preprečil uničenje nevronov. Poskus so izvedli na 36 miših, ki so jih razdelili v 3 skupine. Prva je bila kontrolna in je bila normalno hranjena, druga je prejemala zdravilo in je bila normalno hranjena, tretja pa je imela kalorične omejitve. Ugotovitve so pokazale, da zdravljenje z grelinovim agonistom zadostuje za zmanjšanje kognitivnih poslabšanj in sprememb v možganih, ki jih povzroča Alzheimerjeva bolezen, potrebne pa bodo še raziskave, ki nam bodo pomagale razumeti, kako lahko »lakota« brez zmanjšanega vnosa kalorij preloži ali celo zaustavi Alzheimerjevo bolezen.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Vid Jazbec:Interakcije seratoninskih in glutamatskih ter steratoninskih in dopaminskih receptorjev ter vpliv na psihoze==&lt;br /&gt;
Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadane okrog 1% prebivalstva. Njeni vzroki so v popolnosti saj je shizofrenija multigenska bolezen odvisna močno od okolja. Z mikroskopskega stališča so zanjo pomembni predvsem nevrotransmiterji seratonin, dopain in glutamat, ki povzročajo vse tri vrste simptomov. Predvsem dopamin v mezolimbičnem sistemu je dobro poznan povzročitelj halucinacij, ki jih inducirajo prishoaktivne halucinogene druga ali psihotična stanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V preteklosti so bili za zdravljenje psihoz uporabljeni tipični antipsihotiki, ki so zavirali delovanje dopaminskih recceptorjev. Raziskave pa so pokazale, da za simptome niso krivi le ti, temveč so simtomi povezani tudi z drugima dvema. Predvsem seratoninski receptorji 5HT2A tvorijo heteromere tako z dopaminskimi D2, kot tudi s glutamatskimi receptorji mGluR2. Pri prvih heteromerih povezava med receptorjema povzroči večjo regulacijo obeh sistemov, medtem ko pri drugem heteromeru oba receptorja dobita novo funkcijo. Vsekakor pa je pomembno, da na te heteromerne komplekse ne delujejo regulatorno dopamin, seratonin ali glutamat, temveč protagonisti in antagonisti teh receptorjev. Ti so lahko halucinogene droge ali pa antipsihotiki.&lt;br /&gt;
Poleg receptorskih interakci so za molekularno psihotsko stanje odgovorne tudi interakcie teh receptorjev z ogrodnimi proteini. Ti uravnavajo prenašanje seratoninskih receptorjev po membrani in celici, hkrati pa njihovo ekspresijo uravnavajo prav dopaminski receptorji. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Helena Šneberger: Nova imunološka terapija zdravljenja alergije na jajca==&lt;br /&gt;
Število ljudi, ki imajo diagnosticirano alergijo se povečuje. Danes je že kar 20 % svetovnega prebivalstva in  četrtina vseh mladih boleha za eno od vrst alergij. Alergijo na hrano ima 3 % odraslega prebivalstva, pri otrocih in mladostnikih pa je odstotek višji- med 6 % in 8 %. Najbolj razširjena je alergija na mleko, sledi pa ji alergija na jajca.  V Združenih državah Amerika, kjer je izbrana raziskava potekala, odstotek obolelih odraslih in otrok oziroma mladostnikov odstopa in znaša 0,2 % (pri odraslih) in 4 %(pri otrocih). Alergijo na jajca ima 2,6 % otrok starosti do 2 let in pol.&lt;br /&gt;
Zdravilo za alergijo na hrano, natančneje za alergijo na jajca, še ni poznano. Edini način preprečevanja simptomov je izogibanje alergenu, ki ga telo zaznava kot tujek, kar lahko poslabša kakovost življenja obolelega. &lt;br /&gt;
V raziskavi, ki je opisana v članku Oral Immunotherapy for Treatment of Egg Allergy in Children, so znanstveniki oblikovali in preizkusili nov način zdravljenja alergije na jajca pri otrocih. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Rok Ipšek: Delovanje alfa hidroksi kislin kot eksfoliantov==&lt;br /&gt;
Ostati večno mlad - cilj, ali pa vsaj tiha želja večine ljudi. V zadnjih letih nas od vsepovsod bombardirajo z izdelki, ki naj bi omogočali upočasnitev procesov staranja, med njimi so eksfolianti (pilingi), ki pospešijo luščenje odmrlih celic s površja kože (epidermisa) in tako odkrijejo svežo, novejšo plast.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Pilingi so mehanski ali kemični, slednji so učinkovitejši. Najblažja oblika kemičnih pilingov so alfa hidroksi kisline (AHA-ji). Najmanjša in zato precej učinkovita je glikolna kislina, katere učinek na kožo in mehanizem delovanja so preučevali v izbrani raziskavi. Raziskovalna ekipa se je osredotočila na študijo ionskega kanalčka, prepustnega za kalcij, TRPV3, v celičnih membranah keratinocitov, celic z zunanje plasti kože. Ta kanalček ima pomembno vlogo pri občutljivosti na temperaturo okoli 33 °C in normalni fiziologiji kože. &lt;br /&gt;
Pri svojem delu so uporabili nesmrtne človeške keratinocite HaCaT in celice HEK-293 z izraženim genom TRPV3. Tega so v obliki cDNA s transfekcijo vstavili v preučevane celične linije HEK in jih označili. Napravili so serijo poskusov s t. i. tehniko vpete krpice, ki omogoča študijo enega ali več ionskih kanalčkov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz rezultatov so sestavili model delovanja. Glikolna kislina povzroča dvig koncentracije znotrajceličnih protonov, kar aktivira kanalčke TRPV3, ti prepustijo preveč kalcija in hkrati še dodatne protone s strani zunaj celice, to pa vodi v celično smrt. Na tak način se keratinociti odluščijo in koža je posledično mehkejša.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Vita Vidmar: Posttranskripcijska regulacija cirkadianega ritma pri Synechococcus elongatus==&lt;br /&gt;
Cirkadiani ritem je endogeni dnevno-nočni ritem značilen za evkarionte, imajo pa ga tudi nekateri prokarionti, predvsem cianobakterije, kamor spada tudi Synechococcus elongatus. Značilnosti cirkadianega ritma so približno 24-urna perioda, prilagoditev lokalnemu času (pod vplivom svetlobe) in vzdrževanje ritma v mejah fizioloških temperatur. Omenjeni ritem je na molekularni ravni uravnan s cirkadiano uro. To pri S. elongatus sestavljajo trije proteini imenovani KaiA, KaiB in KaiC. KaiA sprejema signale iz okolja prek drugih molekul in stimulira fosforilacijo KaiC. KaiB se lahko veže na hiperfosforilirano obliko KaiC in sproži defosforilacijo. Ritmična fosforilacija in defosforilacija proteina KaiC je ključnega pomena za delovanje cirkadiane ure. Ko se KaiC defosforilira, lahko KaiA ponovno začne cikel. Hitrost teh reakcij je uravnana tako, da en cikel cirkadiane ure poteče približno v 24 urah. Genska ekspresija KaiB in KaiC je regulirana z negativno povratno zanko, saj visoka koncentracija proteina KaiC zavira prepisovanje genov za KaiB in KaiC. Njuno ekspresijo pa uravnava tudi KaiA, ki pri veliki koncentraciji stimulira prepisovanje teh genov. Večina aminokislin je v genskem kodu določenih z več različnimi kodoni. Vsi organizmi lahko enako interpretirajo kodone, se pa med seboj razlikujejo po tem, da nekatere kodone lažje &#039;berejo&#039; kot druge, zato je za organizem ugodnejša uporaba optimalnih kodonov. Raziskovalci pa so ugotovili, da sta KaiB in KaiC kodirana z velikim deležem neoptimalnih kodonov in odkrili, da je to posttranslacijski prilagoditveni mehanizem, s katerim lahko S. elongatus &#039;preklopi&#039; med cirkadiano in necirkadiano regulacijo genske ekspresije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Nika Strašek: Zdravljenje avtizma s suraminom ==&lt;br /&gt;
