Wiki FKKT - User contributions [en]

KE2-seminar

2011-04-05T10:17:55Z

Ursa.Tiringer: /* Seznam seminarjev */

= Biološka kemija =
[http://bio.ijs.si/~zajec/bk2/ Gradivo s predavanj.]. Username je bk2, password pa samozame25.

= Biološka kemija- seminar =

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

== Seznam seminarjev==
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;"

| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Slovenski naslov članka'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Tema'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Faktor vpliva revije'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za oddajo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za recenzijo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Datum predstavitve'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 1'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 2'''
|-
| Katja Bokalič||Neva Klančar||Razvoj raka||Prenos signalov||34,48||07.03.||10.03.||14.03.||Arah Bor||Župec Ana
|-
| Brigita Krajnc||Mateja Kožar||Mutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzija||Prenos signalov||4,336||07.03.||10.03.||14.03.||Babnik Simon||Zgonc Katja
|-
| Martin Gladovič||Miha Zadnik||GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu||Prenos signalov||6.09||07.03.||10.03.||14.03.||Bajuk Silvija||Žener Boštjan
|-
| Maja Makarovič||Tanja Lipec||Signalizacija pri hipertenziji||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bercko Urška||Zec Šemsa
|-
| Maja Dragutinović||Jerneja Korenč||Signalizacijska vloga fruktoze||Prenos signalov||9.532||14.03.||17.03.||21.03.||Bobnar Jernej||Zadnik Miha
|-
| Veronika Erjavec||Janja Sotlar||Protein kinaze in funkcije jajčnikov||Prenos signalov||4,586||14.03.||17.03.||21.03.||Bokalič Katja||Uršič Matija
|-
| David Pavlin||Maja Osenjak||Regionalna aerobna glikoliza v človeških možganih||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||17.03.||21.03.||Dragutinović Maja||Turek Bor Lucijan
|-
| Matej Kocen||Hermina Hudelja||Metabolični procesi v rakavih celicah||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||29,538||14.03.||21.03.||28.03.||Erjavec Veronika||Trafela Špela
|-
| Polona Rudolf||Daša Puh||ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Gabrovšek Primož||Tomažin Urša
|-
| Amanda Krajnc||Nastja Hrovat||Struktura in Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||3,89||18.03.||24.03.||28.03.||Gartner Blaž||Tiringer Urša
|-
| Taja Pöschl||Luka Hribernik||Nenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikov||Cikel citronske kisline||||14.03.||21.03.||28.03.||Gladović Martin||Sotlar Janja
|-
| Uroš Jazbec||Mariša Kadivec||Nepopoln TCA cikel povečuje možnost preživetja Salmonella Typhimurium||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Gombač Zala||Smole Špela
|-
| Boštjan Žener||Urša Petek||Metabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparum||Cikel citronske kisline||34,48||21.03.||28.03.||04.04.||Grčman Matjaž||Skvarča Ana
|-
| Esmira Nikočević||Blaž Gartner||Fizikalne interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis: Dokaz za metabolon||Cikel citronske kisline||4,725||21.03.||28.03.||04.04.||Hoenigsman Urša||Kožar Mateja
|-
| Bor Arah||Martin Rozman||Vpliv omega-3 maščobnih kislin na delovanje Mozganov||Katabolizem maščobnih kislin||||21.03.||28.03.||04.04.||Hrastnik Nana Ivana||Rudolf Polona
|-
| Nika Osterman||Elvisa Mejremić||Jetrne maščobne kisline, sklopljeni proteini in debelost||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hribernik Luka||Rozman Martin
|-
| Jožica Koračin||Alja Marolt||Ciljna usmerjenost oksidacije maščobnih kislin in ogljikovih hidratov – nov terapevtski poseg za ishemijo in srčni zastoj||Katabolizem maščobnih kislin||11.685||28.03.||04.04.||11.04.||Hudelja Hermina||Puh Daša
|-
| Matija Uršič||Andrej Mihevc||Fenilketonurija||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Iskra Andrej||Požes Aljaž
|-
| Ana Župec||Karin Poljanec||Vpliv folata na karcinogenezo v debelem črevesu||Katabolizem aminokislin in cikel uree||3.598||28.03.||04.04.||11.04.||Janežič Saša||Pöschl Taja
|-
| Sabina Mulej||Silvija Bajuk||Ali je cikel uree vključen v Alzheimerjevo bolezen?||Katabolizem aminokislin in cikel uree||5,101||04.04.||11.04.||18.04.||Jazbec Uroš||Poljanec Karin
|-
| Urška Bercko||Lucija Juvan||Vpliv zmanjšanja rastnega hormona na podaljšano življenjsko dobo pri pritlikavih miškah||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Jerebic Jernej||Mejremić Elvisa
|-
| Zala Gombač||Nana Ivana Hrastnik||Vpliv kofeina na Alzheimerjevo bolezen||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||2.72 ||04.04.||11.04.||18.04.||Juvan Lucija||Planinc Špela
|-
| Kim Kranjec||Šemsa Zec||Omejitve in pričakovanja fotosinteze za proizvodnjo bioenergije||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||7.82||04.04.||11.04.||18.04.||Kadivec Mariša ||Petkovšek Eva
|-
| Sarah Merlin||Eva Petkovšek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančnik Natalija||Krajnc Brigita
|-
| Klara Lombar||Natalija Klančnik||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančar Neva||Petek Urša
|-
| Žiga Medoš||Bor Lucijan Turek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Kobal Lara||Per Ana
|-
| Manca Mrvar||Urša Osolnik||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||24.04.||03.05.||09.05.||Kocen Matej||Pečar Jan
|-
| Špela Trafela||Urška Videmšek||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||04.05.||09.05.||16.05.||Koračin Jožica||Pavlin David
|-
| Natalia Ložak||Jan Pečar||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Korenč Jerneja||Paščinski Mateja
|-
| Saša Janežič||Urša Hönigsman||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Kranjec Kim||Pahor Maja
|-
| Urša Tiringer||Špela Smole||Vpliv temperature na liste obogatene s težko vodo in izotopske frakcionacije med biosintezo lipidov||Biosinteza lipidov||3.104||04.05.||09.05.||16.05.||Lakner Janja||Osterman Nika
|-
| Aljaž Požes||Matjaž Grčman||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lapanje Katja||Osolnik Urša
|-
| Katja Lapanje||Jernej Bobnar||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lipec Tanja||Osenjak Maja
|-
| Špela Planinc||Ana Skvarča||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lombar Klara||Nikočević Esmira
|-
| Andrej Iskra||Andraž Mavrič||naslov||Regulacija metabolizma||||09.05.||16.05.||23.05.||Ložak Natalia||Krajnc Amanda
|-
| Urša Tomažin||Maja Milovanovič||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Lukunič Katja||Mulej Sabina
|-
| Janja Lakner||Lara Kobal||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Makarovič Maja||Mrvar Manca
|-
| Mateja Paščinski||Jernej Jerebic||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Marolt Alja||Milovanovič Maja
|-
| Katja Zgonc||Maja Pahor||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||16.05.||23.05.||30.05.||Mavrič Andraž||Mihevc Andrej
|-
| Ana Per||Simon Babnik||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Medoš Žiga||Merlini Sarah
|-
| Katja Lukunič||Primož Gabrovšek||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Videmšek Urška||Hrovat Nastja
|}

