Wiki FKKT - User contributions [en]

2026-BNT-seminar

2026-05-04T07:16:29Z

Vanja Vogrič 2:

= Bionanotehnologija 2026- seminar =
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

== Seznam seminarjev ==
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.

{| class="wikitable"
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2
|-
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka
|-
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan
|-
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen
|-
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja
|-
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja
|-
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis
|-
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož
|-
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrejšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David
|-
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber
|-
| 01/04/2025 || Zaščitna nanoprevleka proti adheziji bakterij v prebavilih || FloraCoat || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna
|-
| 01/04/2025 || Personalizirana indukcija in moduliranje spanja z uporabo nanoteles || NanoNap || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea
|-
| 01/04/2025 || Sistem za predčasno zaznavanje cvetenja cianobakterij || BloomSense || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena
|-
| 01/04/2025 || Sistem za začasno dodatno oskrbo s kisikom pri ovirani ventilaciji || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina
|-
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid
|-
| 08/04/2025 || Pametni venski graft za regeneracijo in spremljanje žil || VitaVein || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc
|-
| 08/04/2025 || Injekcija za regeneracijo zob || ReDent || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže
|-
| 08/04/2025 || Detektor Salmonelle v jajcih (doma, male farme) || EggGuard || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija
|-
| 08/04/2025 || Zaščitna mreža za okna, ki filtrira onesnažen zrak || NanoNet || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža
|-
| 15/04/2025 || Sistemska zaščita pred komarji || DermVeil || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart
|-
| 15/04/2025 || NFC biosenzor za zaznavanje kvarjenja jagodičevja na osnovi detekcije etanola z PQQ-ADH
|| PredictaBerry || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara
|-
| 15/04/2025 || Filter za vodo, onesnaženo s težkimi kovinami || NanoFilter || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea
|-
| 15/04/2025 || Encimski reaktor za razgrajevanje nanoplastike v pitni vodi || Aquazyme || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara
|-
| 15/04/2025 ||Biosenzor za zaznavo AMH na podlagi pSi ||NovaTrace AMH || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea
|-
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Tušek, Marcel
|-
| 22/04/2025 || Lipidni nanodelci za izboljšano terapijo z iRNA proti pršici Varroa destructor || BeeOProtect || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja
|-
| 06/05/2025 || Sistem za tarčno dostavo butirata v aktivirane CAR-T celice || CAR-TNano || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja
|-
| 06/05/2025 || Nanodelci za tarčno inhibicijo spermatogeneze || FertiBlock || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela
|-
| 06/05/2025 || Zdravljenje Glikogenoze tip 1A z dostavo zdravila v hepatocite || GlucozymeShuttle || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja
|-
| 06/05/2025 || || || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina
|-
| 06/05/2025 || Nanodelci za razgradnjo plastike v morjih|| OceanHeal || Vogrič, Vanja || Petrovič, Filip || Titova, Varvara
|-
| 13/05/2025 || || || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša
|-
| 13/05/2025 || Zobna zalivka z vgrajenim sintetičnim DNA-identifikacijskim markerjem || ToothTag || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri
|-
| 13/05/2025 || || || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana
|-
| 13/05/2025 || || || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta
|-
| 20/05/2025 || || || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel
|-
| 20/05/2025 || || || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala
|-
| 20/05/2025 || Peroralna dostava inzulina z biorazgradljivimi nanodelci || NanoInsulin || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša
|-
| 20/05/2025 || || || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna
|-
| 27/05/2025 || || || kratke predstavitve || ||
|}

==Naloga==
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.

Predlagana struktura teksta:
* Uvod
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze
* Literatura

Za pripravo seminarja velja naslednje: 
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura).
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte '''dva dni pred predstavitvijo,''' kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morata predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.