Avtizem oz. spektroavtistična motnja (SAM) prizadene približno stotino svetovnega prebivalstva, simptomi se kažejo predvsem v težavah s socialno komunikacijo, interakcijo in pa s  fleksibilnostjo mišljenja. Vzroki te bolezni so še zelo slabo raziskani, zagotovo je le da na razvoj bolezni vplivajo tako okoljski (izpostavljenost škodljivim snovem) kot genetski dejavniki (sindrom drobljivega kromosoma X, nevrofibromatoza). K nastanku bolezni pripomore tudi oksidativni stres in imunske motnje matere v zgodnji nosečnosti.&lt;br /&gt;
Avtorji objavljene raziskave so sklepali, da vse nepravilnosti delovanja pri SAM izvirajo iz metaboličnega stanja, ko se celice želijo zaščititi pred nevarnostmi, aktivirajo obrambni mehanizem in komunikacija med celicami se ustavi, kar vpliva na razvoj možganov in njihovo funkcijo. Poenostavljeno povedano, ko celice nehajo komunicirati med seboj, tudi otroci nehajo govoriti.&lt;br /&gt;
Mitohondrij ima pomembno vlogo pri oksidacijskem stresu, prirojeni imunosti in vnetjih in zato so avtorji članka iskali signalizacijski sistem v telesu, ki je povezan z mitohondriji in ima pomembno vlogo pri prirojeni imunosti. Našli so ga pri mitokinih, signalizacijskih molekulah, ki nastanejo v mitohondriju. Taka molekula je npr. ATP, ki zunaj celice deluje kot signalna molekula za nevarnost. Kot agonist se veže na purinergične receptorje. Skupaj ti receptorji upravljajo z obsežnim rangom bioloških karakterizacij, ki so povezane z avtizmom.&lt;br /&gt;
Antipurinerigična terapija zdravljenja s suraminom, ki deluje kot inhibitor purinergičnega signaliziranja je v miših z SAM izboljšala ali popolnoma odpravila kar 16 simptomov te bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Sabina Štukelj: Struktura in pomen antifreeze proteinov ==&lt;br /&gt;
Antifreeze proteini so prisotni v telesnih tekočinah mnogih organizmov, ki živijo v hladnih razmerah in jih ščitijo pred zamrznitvijo. Glavna značilnost teh proteinov je vezava ledenih kristalov in s tem omejevanje rasti kristalov. V naravi obstaja velika diverziteta AFP (antifreeze) molekul, k njej pa prispeva led s svojimi številnimi različnimi površinami z drugačno geometrijsko razporeditvijo kisikovih atomov. Da se AFP molekule učinkovito vežejo na gornji sloj ledu so predvsem zaslužne vodikove vezi, ki nastanejo med kisikovimi atomi in stranskimi skupinami z vodikom. Poznamo več tipov AFP-jev, raziskovani pa so bili predvsem pri ribah, zato tu ločimo 5 znanih tipov: AFGP-ji, AFP I, AFP II, AFP III  in AFP IV. Klasificirani so kot hiperaktivni ali zmerno aktivni, odvisno od aktivnosti njihove zamrzovalne histereze (FH). Znanstvena raziskava, ki je opisana v seminarju podaja neposredne dokaze, da je vezava hiperaktivne TmAFP molekule na ledene kristale nepovratna in da je FH aktivnost neodvisna od koncentracije AFP molekul v raztopini, kar pa so najnovejša odkritja na področju antifreeze proteinov in nasprotujejo dotedanjim teorijam. Rezultati raziskav njihovih lastnosti in zgradbe niso pomembni le za razumevanje interakcij z ledom in za tvorbo veznih domen na drugih proteinih, temveč tudi v praksi, saj se uporabljajo na področjih medicine, biotehnologije in prehrambene industrije kot sredstvo proti zamrzovanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Simon Bolta: Vloga rjavega maščobnega tkiva pri termogenezi ==&lt;br /&gt;
Rjavo maščobno tkivo je v telesu ključno za regulacijo termogeneze. To je pridobivanje toplote za potrebe telesa. Za termogenezo se porablja energija, ki jo vnesemo v telo s hrano. Jasno je torej, da bolj kot termogeneza teče, višja je poraba energije. Zato se je tu hitro pokazala potencialna možnost za zdravljenje debelosti in z njo povezanih bolezni. Raziskave so sicer še precej na začetku, a določeni mehanizmi so nam že poznani. Nedavno je bila odkrita vloga proteina BMP-7. Najpomemneje pa je, da obe vrsti rjave maščobe, cBAT in rBAT komunicirata med sabo preko simpatičnega živčnega sistema. V kolikor je cBAT-a zelo malo, se to kompenzira z tvorbo več rBAT-a. Zaenkrat ni znano še niti, ali imamo tudi ljudje obe vrsti rjave maščobe, in ravno to je področje, ki bo v prihodnosti deležno še veliko raziskav, saj se kaže možnost zdravljenja raznih bolezni in jasno s tem povezani tudi zaslužki. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Jakob Rupert: Vplivi na citotoksičnost Aβ oligomerov v povezavi z nepatogenimi prioni PrPc in vpliv na pojav Alzheimerjeve bolezni ==&lt;br /&gt;
Alzheimerjeva bolezen (AD) je progresivna nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki prizadane predvsem možgane. Simptomi so izguba spomina, motnje zavesti, oteženo gibanje in drugo. Je neozdravljiva in se vedno konča s smrtjo. V zadnjem času veliko raziskujejo povezavo med AD in nepatogenimi prioni PrPC in ugotovitve kažejo, da se amiloidni-β oligomeri radi  vežejo na PrPC, z njim tvorijo komplekse, ki se nato endocitirajo v nevron in povzročijo propad celice in tvorbo značilnih amiloidnih plak v možganih, predvsem v predelih hipokampusa in pa cerebralnega korteksa. Vendar na vezavo AβO na PrPc vpliva še nekatere druge molecule, v zadnjem času pa so odkrili tudi dve molekuli. To sta ekstrakta iz rdečega vina (resveratrol) in predvsem EGCG iz zelenega čaja. Oba zmanjšata vpliv amiloidnih plak s tem da strukturno spremenita AβO, ki se mu s tem skoraj izniči toksičnost. To prinaša novo upanje za domnevnih več kot 37 milijonov bolnikov z AD po svetu. Bolezen sicer prizadane večinoma starejše od 65 let, takih pa je v starajoči družbi vedno več, zato so raziskave možnih vzrokov in zdravil za AD ene najbolj aktualnih tudi iz ekonomskega vidika. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Helena Jakše: Resveratrol-preventiva proti raku ==&lt;br /&gt;
Že vrsto let preiskujejo zdravilne učinke rdečega vina in s tem povezane pomembne spojine-resveratrola. Ta se v naravi nahaja v groznih peškah in koži grozdnih jagod, v nekaterih robidnicah in še v mnogih drugih rastlinskih virih. Resveratrol vpliva na vse stopnje karcinogeneze (nastanek rakastih celic) od začetka do napredovanja raka z vplivom na signalne poti, ki kontrolirajo razvoj in rast celic, programirano celično smrt (apoptozo), metastazo in angiogenezo (nastanek novih žil v tumorjih). Mnoge študije so pokazale, da resveratrol zavira širjenje človeškega tumorja in vitro. Ta spoznanja so vodile v nove raziskave, ki so ocenile resveratrolov potencial za zdravljenje raka. In vitro raziskave so pokazale, da resveratrol vzpostavlja interakcije z večimi tarčnimi molekulami in s poškodovanimi celicami kože, dojk, prostate, trebušne slinavke, želodca, debelega črevesa in požiralnika.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z reguliranjem več signalnih poti (NF-kB, Akt, CD95, Wnt) resveratrol aktivira signale za programirano celično smrt predrakavih in rakastih celic, brez da bi pri tem negativno vplival na zdrave celice.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Učinkovitost resveratrola v živalskih rakavih modelih je omejena zaradi njegove biološke razpoložljivosti po vstopu v organizem. Največji vpliv proti raku je bil zabeležen za tiste tumorje, s katerimi je bil resveratrol v direktnem stiku, na primer koža in prebavni trakt.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Lenka Tomešová:Key to Controlling Toxicity of Huntington&#039;s Disease Protein May Be Cell Contents ==&lt;br /&gt;