==Naloga==
* po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
* osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
* [[Ke2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
* Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

==Ocenjevanje seminarjev==
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEJTek1zMWprX2NLVFRPUlNHZy1BRHc6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.

== Mnenje o predstavitvi ==
Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dHNjZzVwcFNZU3RqSUlBMWs1UFJDcmc6MA mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Faktor vpliva==
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR COBISS-u]. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=6&sqi=2&ved=0CEUQFjAF&url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&rct=j&q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

KE2-seminar

2011-04-05T09:52:39Z

Ursa.Tiringer: /* Seznam seminarjev */

= Biološka kemija =
[http://bio.ijs.si/~zajec/bk2/ Gradivo s predavanj.]. Username je bk2, password pa samozame25.

= Biološka kemija- seminar =

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

== Seznam seminarjev==
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;"

| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Slovenski naslov članka'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Tema'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Faktor vpliva revije'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za oddajo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za recenzijo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Datum predstavitve'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 1'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 2'''
|-
| Katja Bokalič||Neva Klančar||Razvoj raka||Prenos signalov||34,48||07.03.||10.03.||14.03.||Arah Bor||Župec Ana
|-
| Brigita Krajnc||Mateja Kožar||Mutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzija||Prenos signalov||4,336||07.03.||10.03.||14.03.||Babnik Simon||Zgonc Katja
|-
| Martin Gladovič||Miha Zadnik||GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu||Prenos signalov||6.09||07.03.||10.03.||14.03.||Bajuk Silvija||Žener Boštjan
|-
| Maja Makarovič||Tanja Lipec||Signalizacija pri hipertenziji||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||Bercko Urška||Zec Šemsa
|-
| Maja Dragutinović||Jerneja Korenč||Signalizacijska vloga fruktoze||Prenos signalov||9.532||14.03.||17.03.||21.03.||Bobnar Jernej||Zadnik Miha
|-
| Veronika Erjavec||Janja Sotlar||Protein kinaze in funkcije jajčnikov||Prenos signalov||4,586||14.03.||17.03.||21.03.||Bokalič Katja||Uršič Matija
|-
| David Pavlin||Maja Osenjak||Regionalna aerobna glikoliza v človeških možganih||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||17.03.||21.03.||Dragutinović Maja||Turek Bor Lucijan
|-
| Matej Kocen||Hermina Hudelja||Metabolični procesi v rakavih celicah||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||29,538||14.03.||21.03.||28.03.||Erjavec Veronika||Trafela Špela
|-
| Polona Rudolf||Daša Puh||ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||Gabrovšek Primož||Tomažin Urša
|-
| Amanda Krajnc||Nastja Hrovat||Struktura in Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||3,89||18.03.||24.03.||28.03.||Gartner Blaž||Tiringer Urša
|-
| Taja Pöschl||Luka Hribernik||Nenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikov||Cikel citronske kisline||||14.03.||21.03.||28.03.||Gladović Martin||Sotlar Janja
|-
| Uroš Jazbec||Mariša Kadivec||Nepopoln TCA cikel povečuje možnost preživetja Salmonella Typhimurium||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||Gombač Zala||Smole Špela
|-
| Boštjan Žener||Urša Petek||Metabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparum||Cikel citronske kisline||34,48||21.03.||28.03.||04.04.||Grčman Matjaž||Skvarča Ana
|-
| Esmira Nikočević||Blaž Gartner||Fizikalne interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis: Dokaz za metabolon||Cikel citronske kisline||4,725||21.03.||28.03.||04.04.||Hoenigsman Urša||Kožar Mateja
