https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Urh+Jev%C5%A1ovar 2026-04-07T22:51:32Z User contributions MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Proteoglikani&diff=7647 2013-01-05T16:18:52Z

<p>Urh Jevšovar: </p> <hr /> <div>'''''Proteoglikani''''' so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikovih hidratov]. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula [[glikoproteina]] , na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule hondroitinsulfata in molekule keratansulfata (molekule GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG lahko pa tudi več 100. Proteoglikan se nato oblikuje v posebne agregate, ki so prikazani na [http://wdict.net/word/proteoglycan/ sliki].<br /> <br /> <br /> <br /> == Glavna funkcija ==<br /> <br /> Proteoglikane različnih vrst najdemo v različnih vezivnih tkivih. Najbolj značilen je za hrustančno tkivo, kjer so vsi proteoglikani iste vrste.<br /> Njihova najpomembnejša funkcija je, da v tkivih nase vežejo ogromne količine vode. <br /> <br /> <br /> <br /> == Delovanje ==<br /> <br /> Vezavo vode jim omogoči velik negativni značaj zaradi sulfatnih skupin, ki privlači katione in s tem molekule vode. Ko nase veže vodo se oblikuje v poseben gel, ki je porozen in odporen proti zunanjim vplivom (pritisk). Ko nase veže številne molekule vode, s tem doda hrustancu posebno čvrsto napetost in elastično trdoto. Ravno zaradi velikih količin vode v sebi ga lahko močno obremenimo, pri čemer se ne spremeni. Zaradi te lastnosti je nepogrešljiv v sklepih, predvsem tistih, ki trpijo velike obremenitve (kolena, gležnji).<br /> <br /> <br /> <br /> == '''Viri''': ==<br /> * Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.<br /> <br /> <br /> == Zunanje povezave ==<br /> <br /> [http://www.emedicina.si/proteoglikani/] http://www.emedicina.si/proteoglikani/<br /> <br /> [http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm] http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm<br /> <br /> [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/BIKEGO/6-ogljikovi%20hidrati.pdf] http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/BIKEGO/6-ogljikovi%20hidrati.pdf<br /> <br /> [[Category: LEX]]</div>

Urh Jevšovar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Proteoglikani&diff=7646 2013-01-05T16:14:00Z

<p>Urh Jevšovar: New page: &#039;&#039;&#039;&#039;&#039;Proteoglikani&#039;&#039;&#039;&#039;&#039; so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljiko...</p> <hr /> <div>'''''Proteoglikani''''' so molekule, ki so sestavljene iz različnih kombinacij [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikovih hidratov]. Najpomembnejši oz. osnovni del molekule proteoglikana je molekula [[glikoproteina]] , na katerega so s kovalentnimi vezmi vezane molekule hondroitinsulfata in molekule keratansulfata (molekule GAG). V proteoglikanu je lahko samo ena molekula GAG lahko pa tudi več 100. <br /> <br /> <br /> <br /> == Glavna funkcija ==<br /> <br /> Proteoglikane različnih vrst najdemo v različnih vezivnih tkivih. Najbolj značilen je za hrustančno tkivo, kjer so vsi proteoglikani iste vrste.<br /> Njihova najpomembnejša funkcija je, da v tkivih nase vežejo ogromne količine vode. <br /> <br /> <br /> <br /> == Delovanje ==<br /> <br /> Vezavo vode jim omogoči velik negativni značaj zaradi sulfatnih skupin, ki privlači katione in s tem molekule vode. Ko nase veže vodo se oblikuje v poseben gel, ki je porozen in odporen proti zunanjim vplivom (pritisk). Ko nase veže številne molekule vode, s tem doda hrustancu posebno čvrsto napetost in elastično trdoto. Ravno zaradi velikih količin vode v sebi ga lahko močno obremenimo, pri čemer se ne spremeni. Zaradi te lastnosti je nepogrešljiv v sklepih, predvsem tistih, ki trpijo velike obremenitve (kolena, gležnji).<br /> <br /> <br /> <br /> == '''Viri''': ==<br /> * Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.<br /> <br /> <br /> == Zunanje povezave ==<br /> <br /> [http://www.emedicina.si/proteoglikani/] http://www.emedicina.si/proteoglikani/<br /> <br /> [http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm] http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm<br /> <br /> [http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/BIKEGO/6-ogljikovi%20hidrati.pdf] http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/BIKEGO/6-ogljikovi%20hidrati.pdf<br /> <br /> [[Category: LEX]]</div>

Urh Jevšovar