Huntington‘s disease (HD) belongs to the group of neurogenerative diseases and unfortunately there are no effective therapies for these serious illnesess. HD is caused by an expansion of a CAG (cytosin-adanin-guanin - CAG is the code for an amino acid-glutamine) repeat coding for a polyglutamine in the huntingtin protein, resulting in aggragation of respective proteins. It is caused by mutation of only one gen. It is one of the reason why is HD one of the most tested diseases.  &lt;br /&gt;
New researches suggest that the toxicity of Huntingtin protein on cell is not caused just by the lenght of the proteins expansions, but there could play an important role also other proteins which are in the cells. &lt;br /&gt;
In this experiment were used yest cells. Human huntingtin protein was placed into yest cells and researchers found toxicity differences due to presence of other protein aggregates which are called prions. Data showed that mechanism of polyglutamine toxicity depends on the prion composition of the cell. Polyglutamine is not the toxic reagent itself, but rather enhances the effects of the prion aggregates by sequestering them and making them more rigid. Data showed for the first time that aggresome (an internal compartment of expanded huntingting clumps) is not always protective. Now scientists have a new approach that through characterization of pre-existing proteins in the cell they can identify potencional therapeutic targets.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Domen Klofutar: MICU1 kot esencialen regulator koncentracije Ca2+ v mitohondrijih ==&lt;br /&gt;
V celičnem organelu mitohondriju se odvija oksidativna fosforilacija oziroma tvorba molekul ATP, ki jih telo porablja kot energijo. Za stimuliranje omenjenega procesa je potrebna zadostna koncentracija kalcijevih dvovalentnih kationov. Molekula MICU1 je periferni membranski protein, ki v povezavi z uniporterjem, katerega del je tudi protein MCU, sestavlja enega izmed proteinskih kompleksov na notranji membrani mitohondrija. Protein MICU1 v času mirovanja pri majhnih koncentracijah kalcijevih kationov v citosolu zavira prehod kalcija skozi uniporter. Prevelika koncentracija kalcija v matriksu mitohondrija bi povzročila nastajanje reaktivnih kisikovih zvrsti, ki bi zavrle proces oksidativne fosforilacije in sprožile začetek apoptoze – vrste programirane celične smrti. Prevelika koncentracija kalcija v matriksu pa lahko povzroči tudi depolarizacijo notranje membrane mitohondrija, ki škodi delovanju tega organela. MICU1 pri visoki koncentraciji kalcija v citosolu na pretok kationov skozi uniporter nima vpliva. Prav tako ne vpliva na kinetiko procesov v mitohondriju. Vsebuje dve EF domeni, ki sta sestavljeni vsaka iz dveh regularnih struktur α-heliks, ki sta pravokotni ena na drugo. Domeni sta obrnjeni proti matriksu in specifično vežeta kalcij. S tem protein uravnava koncentracijo kalcija v mitohondriju. Vsakršna mutacija na kateri koli izmed domen poruši proces delovanja proteina, saj ena domena zaznava višje koncentracije kalcija, druga pa nižje.&lt;br /&gt;
== Urška Kašnik: &#039;&#039;Propionibacterium acnes&#039;&#039; - bakterija, ki povzroča akne ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
	Bakterija P. acnes je je del kožne flore, torej je prisotna na koži skoraj vseh zdravih odraslih ljudi. Živi na maščobnih kislinah v loju, ki ga sintetizirajo žleze lojnice v lasnih mešičkih. Povezana je z nastankom aken. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
	Akne so pogosta bolezen kože oz. žlez lojnic, katerih funkcija je izločanje loja (poltekoča mešanica maščobnih kislin, trigliceridov, voskov in holesterola), kar preprečuje prekomerno izsuševanje in pokanje kože. Najpogosteje se pojavlja v času pubertete.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
	Aken je več vrst. Med blažjimi oblikami sta zaprt komedo (beli ogrc), ki zgleda kot mala bela bunkica, in odprt komedo (črn ogrc), ki mu daje barvo pigment melanin. Med vnetne oblike spadajo papule, pustule, nodule in ciste. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
	Raziskava UCLA je odkrila, da vse P. acnes bakterije ne povzročajo mozoljev – nekateri sevi lahko dejansko pomagajo ohraniti zdravo kožo. Ugotovitve, dognane s to raziskavo, bi lahko vodile do razvoja novih terapij za preprečevanje in zdravljenje težav s kožo. Upajo, da bodo njihove ugotovitve pomagale razviti nove strategije, ki bodo preprečile napake na koži, že predenj bodo te nastale.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Maruša Prolič-Kalinšek: Živčni strupi in butirilholinesteraza ==&lt;br /&gt;
Živčni strupi so organofosforjeve spojine, ki inhibirajo acetilholinesterazo, kar povzroči nalaganje nevrotransmitorja acetilholina v živčno sinapso in nevromišični stik. Povzročijo odpoved živčnega in respiratornega sistema. Ena izmed snovi, ki lahko nudi zaščito pred živčnimi strupi je butirilholinesteraza (BChE). To je globularen protein, ki se sintetizira v jetrih. BChE veže večino antiholinesteraz, zato ga lahko uporabimo za odstranjevanje organofosforjevih živčnih strupov. V zadnjih 10 letih je bilo razvitih več metod pridobivanja tega encima npr. iz mleka transgenih živali pridobljen BChE, z uporabo adenovirusa. V nedavni raziskavi so s kemično polisialilacijo modificirali rekombinanten BChE. Da bi izbrali najugodnejši ekspresijski vektor so zato uporabili tri. Kot najbolj učinkovit se je izkazal pBudCE/EF/BCHE. Transfekcija tega v CHO-K1 celice, je povzročila produkcijo do 3 mg/L BChE. Po optimizaciji ekspresijskih pogojev so dosegli proizvodnjo 35 mg/L rBChE. Ker je analiza pokazala da je bil encim večinoma v monomerni obliki, so dodali tetramerizacijski peptid. Nato so izvedli modifikacija z oksidirano polisialična kislino. S tem so pridobili encim, ki je imel dolg razpolovni čas, je obdržal večino svoje aktivnosti, je bil bolj stabilen in je miši obvaroval pred učinki žuvčnega strupa VR.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mojca Juteršek: Sekrecijski sistem tipa III pri Pseudomonas aeruginosa in vpliv metabolizma na njegovo izražanje ==&lt;br /&gt;