|-
| Bor Arah||Martin Rozman||Vpliv omega-3 maščobnih kislin na delovanje Mozganov||Katabolizem maščobnih kislin||||21.03.||28.03.||04.04.||Hrastnik Nana Ivana||Rudolf Polona
|-
| Nika Osterman||Elvisa Mejremić||Jetrne maščobne kisline, sklopljeni proteini in debelost||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||Hribernik Luka||Rozman Martin
|-
| Jožica Koračin||Alja Marolt||Ciljna usmerjenost oksidacije maščobnih kislin in ogljikovih hidratov – nov terapevtski poseg za ishemijo in srčni zastoj||Katabolizem maščobnih kislin||11.685||28.03.||04.04.||11.04.||Hudelja Hermina||Puh Daša
|-
| Matija Uršič||Andrej Mihevc||Fenilketonurija||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||Iskra Andrej||Požes Aljaž
|-
| Ana Župec||Karin Poljanec||Vpliv folata na karcinogenezo v debelem črevesu||Katabolizem aminokislin in cikel uree||3.598||28.03.||04.04.||11.04.||Janežič Saša||Pöschl Taja
|-
| Sabina Mulej||Silvija Bajuk||Ali je cikel uree vključen v Alzheimerjevo bolezen?||Katabolizem aminokislin in cikel uree||5,101||04.04.||11.04.||18.04.||Jazbec Uroš||Poljanec Karin
|-
| Urška Bercko||Lucija Juvan||Vpliv zmanjšanja rastnega hormona na podaljšano življenjsko dobo pri pritlikavih miškah||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||Jerebic Jernej||Mejremić Elvisa
|-
| Zala Gombač||Nana Ivana Hrastnik||Vpliv kofeina na Alzheimerjevo bolezen||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||2.72 ||04.04.||11.04.||18.04.||Juvan Lucija||Planinc Špela
|-
| Kim Kranjec||Šemsa Zec||Omejitve in pričakovanja fotosinteze za proizvodnjo bioenergije||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||7.82||04.04.||11.04.||18.04.||Kadivec Mariša ||Petkovšek Eva
|-
| Sarah Merlin||Eva Petkovšek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančnik Natalija||Krajnc Brigita
|-
| Klara Lombar||Natalija Klančnik||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Klančar Neva||Petek Urša
|-
| Žiga Medoš||Bor Lucijan Turek||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||Kobal Lara||Per Ana
|-
| Manca Mrvar||Urša Osolnik||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||24.04.||03.05.||09.05.||Kocen Matej||Pečar Jan
|-
| Špela Trafela||Urška Videmšek||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||04.05.||09.05.||16.05.||Koračin Jožica||Pavlin David
|-
| Natalia Ložak||Jan Pečar||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Korenč Jerneja||Paščinski Mateja
|-
| Saša Janežič||Urša Hönigsman||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Kranjec Kim||Pahor Maja
|-
| Urša Tiringer||Špela Smole||Vpliv temperature na liste obogatene s težko vodo in izotopske frakcionacije med biosintezo lipidov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||Lakner Janja||Osterman Nika
|-
| Aljaž Požes||Matjaž Grčman||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lapanje Katja||Osolnik Urša
|-
| Katja Lapanje||Jernej Bobnar||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lipec Tanja||Osenjak Maja
|-
| Špela Planinc||Ana Skvarča||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||Lombar Klara||Nikočević Esmira
|-
| Andrej Iskra||Andraž Mavrič||naslov||Regulacija metabolizma||||09.05.||16.05.||23.05.||Ložak Natalia||Krajnc Amanda
|-
| Urša Tomažin||Maja Milovanovič||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Lukunič Katja||Mulej Sabina
|-
| Janja Lakner||Lara Kobal||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Makarovič Maja||Mrvar Manca
|-
| Mateja Paščinski||Jernej Jerebic||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||Marolt Alja||Milovanovič Maja
|-
| Katja Zgonc||Maja Pahor||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||16.05.||23.05.||30.05.||Mavrič Andraž||Mihevc Andrej
|-
| Ana Per||Simon Babnik||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Medoš Žiga||Merlini Sarah
|-
| Katja Lukunič||Primož Gabrovšek||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||Videmšek Urška||Hrovat Nastja
|}