==Imena datotek==
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:
* 26_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 26_nano_Craik_Venter.doc
* 26_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 26_nano_Craik_Venter.ppt

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

2026-BNT-seminar

2026-05-04T06:10:41Z

Vanja Vogrič 2: /* Seznam seminarjev */

= Bionanotehnologija 2026- seminar =
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

== Seznam seminarjev ==
V tabelo] prosim vpišite temo vašega projekta in kratko oznako.

{| class="wikitable"
! datum predstavitve !! naslov !! kratka koda projekta !! predstavlja !! recenzent 1 !! recenzent 2
|-
| 18/03/2025 || Bionanotehnološki pristop k dolgoročnemu arhiviranju digitalnih podatkov z DNA zaporedjem || DNArchive || Kozel, Vid || Bajramovikj, Denis || Ribič, Rebeka
|-
| 18/03/2025 || Sistem za adsorpcijo in razgradnjo gliadina (uporaba v medicini in prehranski industriji) || GlutenBlock || Horvat, Nejc || Šenica Pavletič, Primož || Hvalec, Jan
|-
| 18/03/2025 || Zaščita titanovih implantantov s samoobnovljivim nanofilmom || ImplantShield || Perc, Anže || Agrež, Tim-David || Klopčič, Klemen
|-
| 18/03/2025 || Bionanosenzorski obliž za merjenje cirkadianega ritma preko sline || CircAlign || Kovaček, Lucija || Bervar, Amber || Mohar, Teja
|-
| 25/03/2025 || Mazilo z odzivnimi nanodelci za selektivno zdravljenje atopijskega dermatitisa || SmartDerm || Pezo Zupančič, Neža || Habot, Hanna || Vogrič, Vanja
|-
| 25/03/2025 || Verižica za zaznavanje drog || SafeSip || Bogataj, Lenart || Jarm, Lea || Bajramovikj, Denis
|-
| 25/03/2025 || Nalepka za kožo za neinvazivno spremljanje hidracijskega stanja preko znoja|| HydraShow || Ferjančič, Lara || Todorovska, Milena || Šenica Pavletič, Primož
|-
| 25/03/2025 || Injekcija za hitrejšo rekonstrukcijo sprednje križne vezi (ACL) || RegelAcl || Briševac, Tea || Klinar, Brina || Agrež, Tim-David
|-
| 01/04/2025 || Kontaktne leče za zdravljenje migrene || MigraLens || Pšeničnik, Tiara || Kozel, Vid || Bervar, Amber
|-
| 01/04/2025 || Zaščitna nanoprevleka proti adheziji bakterij v prebavilih || FloraCoat || Jukić, Lea || Horvat, Nejc || Habot, Hanna
|-
| 01/04/2025 || Personalizirana indukcija in moduliranje spanja z uporabo nanoteles || NanoNap || Petrovič, Filip || Perc, Anže || Jarm, Lea
|-
| 01/04/2025 || Sistem za predčasno zaznavanje cvetenja cianobakterij || BloomSense || Novak, Anja || Kovaček, Lucija || Todorovska, Milena
|-
| 01/04/2025 || Sistem za začasno dodatno oskrbo s kisikom pri ovirani ventilaciji || Atmos || Oman Sušnik, Tonja || Pezo Zupančič, Neža || Klinar, Brina
|-
| 08/04/2025 || Pristop k zdravljenju neonatalne zlatenice || ZlatoHome || Auer, Špela || Bogataj, Lenart || Kozel, Vid
|-
| 08/04/2025 || Pametni venski graft za regeneracijo in spremljanje žil || VitaVein || Dimovska, Andreja || Ferjančič, Lara || Horvat, Nejc