Pseudomonas aeruginosa je oportunistična Gram-negativna bakterija, ki veliko težav povzroča predvsem bolnikom s cistično fibrozo. Svojo virulentnost izraža preko sekrecijskega sistema tipa III, ki ji omogoča direkten prenos eksotoksinov  v gostiteljsko celico. Ta mehanizem je dobro reguliran preko regulatornih molekul, že nekaj časa pa je znano, da na izražanje sekrecijskega sistema tipa III vplivata tudi metabolizem in omejena količina kisika v okolju. V nedavni raziskavi so ti dve dejstvi povezali in raziskali vpliv metabolizma na izražanje sekrecijskega sistema tipa III pri bakterijah, gojenih v okolju z omejeno količino kisika, kar je še posebno pomembno za bolnike s cistično fibrozo, saj so v njihovih pljučih ravno takšne razmere. Znanstvenikom je uspelo dokazati, da ima pomembno vlogo pri regulaciji izražanja sekrecijskega sistema tipa III v razmerah z omejeno količino kisika encim izocitrat-liaza, ki je pomben encim v metabolnih poteh teh bakterij. Hkrati so odkrili, da ima omenjen mehanizme vpliv tudi na količino biofilma, ki ga bakterije tvorijo, ta pa je pomemben obrambni sistem bakterij pred delovanjem antibiotikov. To odkritje tako obljublja nove možnosti v preprečevanju okužb s P. aeruginosa.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tjaša Bensa: Sulforafan kot potencialni kandidat za zdravljenje levkemije ==&lt;br /&gt;
Sulforafan spada med izotiocianate in ga najdemo v križnicah zelenjave, kot so brokoli, cvetača, ohrovt ... Znastveniki so  odkrili, da sulforafan varuje pred rakom na požiralniku, želodcu, debelem črevesu, na prostati, dojkah, jajčnikih, pred rakom na materničnem vratu in tudi proti levkemiji. &lt;br /&gt;
Levkemija je krvni rak, za katerega je značilno nenadzorovano razraščanje rakavih belih krvničk v kostnem mozgu. Poznamo več vrst levkemije, pri otrocih pa se najpogosteje pojavlja akutna limfoblastna levkemija (ALL). Pri ALL so lahko celice pre-B ALL ali pa T-ALL. Zaenkrat še ne poznamo terapije, ki bi popolnoma ozdravila bolnike, saj imamo slabo razumevanje o diagnozi bolezni ALL.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Znastveniki na Baylor College of Medicine so naredili vrsto poskusov, da so dokazali pozitiven učinek sulforafana na levkemične celice. Sulforafan  je sprožil apoptozo v celicah pre-B ALL (Nalm-6, REH, RS-4) in T-ALL celicah (Jurkat, RPMI, DND41, KOPTK1), v zdravih celicah pa ne. Ko so zdravim celicam dodali sulforafan, so bile te bolj odporne na njegovo citotoksičnost, kot pa levkemične celice.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poskuse so naredili tudi na miših. Z bioluminiscenčnim slikanjem so dokazali, da je po treh tednih sulforafan zmanjšal število levkemičnih celic. Tudi pri miših s tumorjem je sulforafan po sedmih dnevih zdravljenja zmanjšal obseg tumorja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Akutna limfoblastna levkemija predstavlja najpogostejšo vrsto levkemije pri otrocih, saj zanjo zboli kar 80 % otrok z levkemijo. Če bi sulforafan postal nova terapija za zdravljenje levkemije, bi to tako pomenil velik preobrat v zdravstvu in medicini.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Petra Tavčar: Zdravljenje Huntingtonove bolezni s proteini s cinkovimi prsti ==&lt;br /&gt;
Huntingtonova bolezen je monogenska dedna bolezen, ki se razvije zaradi prekomernega ponavljanja zaporedja nukleotidov CAG na genu, ki nosi zapis za protein huntingtin. Pri obolelih se zaporedje ponovi od 36 do 121-krat (normalno: 10 do 29-krat). Protein huntingtin je odgovoren za zdrav embrionalni razvoj ter razvijanje in ohranjanje nevronov pri odraslih ljudeh. Pri bolnikih nastaja protein z daljšo verigo poliglutamina, ki se z ostalimi mutiranimi huntingtin proteini združuje v proteinske agregate. Le-ti tvorijo inkluzijska telesca, ki se nalagajo na aksonih, dendritih in v jedrih nekaterih možganskih živčnih celic ter motijo normalno delovanje celic. To privede do sprememb v obnašanju, demence in horee (sunkovitih nehotenih gibov).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno še ne poznamo načina, s katerim bi zdravili ali preprečevali to bolezen. V razvoju pa je zdravljenje s proteini s cinkovimi prsti. To so regulatorni proteini, ki vsebujejo motiv cinkovega prsta. Prepoznavajo in se vežejo na določene odseke DNA in s tem regulirajo izražanje gena, na katerega se vežejo. Ker je oblikovanje proteinov s cinkovimi prsti enostavno, lahko izdelamo različne proteine, ki se vežejo na različne odseke DNA. Prav tako lahko nanje pripnemo poljubne regulacijske molekule ali vezavne elemente, kar omogoča specifično vezavo na želeni mutiran gen in preprečuje represijo nemutiranih genov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Oblikovali so protein z enajstimi cinkovimi prsti, ki prepozna in se veže na poli 5´- GC(A/T) -3´. Sposoben je prepoznati poli-CAG ter poli-GCA, poli-GCT DNA del. Z raziskavo so dokazali, da represorji s cinkovimi prsti lahko povzročijo redukcijo na nivoju RNA in na nivoju proteinov v možganih miši, kar vodi do izboljšanja v fenotipu obolelih miši. Kombiniranje represorjev s cinkovimi prsti in promotorjev CAG in WPRE lahko omogoči selektivno represijo mutiranega gena, zmanjšano količino škodljivih proteinskih agregatov in blažitev simptomov Huntingtonove bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Rok Ferenc: Nov način zdravljenja Androgenic alopecia ==&lt;br /&gt;
Androgenic alopecia oz. bolj splošno &amp;quot;plešavost&amp;quot; je bolezen, sicer značilna za moške, vendar prizadene tudi ženske in najstnike. Čeprav je izjemno razširjenja in bi uspešno zdravilo nedvomno ponovilo globalni uspeh in razvpitost modre tabletke, saj ima plešavost velike psihološke učinke na prizadetega, so do sedaj znana zdravila bodisi neučinkovita, bodisi zaradi stranskih učinkov nezaželena. Nedavno odkritje kapljic za oči, ki pospešijo rast trepalnic, je znanstvenike pripeljalo do novih raziskav, ki predvsem temeljijo na novo odkriti snovi - bimatoprost, ki bi hipotetično prek receptorjev lokalno lahko vplival na lasne folikle in pospešeno rast las. Slednje jim je uspelo potrditi. Najprej so izločili zunanji vpliv na rast dlak z gojenjem foliklov v kulturi, s poskusi na miših so teorijo prenesli na žive organizme, z opazovanjem delovanja antagonista za bimatoprost pa so dokončno potrdili obstoj receptorjev. Receptorje so z gelsko elektroforezo dokazali tudi v človeku ter jih s posebnimi tehnikami locirali v dermalni pupili, ki naprej stimulacijsko vpliva na celice, ki proizvajajo pigment in keratin. Svet je tako korak bliže k zdravljenju plešavosti in hkrati dvig ogromnega bremena z ramen marsikaterega moškega... pa tudi ženske.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tim Božič: HCMV z vezavo glikoproteina UL141 na smrtne receptorje TRAIL spodnese imunski odziv ==&lt;br /&gt;