==Naloga==
* po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
* osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
* [[Ke2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
* Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

==Ocenjevanje seminarjev==
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEJTek1zMWprX2NLVFRPUlNHZy1BRHc6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.

== Mnenje o predstavitvi ==
Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dHNjZzVwcFNZU3RqSUlBMWs1UFJDcmc6MA mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Faktor vpliva==
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR COBISS-u]. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=6&sqi=2&ved=0CEUQFjAF&url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&rct=j&q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Bromelain

2009-12-30T21:24:46Z

Ursa.Tiringer:

'''BROMELAIN''' (ananas comosus)

Bromelain se že stoletja uporablja v Srednji in Južni Ameriki, kot zdravilno sredstvo za zdravljenje prebavnih težav in zmanjšanje vnetja. Prvič je bil izoliran iz ananasa v 19. stoletju. Je surov ekstrat iz ananasa in vsebuje vrsto različnih proteinaz. Terapevti ga uporabljajo za zdravljenje angine pectoris, bronhitisa, sinusitisa, pooperacijskih travm...

SESTAVA

Bromelain je surov vodni ekstrakt iz stebla in nerazvitih plodov ananasa. Bromelain, ki se pridobiva iz stebla se razlikuje od tistega iz ploda. Sestavljajo ga: tiol-endopeptidaze, fosfataze, glukozidaze, celulaze, peroksidaze, glikoproteinaze in karbohidraze.

PRIDOBIVANJE

Pridobivajo ga iz ohlajenega ananasovega soka s centrifugacijo ali ultrafiltracijo. Dobljeni produkt je rumen prah, bogat z encimi. V vodnih raztopinah se hitro uniči, ti pa preprečimo tako, da dodamo serum.

LASTNOSTI IN DELOVANJE BROMELAINA:

- Antidemičen učinek
Bromelain zmanjšuje edeme in preprečuje njihovo nastajanje. Povečuje tkivno permeabilnost in spodbuja reabsorbcijo
edemske tekočine v krvni obtok. Po 12 urah pride ob njegovem delovanju do zmanjšanja edema.

- Spodbuja absorbcije
Pri bolnikih z zdravstvenimi težavami, kot so pljučnica in bronhitis se je itkazalo, da je zelo učinkovita kombinirana terapija
antibiotikov z bromelainom. Učinkovita je, ker bromelain povečuje permeabilnost tkiva za peniciline. Posledica tega je, povečanje
absorbcije in difuzija po intramuskularnem vnosu antibiotikov. Nezaželeni učinki so pri tem manjči, saj tako dosežemo vičje serumske in
tkivne koncentracije.

- Vpliv na strjevanje krvi in fibrinolizo

- Vpliv na agregacijo trombocitov [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trombociti]
Pri zdravih ljudeh, oralna aplikacija bromelaina zmanjšuje agregacijo trombocitov.

- Protitumorno delovanje
Zmanjšuje rast in razmnoževanje tumorskih celic in vitro [http://sl.wikipedia.org/wiki/In_vitro]. Protitumorni učinek je pogojen z koncentracijo
bromelaina. Pri tem procesu pride do smrti (apoptoze) tumornih celic.

- Antitrombotično in antimetastatično delovanje
Bolniki z rakom imajo povečano tveganje za razvoj trombocitov. Bromelain deluje kot antikoagulant in kot antimetastatik. V eni izmed
raziskav je bromelain, ki so ga dali mišem, okuženim s tumornimi celicami, zmanjšal sprejem le teh za 77-99 procentov.- Vse to le zaradi
koncentracije bromelaina.