|-
| 08/04/2025 || Injekcija za regeneracijo zob || ReDent || Gomiršek, Katarina || Briševac, Tea || Perc, Anže
|-
| 08/04/2025 || Detektor Salmonelle v jajcih (doma, male farme) || EggGuard || Titova, Varvara || Pšeničnik, Tiara || Kovaček, Lucija
|-
| 08/04/2025 || Zaščitna mreža za okna, ki filtrira onesnažen zrak || NanoNet || Kristan, Maruša || Jukić, Lea || Pezo Zupančič, Neža
|-
| 15/04/2025 || Sistemska zaščita pred komarji || DermVeil || Škorjanc, Meri || Petrovič, Filip || Bogataj, Lenart
|-
| 15/04/2025 || NFC biosenzor za zaznavanje kvarjenja jagodičevja na osnovi detekcije etanola z PQQ-ADH
|| PredictaBerry || Bregar, Jana || Novak, Anja || Ferjančič, Lara
|-
| 15/04/2025 || Filter za vodo, onesnaženo s težkimi kovinami || NanoFilter || Smrečnik, Meta || Oman Sušnik, Tonja || Briševac, Tea
|-
| 15/04/2025 || Encimski reaktor za razgrajevanje nanoplastike v pitni vodi || Aquazyme || Tušek, Marcel || Auer, Špela || Pšeničnik, Tiara
|-
| 15/04/2025 ||Biosenzor za zaznavo AMH na podlagi pSi ||NovaTrace AMH || Zupan, Zala || Dimovska, Andreja || Jukić, Lea
|-
| 22/04/2025 || Mikrofluidni nanosenzorski sistem za zgodnje zaznavanje bolezni mačk preko analize urina || LitterLab || Lešnik, Tjaša || Gomiršek, Katarina || Tušek, Marcel
|-
| 22/04/2025 || Lipidni nanodelci za izboljšano terapijo z iRNA proti pršici Varroa destructor || BeeOProtect || Čarman, Jasna || Titova, Varvara || Novak, Anja
|-
| 06/05/2025 || Sistem za tarčno dostavo butirata v aktivirane CAR-T celice || CAR-TNano || Ribič, Rebeka || Kristan, Maruša || Oman Sušnik, Tonja
|-
| 06/05/2025 || Nanodelci za tarčno inhibicijo spermatogeneze || FertiBlock || Hvalec, Jan || Škorjanc, Meri || Auer, Špela
|-
| 06/05/2025 || Zdravljenje Glikogenoze tip 1A z dostavo zdravila v hepatocite || GlucozymeShuttle || Klopčič, Klemen || Bregar, Jana || Dimovska, Andreja
|-
| 06/05/2025 || || || Mohar, Teja || Smrečnik, Meta || Gomiršek, Katarina
|-
| 06/05/2025 || Nanodelci za razgradnjo otokov plastike v oceanih || OceanHeal || Vogrič, Vanja || Petrovič, Filip || Titova, Varvara
|-
| 13/05/2025 || || || Bajramovikj, Denis || Zupan, Zala || Kristan, Maruša
|-
| 13/05/2025 || Zobna zalivka z vgrajenim sintetičnim DNA-identifikacijskim markerjem || ToothTag || Šenica Pavletič, Primož || Lešnik, Tjaša || Škorjanc, Meri
|-
| 13/05/2025 || || || Agrež, Tim-David || Čarman, Jasna || Bregar, Jana
|-
| 13/05/2025 || || || Bervar, Amber || Ribič, Rebeka || Smrečnik, Meta
|-
| 20/05/2025 || || || Habot, Hanna || Hvalec, Jan || Tušek, Marcel
|-
| 20/05/2025 || || || Jarm, Lea || Klopčič, Klemen || Zupan, Zala
|-
| 20/05/2025 || Peroralna dostava inzulina z biorazgradljivimi nanodelci || NanoInsulin || Todorovska, Milena || Mohar, Teja || Lešnik, Tjaša
|-
| 20/05/2025 || || || Klinar, Brina || Vogrič, Vanja || Čarman, Jasna
|-
| 27/05/2025 || || || kratke predstavitve || ||
|}