Človeški citomegalovirus spada med herpes viruse in je zaradi različnih načinov prenašanja zelo razširjen. Zdravi ljudje sprva ne kažejo posebnih znakov okužbe, saj virus postane latenten, v daljšem časovnem obdobju pa lahko povzroči maligne bolezni. Posebno nevaren je za ljudi s šibkim imunskim sistemom (HIV pozitivni, starejši, novorojenčki) in nosečnicah, saj slednjim pusti trajne okvare vida, sluha ali pa celo vpliva na mentalni razvoj. Virus ima vsaj 3 mehanizme patogeneze in v vsakem prekine signalizacijo okuženih celic s protitelesi, torej prepreči imunski odziv. Razvoj cepiva je torej nujno potreben, saj ni omejen glede na socialni razred in geografijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Jan Rozman: Ciljanje kronično levkemičnih celic z monoklonskim protitelesom specifičnim za CD44 ==&lt;br /&gt;
Življenja mnogih ljudi prizadane levkemija, zato si znanstveniki že dolgo časa prizadevajo najti sdravilo zanjo. Ali je znanost z raziskavo, ki sem si jo izbral naredila nov korak v boju proti tej bolezni?&lt;br /&gt;
CD44 je antigen vezan na B celicah levkocitov, na katerega se veže protitelo RG7356. To protitelo se veže na vse CD44, ne glede na to ali gre za zdravo B celico ali pa za CLL celico (kronično limfocitno levkemično celico), a na zdravi celici ne sproži apoptoze, na CLL celici pa jo, če ima težka veriga antigena CD44 nemutiran variabilni del, ali če je izražen protein ZAP-70. Če se na CD44 antigen CLL celice veže hialuronska kislina se v celici začnejo tvoriti antiapoptotični proteini, iz česar vidimo, da ima hialuronska kislina neželjeno delovanje (nasprotno RG7356), glede na to, da je cilj levkemične celice odstraniti in ne ohraniti. In vivo del eksperimenta je potekal v peritonealni votlini miši z knockoutiranim genom Rag2, zaradi česar te miši niso imele B in T celic ter naravnih celic ubijalk. Kljub temu je ob dodatku RG7356 prišlo do zmanjšane viabilnosti pri ZAP-70 pozitivnih in negativnih CLL celicah. Z dodatnim poskusom je bilo dokazano, da so za to odgovorni makrofagi, prisotni v peritonealni votlini teh miši.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vabljeni na seminar, ki bo v ponedeljek 22.4.2013.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Dominik Dekleva: Encimsko mapiranje proteinov v celici ==&lt;br /&gt;
Ideja o celičnem zemljevidu proteinov ni nič novega v svetu biokemije.  Da bi bolje razumeli kaj se dogaja v celici, moramo dokumentirati lokacije na tisoče proteinov.  Do sedaj so za dokumentiranje proteinov znanstveniki uporabljali fluorescentno ali elektronsko mikroskopijo ter  masno spektrometrijo, ki pa imata v ta namen veliko pomankljivosti. Biokemiki iz MIT-a so razvili novo metodo detekcije proteinov v določenem predelu celice, ki se je izvrstno obnesla. Preizkus nove metode so izvedli na mitohondrijskem matriksu HEK (human embryonic kidney) celic. Te pogosto uporabljajo v celični biologiji, saj so enostavne za gojenje ter brez večjih problemov sprejmejo inducirane nukleinske kisline. Nova metoda izkorišča znanje o encimih, označevanju proteinov z biotinom ter mikrozrncih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tadej Rozman: Protein Alfa-Sinuklein se obnaša kot virus. ==&lt;br /&gt;
Parkinsonova bolezen je nevrodegenerativna bolezen. Propadejo bazalni gangliji, ki proizvajajo dopamin in oseba ima motnje gibanja poleg vseh drugih težav. Veliko vzrokov je za nastanek te bolezni, eden od teh je kopičenje skupkov proteinov alfa-sinukleinov. Postavljena je hipoteza, da ti proteini potujejo med celicami in tudi okužijo celice kot virusi. Vstopijo z endocitozo in nato v celici raztrgajo membrano lizosoma. To počnejo samo napačno zviti alfa-sinukleini. Ta mutacija se zgodi na prvi domeni proteina. Aminokisline se zamenajo, kar povzroči napačno zvitje in kopičenje proteinov. So še dve domeni, ki pa imata drugačno nalogo. Tretja domena daje zelo negativen naboj in služi za fosforilizacijo.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO1-seminar&amp;diff=8018</id>
		<title>BIO1-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO1-seminar&amp;diff=8018"/>
		<updated>2013-05-13T18:24:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Temelji biokemije- seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 11:00 do 12:30.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/&lt;br /&gt;
username: tbk&lt;br /&gt;
password: samozameDD&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
{| border=&amp;quot;1&amp;quot; cellpadding=&amp;quot;4&amp;quot; cellspacing=&amp;quot;0&amp;quot; style=&amp;quot;border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;&amp;quot; &lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Link&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rok Ferenc||Nov način zdravljenja Androgenic alopecia||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/10/121026125127.htm||04.03.||07.03.||11.03.||Jure Fabjan||Marjeta Horvat||Tadej Rozman&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mojca Juteršek||Sekrecijski sistem tipa III pri Pseudomonas aeruginosa in vpliv metabolizma na njegovo izražanje||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130130083017.htm||04.03.||07.03.||11.03.||Boštjan Petrič||Maja Zupančič||Milena Jovanov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tjaša Bensa||Sulforafan kot potencialni kandidat za zdravljenje levkemije||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/12/121212205602.htm||04.03.||07.03.||11.03.||Peter Prezelj||Luka Kavčič||Nina Pirih&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Tavčar||Zdravljenje Huntingtonove bolezni s proteini s cinkovimi prsti||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/10/121010131358.htm||04.03.||07.03.||11.03.||Ana Krišelj||Alja Zgonc||Urša Kapš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tilen Komel||||||11.03.||14.03.||18.03.||Rok Ferenc||Jure Fabjan||Marjeta Horvat&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urška Kašnik||Propionibacterium acnes - bakterija, ki povzroča akne||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130228080135.htm||11.03.||14.03.||18.03.||Mojca Juteršek||Boštjan Petrič||Maja Zupančič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| David Pignar||||||11.03.||14.03.||18.03.||Tjaša Bensa||Peter Prezelj||Luka Kavčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maruša Prolič - Kalinšek||Živčni strupi in butirilholinesteraza||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130111101450.htm||11.03.||14.03.||18.03.||Petra Tavčar||Ana Krišelj||Alja Zgonc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Domen Klofutar||MICU1 kot regulator koncentracije Ca2+ v mitohondrijih||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/11/121127130025.htm||18.03.||21.03.||25.03.||Tilen Komel||Rok Ferenc||Jure Fabjan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jakob Rupert||Vplivi na vezavo Aβ-oligomerov na nepatogene prione PrPC in povezava z nastankom Alzheimerjeve bolezni||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130205200241.htm||18.03.||21.03.||25.03.||Urška Kašnik||Mojca Juteršek||Boštjan Petrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Helena Jakše|| Resveratrol kot preventiva proti raku||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/12/121205084419.htm||18.03.||21.03.||25.03.||David Pignar||Tjaša Bensa||Peter Prezelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lenka Tomešová||Key to Controlling Toxicity of Huntington&#039;s Disease Protein May Be Cell Contents&lt;br /&gt;