- Funkcija bromelaina pri pritrditvi na celično površino
Bromelain pri zdravljenju T limfocitov, odstranjuje površinske celične molekule in s tem izboljša T celično stimulacijo.

- Bromelain modulira funkcijo imunskih celic
V študiji z zdravimi ljudmi in pacienti v enakem številu, je bromelain po desetdnevnem apliciranju, povečal sposobnost pacientovih krvnih
monocitov, da ubijejo tumorne celice.

- Bromelain blaži posledice opeklin
Bistveni zmanjša obolelost in smrtnost pri pacientih z opeklinami tretje stopnje. Izboljšuje tudi nastajanje nove kože. Topikalno nanešen
bromelain (35 procentov v lipofilni fazi) povzroči depigmentacijo v dveh dneh, brez nezaželenih učinkov ali poškodb na tkivu.

Zaradi številnih naštetih koristnih lastnosti, bromelain uporabljamo za zdravljenje športnih poškodb, opeklin, sinusitisa, prebavnih motenj, artritisa in drugih vnetij in okužb.

Viri:
Department of Biochemistry,Brdo-Workshop,1994,Brdo/Ljubljana, Velika enciklopedija o krvnih skupinah

[[Category:LEX]]

Bromelain

2009-12-30T21:10:27Z

Ursa.Tiringer:

'''BROMELAIN''' (ananas comosus)

Bromelain se že stoletja uporablja v Srednji in Južni Ameriki, kot zdravilno sredstvo za zdravljenje prebavnih težav in zmanjšanje vnetja. Prvič je bil izoliran iz ananasa v 19. stoletju. Je surov ekstrat iz ananasa in vsebuje vrsto različnih proteinaz. Terapevti ga uporabljajo za zdravljenje angine pectoris, bronhitisa, sinusitisa, pooperacijskih travm...

SESTAVA

Bromelain je surov vodni ekstrakt iz stebla in nerazvitih plodov ananasa. Bromelain, ki se pridobiva iz stebla se razlikuje od tistega iz ploda. Sestavljajo ga: tiol-endopeptidaze, fosfataze, glukozidaze, celulaze, peroksidaze, glikoproteinaze in karbohidraze.

PRIDOBIVANJE

Pridobivajo ga iz ohlajenega ananasovega soka s centrifugacijo ali ultrafiltracijo. Dobljeni produkt je rumen prah, bogat z encimi. V vodnih raztopinah se hitro uniči, ti pa preprečimo tako, da dodamo serum.

LASTNOSTI IN DELOVANJE BROMELAINA:

- Antidemičen učinek
Bromelain zmanjšuje edeme in preprečuje njihovo nastajanje. Povečuje tkivno permeabilnost in spodbuja reabsorbcijo
edemske tekočine v krvni obtok. Po 12 urah pride ob njegovem delovanju do zmanjšanja edema.

- Spodbuja absorbcije
Pri bolnikih z zdravstvenimi težavami, kot so pljučnica in bronhitis se je itkazalo, da je zelo učinkovita kombinirana terapija
antibiotikov z bromelainom. Učinkovita je, ker bromelain povečuje permeabilnost tkiva za peniciline. Posledica tega je, povečanje
absorbcije in difuzija po intramuskularnem vnosu antibiotikov. Nezaželeni učinki so pri tem manjči, saj tako dosežemo vičje serumske in
tkivne koncentracije.

- Vpliv na strjevanje krvi in fibrinolizo

- Vpliv na agregacijo trombocitov [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trombociti]
Pri zdravih ljudeh, oralna aplikacija bromelaina zmanjšuje agregacijo trombocitov.

- Protitumorno delovanje
Zmanjšuje rast in razmnoževanje tumorskih celic in vitro [http://sl.wikipedia.org/wiki/In_vitro]. Protitumorni učinek je pogojen z koncentracijo
bromelaina. Pri tem procesu pride do smrti (apoptoze) tumornih celic.

- Antitrombotično in antimetastatično delovanje
Bolniki z rakom imajo povečano tveganje za razvoj trombocitov. Bromelain deluje kot antikoagulant in kot antimetastatik. V eni izmed
raziskav je bromelain, ki so ga dali mišem, okuženim s tumornimi celicami, zmanjšal sprejem le teh za 77-99 procentov.- Vse to le zaradi
koncentracije bromelaina.

- Funkcija bromelaina pri pritrditvi na celično površino
Bromelain pri zdravljenju T limfocitov, odstranjuje površinske celične molekule in s tem izboljša T celično stimulacijo.