||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/06/120606092537.htm||18.03.||21.03.||25.03.||Maruša Prolič - Kalinšek||Petra Tavčar||Ana Krišelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Simon Bolta||Vloga rjavega maščobnega tkiva pri termogenezi||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130313160754.htm||25.03.||28.03.||08.04.||Domen Klofutar||Tilen Komel||Rok Ferenc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vita Vidmar||Posttranskripcijska regulacija cirkadianega ritma pri Synechococcus elongatus||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130217134246.htm||25.03.||28.03.||08.04.||Jakob Rupert||Urška Kašnik||Mojca Juteršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sabina Štukelj||Struktura in pomen antifreeze proteinov||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130218092501.htm||25.03.||28.03.||08.04.||Helena Jakše||David Pignar||Tjaša Bensa&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Strašek||Zdravljenje avtizma s suraminom||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130313182019.htm||25.03.||28.03.||08.04.||Lenka Tomešová||Maruša Prolič - Kalinšek||Petra Tavčar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vid Jazbec||Interakcije seratoninskih in glutamatskih ter steratoninskih in dopaminskih receptorjev ter vpliv na psihoze||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130307145720.htm||08.04.||11.04.||15.04.||Simon Bolta||Domen Klofutar||Tilen Komel&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aneta Atanasova||||||08.04.||11.04.||15.04.||Vita Vidmar||Jakob Rupert||Urška Kašnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rok Ipšek||Delovanje alfa hidroksi kislin kot eksfoliantov||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/08/120813155644.htm||08.04.||11.04.||15.04.||Sabina Štukelj||Helena Jakše||David Pignar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Helena Šneberger||Nova imunološka terapija zdravljenja alergije na jajca&lt;br /&gt;
||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/07/120718192044.htm||08.04.||11.04.||15.04.||Nika Strašek||Lenka Tomešová||Maruša Prolič - Kalinšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tim Božič||HMCV z vezavo glikoproteina UL141 na smrtne receptorje TRAIL spodnese imunski odziv||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130313123504.htm||15.04.||18.04.||22.04.||Vid Jazbec||Simon Bolta||Domen Klofutar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Košenina||Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni z grelinom||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130402182457.htm||15.04.||18.04.||22.04.||Aneta Atanasova||Vita Vidmar||Jakob Rupert&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Krivec||||||15.04.||18.04.||22.04.||Rok Ipšek||Sabina Štukelj||Helena Jakše&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Rozman||Ciljanje kronično levkemičnih celic z monoklonskim protitelesom specifičnim za CD44||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130325160234.htm||15.04.||18.04.||22.04.||Helena Šneberger||Nika Strašek||Lenka Tomešová&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Vidak||Antigenska subverzija - nov mehanizem s katerim se virus Ebole izogne imunskemu odzivu gostitelja||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/12/121213172300.htm||22.04.||25.04.||06.05.||Tim Božič||Vid Jazbec||Simon Bolta&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Toni Nagode||Makromolekulski uničevalec RNA||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130204094606.htm||22.04.||25.04.||06.05.||Sara Košenina||Aneta Atanasova||Vita Vidmar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ema Guštin||Vloga regulacije kompleksov Vps34 pri avtofagiji||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130117132921.htm||22.04.||25.04.||06.05.||Eva Krivec||Rok Ipšek||Sabina Štukelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Dominik Dekleva||Encimsko mapiranje proteinov v celici||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130212210009.htm||22.04.||25.04.||06.05.||Jan Rozman||Helena Šneberger||Nika Strašek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mojca Kostanjevec||Sintetični nanodelci funkcionalizirani z biomimetičnimi levkocitnimi membranami||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130131144114.htm||06.05.||09.05.||13.05.||Eva Vidak||Tim Božič||Vid Jazbec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Oblak Zvonar||Vodikov sulfid, potencialno preventivno in terapevtsko sredstvo pri staranju in s starostjo povezanih boleznih||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130129121945.htm||06.05.||09.05.||13.05.||Toni Nagode||Sara Košenina||Aneta Atanasova&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Barbara Sopčić||||||06.05.||09.05.||13.05.||Ema Guštin||Eva Krivec||Rok Ipšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tadej Rozman||Protein alfa-sinuklein se obnaša kot virus||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130425213758.htm||06.05.||09.05.||13.05.||Dominik Dekleva||Jan Rozman||Helena Šneberger&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Milena Jovanov||||||13.05.||16.05.||20.05.||Mojca Kostanjevec||Eva Vidak||Tim Božič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nina Pirih||||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130128133820.htm||13.05.||16.05.||20.05.||Eva Oblak Zvonar||Toni Nagode||Sara Košenina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urša Kapš||Smc5/Smc6/MAGE kompleks daje odpornost pred kofeinom in genotoksičnim stresom v Drosophila melanogaster||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130418100150.htm||13.05.||16.05.||20.05.||Barbara Sopčić||Ema Guštin||Eva Krivec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marjeta Horvat||||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130411123845.htm||13.05.||16.05.||20.05.||Tadej Rozman||Dominik Dekleva||Jan Rozman&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Zupančič||||||20.05.||23.05.||27.05.||Milena Jovanov||Mojca Kostanjevec||Eva Vidak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Kavčič||||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130410141535.htm||20.05.||23.05.||27.05.||Nina Pirih||Eva Oblak Zvonar||Toni Nagode&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Alja Zgonc||||||20.05.||23.05.||27.05.||Urša Kapš||Barbara Sopčić||Ema Guštin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jure Fabjan||||||20.05.||23.05.||27.05.||Marjeta Horvat||Tadej Rozman||Dominik Dekleva&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Boštjan Petrič||||||27.05.||30.05.||03.06.||Maja Zupančič||Milena Jovanov||Mojca Kostanjevec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Peter Prezelj||||||27.05.||30.05.||03.06.||Luka Kavčič||Nina Pirih||Eva Oblak Zvonar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Krišelj||||||27.05.||30.05.||03.06.||Alja Zgonc||Urša Kapš||Barbara Sopčić&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
* samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot 1. avgusta 2012. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. &lt;br /&gt;
* naslov izbrane teme in link do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo &lt;br /&gt;
* [[TBK2013 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do roka za oddajo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 16 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava- 6 minut. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsak vsaj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* En dan pred predstavitvijo oddajte končno verzijo doc. Gunčarju po e-mailu, v subject napišite TBK2013 in pripnite datoteko, ki ima ime v obliki TBK2013-Ime-Priimek.docx. Na dan predstavitve morate docentu oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dG1aMGp5bXFlQm9SMFU0X0lOaHZpQlE6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dDhwMmlUUWpVRHByNUozdXVfRV9Henc6MA mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Faktor vpliva==&lt;br /&gt;
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&amp;amp;base=JCR COBISS-u]. V polje &amp;quot;Naslov revije&amp;quot; vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;cd=6&amp;amp;sqi=2&amp;amp;ved=0CEUQFjAF&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&amp;amp;ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&amp;amp;usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&amp;amp;sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&amp;amp;cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO1-seminar&amp;diff=7997</id>
		<title>BIO1-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO1-seminar&amp;diff=7997"/>
		<updated>2013-05-02T17:59:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Urša Kapš: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Temelji biokemije- seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 11:00 do 12:30.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/&lt;br /&gt;
username: tbk&lt;br /&gt;
password: samozameDD&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
{| border=&amp;quot;1&amp;quot; cellpadding=&amp;quot;4&amp;quot; cellspacing=&amp;quot;0&amp;quot; style=&amp;quot;border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;&amp;quot; &lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Link&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rok Ferenc||Nov način zdravljenja Androgenic alopecia||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/10/121026125127.htm||04.03.||07.03.||11.03.||Jure Fabjan||Marjeta Horvat||Tadej Rozman&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mojca Juteršek||Sekrecijski sistem tipa III pri Pseudomonas aeruginosa in vpliv metabolizma na njegovo izražanje||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130130083017.htm||04.03.||07.03.||11.03.||Boštjan Petrič||Maja Zupančič||Milena Jovanov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tjaša Bensa||Sulforafan kot potencialni kandidat za zdravljenje levkemije||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/12/121212205602.htm||04.03.||07.03.||11.03.||Peter Prezelj||Luka Kavčič||Nina Pirih&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Tavčar||Zdravljenje Huntingtonove bolezni s proteini s cinkovimi prsti||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/10/121010131358.htm||04.03.||07.03.||11.03.||Ana Krišelj||Alja Zgonc||Urša Kapš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tilen Komel||||||11.03.||14.03.||18.03.||Rok Ferenc||Jure Fabjan||Marjeta Horvat&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urška Kašnik||Propionibacterium acnes - bakterija, ki povzroča akne||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130228080135.htm||11.03.||14.03.||18.03.||Mojca Juteršek||Boštjan Petrič||Maja Zupančič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| David Pignar||||||11.03.||14.03.||18.03.||Tjaša Bensa||Peter Prezelj||Luka Kavčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maruša Prolič - Kalinšek||Živčni strupi in butirilholinesteraza||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130111101450.htm||11.03.||14.03.||18.03.||Petra Tavčar||Ana Krišelj||Alja Zgonc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Domen Klofutar||MICU1 kot regulator koncentracije Ca2+ v mitohondrijih||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/11/121127130025.htm||18.03.||21.03.||25.03.||Tilen Komel||Rok Ferenc||Jure Fabjan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jakob Rupert||Vplivi na vezavo Aβ-oligomerov na nepatogene prione PrPC in povezava z nastankom Alzheimerjeve bolezni||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130205200241.htm||18.03.||21.03.||25.03.||Urška Kašnik||Mojca Juteršek||Boštjan Petrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Helena Jakše|| Resveratrol kot preventiva proti raku||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/12/121205084419.htm||18.03.||21.03.||25.03.||David Pignar||Tjaša Bensa||Peter Prezelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lenka Tomešová||Key to Controlling Toxicity of Huntington&#039;s Disease Protein May Be Cell Contents&lt;br /&gt;
||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/06/120606092537.htm||18.03.||21.03.||25.03.||Maruša Prolič - Kalinšek||Petra Tavčar||Ana Krišelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Simon Bolta||Vloga rjavega maščobnega tkiva pri termogenezi||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130313160754.htm||25.03.||28.03.||08.04.||Domen Klofutar||Tilen Komel||Rok Ferenc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vita Vidmar||Posttranskripcijska regulacija cirkadianega ritma pri Synechococcus elongatus||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130217134246.htm||25.03.||28.03.||08.04.||Jakob Rupert||Urška Kašnik||Mojca Juteršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sabina Štukelj||Struktura in pomen antifreeze proteinov||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130218092501.htm||25.03.||28.03.||08.04.||Helena Jakše||David Pignar||Tjaša Bensa&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Strašek||Zdravljenje avtizma s suraminom||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130313182019.htm||25.03.||28.03.||08.04.||Lenka Tomešová||Maruša Prolič - Kalinšek||Petra Tavčar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vid Jazbec||Interakcije seratoninskih in glutamatskih ter steratoninskih in dopaminskih receptorjev ter vpliv na psihoze||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130307145720.htm||08.04.||11.04.||15.04.||Simon Bolta||Domen Klofutar||Tilen Komel&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aneta Atanasova||||||08.04.||11.04.||15.04.||Vita Vidmar||Jakob Rupert||Urška Kašnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rok Ipšek||Delovanje alfa hidroksi kislin kot eksfoliantov||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/08/120813155644.htm||08.04.||11.04.||15.04.||Sabina Štukelj||Helena Jakše||David Pignar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Helena Šneberger||Nova imunološka terapija zdravljenja alergije na jajca&lt;br /&gt;