- Bromelain modulira funkcijo imunskih celic
V študiji z zdravimi ljudmi in pacienti v enakem številu, je bromelain po desetdnevnem apliciranju, povečal sposobnost pacientovih krvnih
monocitov, da ubijejo tumorne celice.

- Bromelain blaži posledice opeklin
Bistveni zmanjša obolelost in smrtnost pri pacientih z opeklinami tretje stopnje. Izboljšuje tudi nastajanje nove kože. Topikalno nanešen
bromelain (35 procentov v lipofilni fazi) povzroči depigmentacijo v dveh dneh, brez nezaželenih učinkov ali poškodb na tkivu.

Zaradi številnih naštetih koristnih lastnosti, bromelain uporabljamo za zdravljenje športnih poškodb, opeklin, sinusitisa, prebavnih motenj, artritisa in drugih vnetij in okužb.

Viri:
Department of Biochemistry, Institute of Pharmacy, Velika enciklopedija o krvnih skupinah

...v delu...

Bromelain

2009-12-30T20:44:59Z

Ursa.Tiringer:

'''BROMELAIN''' (ananas comosus)

Bromelain se že stoletja uporablja v Srednji in Južni Ameriki, kot zdravilno sredstvo za zdravljenje prebavnih težav in zmanjšanje vnetja. Prvič je bil izoliran iz ananasa v 19. stoletju. Je surov ekstrat iz ananasa in vsebuje vrsto različnih [proteinaz]. Terapevti ga uporabljajo za zdravljenje angine pectoris, bronhitisa, sinusitisa, pooperacijskih travm...

SESTAVA

Bromelain je surov vodni ekstrakt iz stebla in nerazvitih plodov ananasa. Bromelain, ki se pridobiva iz stebla se razlikuje od tistega iz ploda. Sestavljajo ga: tiol-endopeptidaze, fosfataze, glukozidaze, celulaze, peroksidaze, glikoproteinaze in karbohidraze.

PRIDOBIVANJE

Pridobivajo ga iz ohlajenega ananasovega soka s centrifugacijo ali ultrafiltracijo. Dobljeni produkt je rumen prah, bogat z encimi. V vodnih raztopinah se hitro uniči, ti pa preprečimo tako, da dodamo serum.

LASTNOSTI IN DELOVANJE BROMELAINA:

- Antidemičen učinek
Bromelain zmanjšuje edeme in preprečuje njihovo nastajanje. Povečuje tkivno permeabilnost in spodbuja reabsorbcijo
edemske tekočine v krvni obtok. Po 12 urah pride ob njegovem delovanju do zmanjšanja edema.

- Spodbuja absorbcije
Pri bolnikih z zdravstvenimi težavami, kot so pljučnica in bronhitis se je itkazalo, da je zelo učinkovita kombinirana terapija
antibiotikov z bromelainom. Učinkovita je, ker bromelain povečuje permeabilnost tkiva za peniciline. Posledica tega je, povečanje
absorbcije in difuzija po intramuskularnem vnosu antibiotikov. Nezaželeni učinki so pri tem manjči, saj tako dosežemo vičje serumske in
tkivne koncentracije.

- Vpliv na strjevanje krvi in fibrinolizo

- Vpliv na agregacijo trombocitov
Pri zdravih ljudeh, oralna aplikacija bromelaina zmanjšuje agregacijo trombocitov.

- Protitumorno delovanje
Zmanjšuje rast in razmnoževanje tumorskih celic [in vitro]. Protitumorni učinek je pogojen z koncentracijo
bromelaina. Pri tem procesu pride do smrti (apoptoze) tumornih celic.

- Antitrombotično in antimetastatično delovanje
Bolniki z rakom imajo povečano tveganje za razvoj trombocitov. Bromelain deluje kot antikoagulant in kot antimetastatik. V eni izmed
raziskav je bromelain, ki so ga dali mišem, okuženim s tumornimi celicami, zmanjšal sprejem le teh za 77-99 procentov.- Vse to le zaradi
koncentracije bromelaina.

- Funkcija bromelaina pri pritrditvi na celično površino
Bromelain pri zdravljenju T limfocitov, odstranjuje površinske celične molekule in s tem izboljša T celično stimulacijo.

- Bromelain modulira funkcijo imunskih celic
V študiji z zdravimi ljudmi in pacienti v enakem številu, je bromelain po desetdnevnem apliciranju, povečal sposobnost pacientovih krvnih
monocitov, da ubijejo tumorne celice.

- Bromelain blaži posledice opeklin
Bistveni zmanjša obolelost in smrtnost pri pacientih z opeklinami tretje stopnje. Izboljšuje tudi nastajanje nove kože. Topikalno nanešen
bromelain (35 procentov v lipofilni fazi) povzroči depigmentacijo v dveh dneh, brez nezaželenih učinkov ali poškodb na tkivu.

Zaradi številnih naštetih koristnih lastnosti, bromelain uporabljamo za zdravljenje športnih poškodb, opeklin, sinusitisa, prebavnih motenj, artritisa in drugih vnetij in okužb.

Viri:
Department of Biochemistry, Institute of Pharmacy, Velika enciklopedija o krvnih skupinah

...v delu...

Bromelain

2009-12-30T20:34:38Z

Ursa.Tiringer:

'''BROMELAIN''' (ananas comosus)

Bromelain se že stoletja uporablja v Srednji in Južni Ameriki, kot zdravilno sredstvo za zdravljenje prebavnih težav in zmanjšanje vnetja. Prvič je bil izoliran iz ananasa v 19. stoletju. Je surov ekstrat iz ananasa in vsebuje vrsto različnih [Proteinaz]. Terapevti ga uporabljajo za zdravljenje angine pectoris, bronhitisa, sinusitisa, pooperacijskih travm...

SESTAVA

Bromelain je surov vodni ekstrakt iz stebla in nerazvitih plodov ananasa. Bromelain, ki se pridobiva iz stebla se razlikuje od tistega iz ploda. Sestavljajo ga: tiol-endopeptidaze, fosfataze, glukozidaze, celulaze, peroksidaze, glikoproteinaze in karbohidraze.

PRIDOBIVANJE

Pridobivajo ga iz ohlajenega ananasovega soka s centrifugacijo ali ultrafiltracijo. Dobljeni produkt je rumen prah, bogat z encimi. V vodnih raztopinah se hitro uniči, ti pa preprečimo tako, da dodamo serum.

LASTNOSTI IN DELOVANJE BROMELAINA:

- Antidemičen učinek
Bromelain zmanjšuje edeme in preprečuje njihovo nastajanje. Povečuje tkivno permeabilnost in spodbuja reabsorbcijo
edemske tekočine v krvni obtok. Po 12 urah pride ob njegovem delovanju do zmanjšanja edema.

- Spodbuja absorbcije
Pri bolnikih z zdravstvenimi težavami, kot so pljučnica in bronhitis se je itkazalo, da je zelo učinkovita kombinirana terapija
antibiotikov z bromelainom. Učinkovita je, ker bromelain povečuje permeabilnost tkiva za peniciline. Posledica tega je, povečanje
absorbcije in difuzija po intramuskularnem vnosu antibiotikov. Nezaželeni učinki so pri tem manjči, saj tako dosežemo vičje serumske in
tkivne koncentracije.

- Vpliv na strjevanje krvi in fibrinolizo

- Vpliv na agregacijo trombocitov
Pri zdravih ljudeh, oralna aplikacija bromelaina zmanjšuje agregacijo trombocitov.

- Protitumorno delovanje[[http://www.example.com link title]]
Zmanjšuje rast in razmnoževanje tumorskih celic [[in vitro]]. Protitumorni učinek je pogojen z koncentracijo
bromelaina. Pri tem procesu pride do smrti (apoptoze) tumornih celic.

- Antitrombotično in antimetastatično delovanje
Bolniki z rakom imajo povečano tveganje za razvoj trombocitov. Bromelain deluje kot antikoagulant in kot antimetastatik. V eni izmed
raziskav je bromelain, ki so ga dali mišem, okuženim s tumornimi celicami, zmanjšal sprejem le teh za 77-99 procentov.- Vse to le zaradi
koncentracije bromelaina.

- Funkcija bromelaina pri pritrditvi na celično površino
Bromelain pri zdravljenju T limfocitov, odstranjuje površinske celične molekule in s tem izboljša T celično stimulacijo.

- Bromelain modulira funkcijo imunskih celic
V študiji z zdravimi ljudmi in pacienti v enakem številu, je bromelain po desetdnevnem apliciranju, povečal sposobnost pacientovih krvnih
monocitov, da ubijejo tumorne celice.

- Bromelain blaži posledice opeklin
Bistveni zmanjša obolelost in smrtnost pri pacientih z opeklinami tretje stopnje. Izboljšuje tudi nastajanje nove kože. Topikalno nanešen
bromelain (35 procentov v lipofilni fazi) povzroči depigmentacijo v dveh dneh, brez nezaželenih učinkov ali poškodb na tkivu.

Zaradi številnih naštetih koristnih lastnosti, bromelain uporabljamo za zdravljenje športnih poškodb, opeklin, sinusitisa, prebavnih motenj, artritisa in drugih vnetij in okužb.