||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/07/120718192044.htm||08.04.||11.04.||15.04.||Nika Strašek||Lenka Tomešová||Maruša Prolič - Kalinšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tim Božič||HMCV z vezavo glikoproteina UL141 na smrtne receptorje TRAIL spodnese imunski odziv||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130313123504.htm||15.04.||18.04.||22.04.||Vid Jazbec||Simon Bolta||Domen Klofutar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Košenina||Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni z grelinom||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130402182457.htm||15.04.||18.04.||22.04.||Aneta Atanasova||Vita Vidmar||Jakob Rupert&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Krivec||||||15.04.||18.04.||22.04.||Rok Ipšek||Sabina Štukelj||Helena Jakše&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Rozman||Ciljanje kronično levkemičnih celic z monoklonskim protitelesom specifičnim za CD44||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/03/130325160234.htm||15.04.||18.04.||22.04.||Helena Šneberger||Nika Strašek||Lenka Tomešová&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Vidak||Antigenska subverzija - nov mehanizem s katerim se virus Ebole izogne imunskemu odzivu gostitelja||http://www.sciencedaily.com/releases/2012/12/121213172300.htm||22.04.||25.04.||06.05.||Tim Božič||Vid Jazbec||Simon Bolta&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Toni Nagode||Makromolekulski uničevalec RNA||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130204094606.htm||22.04.||25.04.||06.05.||Sara Košenina||Aneta Atanasova||Vita Vidmar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ema Guštin||Vloga regulacije kompleksov Vps34 pri avtofagiji||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130117132921.htm||22.04.||25.04.||06.05.||Eva Krivec||Rok Ipšek||Sabina Štukelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Dominik Dekleva||Encimsko mapiranje proteinov v celici||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/02/130212210009.htm||22.04.||25.04.||06.05.||Jan Rozman||Helena Šneberger||Nika Strašek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mojca Kostanjevec||Sintetični nanodelci, obdani z biomimetičnimi levkocitnimi membranami||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130131144114.htm||06.05.||09.05.||13.05.||Eva Vidak||Tim Božič||Vid Jazbec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Oblak Zvonar||Vodikov sulfid, potencialno preventivno in terapevtsko sredstvo pri staranju in s starostjo povezanih boleznih||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130129121945.htm||06.05.||09.05.||13.05.||Toni Nagode||Sara Košenina||Aneta Atanasova&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Barbara Sopčić||||||06.05.||09.05.||13.05.||Ema Guštin||Eva Krivec||Rok Ipšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tadej Rozman||||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130425213758.htm||06.05.||09.05.||13.05.||Dominik Dekleva||Jan Rozman||Helena Šneberger&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Milena Jovanov||||||13.05.||16.05.||20.05.||Mojca Kostanjevec||Eva Vidak||Tim Božič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nina Pirih||||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/01/130128133820.htm||13.05.||16.05.||20.05.||Eva Oblak Zvonar||Toni Nagode||Sara Košenina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urša Kapš||||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130418100150.htm||13.05.||16.05.||20.05.||Barbara Sopčić||Ema Guštin||Eva Krivec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marjeta Horvat||||http://www.sciencedaily.com/releases/2013/04/130411123845.htm||13.05.||16.05.||20.05.||Tadej Rozman||Dominik Dekleva||Jan Rozman&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Zupančič||||||20.05.||23.05.||27.05.||Milena Jovanov||Mojca Kostanjevec||Eva Vidak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Kavčič||||||20.05.||23.05.||27.05.||Nina Pirih||Eva Oblak Zvonar||Toni Nagode&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Alja Zgonc||||||20.05.||23.05.||27.05.||Urša Kapš||Barbara Sopčić||Ema Guštin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jure Fabjan||||||20.05.||23.05.||27.05.||Marjeta Horvat||Tadej Rozman||Dominik Dekleva&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Boštjan Petrič||||||27.05.||30.05.||03.06.||Maja Zupančič||Milena Jovanov||Mojca Kostanjevec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Peter Prezelj||||||27.05.||30.05.||03.06.||Luka Kavčič||Nina Pirih||Eva Oblak Zvonar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Krišelj||||||27.05.||30.05.||03.06.||Alja Zgonc||Urša Kapš||Barbara Sopčić&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
* samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot 1. avgusta 2012. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. &lt;br /&gt;
* naslov izbrane teme in link do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo &lt;br /&gt;
* [[TBK2013 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do roka za oddajo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 16 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava- 6 minut. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsak vsaj dve vprašanji.&lt;br /&gt;
* En dan pred predstavitvijo oddajte končno verzijo doc. Gunčarju po e-mailu, v subject napišite TBK2013 in pripnite datoteko, ki ima ime v obliki TBK2013-Ime-Priimek.docx. Na dan predstavitve morate docentu oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dG1aMGp5bXFlQm9SMFU0X0lOaHZpQlE6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar, tako da odda svoje [https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dDhwMmlUUWpVRHByNUozdXVfRV9Henc6MA mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Faktor vpliva==&lt;br /&gt;
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&amp;amp;base=JCR COBISS-u]. V polje &amp;quot;Naslov revije&amp;quot; vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;cd=6&amp;amp;sqi=2&amp;amp;ved=0CEUQFjAF&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&amp;amp;ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&amp;amp;usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&amp;amp;sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&amp;amp;cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Urša Kapš</name></author>
	</entry>
</feed>