Viri:
Department of Biochemistry, Institute of Pharmacy, Velika enciklopedija o krvnih skupinah

...v delu...

Bromelain

2009-12-29T14:56:52Z

Ursa.Tiringer:

'''BROMELAIN''' (ananas comosus)

Bromelain se že stoletja uporablja v Srednji in Južni Ameriki, kot zdravilno sredstvo za zdravljenje prebavnih težav in zmanjšanje vnetja. Prvič je bil izoliran iz ananasa v 19. stoletju. Je surov ekstrat iz ananasa in vsebuje vrsto različnih [proteinaz][http://en.wikipedia.org/wiki/Proteinase_K. Terapevti ga uporabljajo za zdravljenje angine pectoris, bronhitisa, sinusitisa, pooperacijskih travm...

SESTAVA

Bromelain je surov vodni ekstrakt iz stebla in nerazvitih plodov ananasa. Bromelain, ki se pridobiva iz stebla se razlikuje od tistega iz ploda. Sestavljajo ga: tiol-endopeptidaze, fosfataze, glukozidaze, celulaze, peroksidaze, glikoproteinaze in karbohidraze.

PRIDOBIVANJE

Pridobivajo ga iz ohlajenega ananasovega soka s centrifugacijo ali ultrafiltracijo. Dobljeni produkt je rumen prah, bogat z encimi. V vodnih raztopinah se hitro uniči, ti pa preprečimo tako, da dodamo serum.

LASTNOSTI IN DELOVANJE BROMELAINA:

- Antidemičen učinek
Bromelain zmanjšuje edeme in preprečuje njihovo nastajanje. Povečuje tkivno permeabilnost in spodbuja reabsorbcijo
edemske tekočine v krvni obtok. Po 12 urah pride ob njegovem delovanju do zmanjšanja edema.

- Spodbuja absorbcije
Pri bolnikih z zdravstvenimi težavami, kot so pljučnica in bronhitis se je itkazalo, da je zelo učinkovita kombinirana terapija
antibiotikov z bromelainom. Učinkovita je, ker bromelain povečuje permeabilnost tkiva za peniciline. Posledica tega je, povečanje
absorbcije in difuzija po intramuskularnem vnosu antibiotikov. Nezaželeni učinki so pri tem manjči, saj tako dosežemo vičje serumske in
tkivne koncentracije.

- Vpliv na strjevanje krvi in fibrinolizo

- Vpliv na agregacijo trombocitov
Pri zdravih ljudeh, oralna aplikacija bromelaina zmanjšuje agregacijo trombocitov.

- Protitumorno delovanje
Zmanjšuje rast in razmnoževanje tumorskih celic [[in vitro]]. Protitumorni učinek je pogojen z koncentracijo
bromelaina. Pri tem procesu pride do smrti (apoptoze) tumornih celic.

- Antitrombotično in antimetastatično delovanje
Bolniki z rakom imajo povečano tveganje za razvoj trombocitov. Bromelain deluje kot antikoagulant in kot antimetastatik. V eni izmed
raziskav je bromelain, ki so ga dali mišem, okuženim s tumornimi celicami, zmanjšal sprejem le teh za 77-99 procentov.- Vse to le zaradi
koncentracije bromelaina.

- Funkcija bromelaina pri pritrditvi na celično površino
Bromelain pri zdravljenju T limfocitov, odstranjuje površinske celične molekule in s tem izboljša T celično stimulacijo.

- Bromelain modulira funkcijo imunskih celic
V študiji z zdravimi ljudmi in pacienti v enakem številu, je bromelain po desetdnevnem apliciranju, povečal sposobnost pacientovih krvnih
monocitov, da ubijejo tumorne celice.

- Bromelain blaži posledice opeklin
Bistveni zmanjša obolelost in smrtnost pri pacientih z opeklinami tretje stopnje. Izboljšuje tudi nastajanje nove kože. Topikalno nanešen
bromelain (35 procentov v lipofilni fazi) povzroči depigmentacijo v dveh dneh, brez nezaželenih učinkov ali poškodb na tkivu.

Zaradi številnih naštetih koristnih lastnosti, bromelain uporabljamo za zdravljenje športnih poškodb, opeklin, sinusitisa, prebavnih motenj, artritisa in drugih vnetij in okužb.

Viri:
Department of Biochemistry, Institute of Pharmacy, Velika enciklopedija o krvnih skupinah

...v delu...

Bromelain

2009-12-29T13:55:18Z

Ursa.Tiringer: New page: '''BROMELAIN''' (ananas comosus) Bromelain se že stoletja uporablja v Srednji in Južni Ameriki, kot zdravilno sredstvo za zdravljenje prebavnih težav in zmanjšanje vnetja. Prvič je b...