==Naloga==
Pripravite projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt, ki pa mora biti takšen, da pritegne investitorje. Ker je pomembno tudi kako boste to naredili, morate predstaviti tudi metodo in ne samo ideje. Natančno morate vedeti, kako boste projekt izvedli.

Predlagana struktura teksta:
* Uvod
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze
* Literatura

Za pripravo seminarja velja naslednje: 
* Elektronska verzija seminarja: avtor, naslov projekta, razširjeni povzetek projekta- 350-400 besed (brez literature) in grafični povzetek (čez približno pol strani). Vse naj bo na maksimalno dveh straneh, a ne sme vsebovati manj kot 350 besed (sem se ne šteje literatura).
* Elektronsko verzijo seminarja oddajte '''dva dni pred predstavitvijo,''' kasneje pa boste vsebino še prekopirali na za to določeno spletno stran, predstavitev pa eno uro pred seminarjem na [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ strežnik].
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Predstavitev naj bo dolga 15 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenta morata predlagati vsaj eno izboljšavo predstavljenega projekta.

==Imena datotek==
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem modelu:
* 26_nano_Priimek.doc za seminar, npr. 26_nano_Craik_Venter.doc
* 26_nano_Priimek.ppt za prezentacijo, npr. 26_nano_Craik_Venter.ppt

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T20:59:37Z

Vanja Vogrič 2: /* Zasnova ideje biosenzorja */

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, njihov glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo z obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijskem nivoju so tako živilska kot tudi farmacevtska, kozmetična in gradbena industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

==Zasnova ideje biosenzorja==
Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je torej postalo ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, s pomočjo katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacij o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS možna vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji kakršna sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

===Detekcija proste L-ramnoze===
Za pripravo konstrukta za detekcijo proste L-ramnoze so uporabili plazmid pCK302. Ta plazmid nosi zapis za odpornost proti ampicilinu, zapis za transkripcijski faktor RhaS z lastnim vezavnim mestom za ribosom (RBS), promotor PrhaBAD in navzdol od promotorja zapis za reporterski protein sfGFP, ki vsebuje sintetični RBS.

Plazmid pCK302 so s transformacijo vnesli v celice ''E. Coli'' seva BL21(DE3). Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom ampicilina v gojišče.

===Analiza učinkovitosti biosenzorja in nadaljne modifikacije===
Analizo fluorescence oz. učinkovitosti biosenzorja so izvedli s primerjavo intenzitet fluorescence standardnih vzorcev L-ramnoze in vzorcev po razgradnji biomase makroalg rodu ''Ulva'' z ulvanolitičnimi encimi, ki so jih pred tem izolirali [1].

V zapis za sfGFP so uvedli T7g10 sl zanko, ki izhaja iz kapsidnega proteina faga T7 in poveča stabilnost 5' konca mRNA, saj prepreči razgradnjo z nukleazami. Plazmid, ki je v zapisu za sfGFP vseboval zanko T7g10 sl zanko je bil pCK302sl [8, 9]. Z uvedbo zanke so opazili dvakratno intenziteto fluorescence pri raztopinah L-ramnoze v razponu koncentracij 10μM – 1mM v primerjavi s fluorescenco, ki so jo opazili pri originalnem plazmidu pCK302 [1].

Uvedli so tudi dve mutaciji v vezavni mesti za RhaS na promotorju PrhaBAD. Mutaciji, ki sta ju vsebovala plazmid pCK302sl_bind1 in plazmid pCK302sl_bind2, nista pokazali znatne razlike v fluorescenci v primerjavi s samo uvedbo T7g10 sl zanke [1].

Poleg uvedbe mutacij so v plazmid pCK302 namesto zapisa za sfGFP vnesli zapise za tri različne reporterske proteine: ojačani zeleni fluorescenčni protein eGFP, monomerni zeleni fluorescentni protein mStayGold in mCherry. Pri enakem razponu koncentracij L-ramnoze je največjo intenziteto fluorescence pokazal sfGFP [1].

==Zaključek==
Razvoj genetsko kodiranega biosenzorja, ki so ga zasnovali Worth in sod., pomeni pomemben mejnik pri spremljanju procesa razgradnje ulvana. Z uporabo regulacijskega sistema bakterije ‘’E. Coli’’ in fluorescentnega reporterskega proteina je raziskovalcem uspelo ustvariti orodje, ki presega omejitve klasičnih kromatografskih metod. Glavne prednosti tega sistema so visoka specifičnost, saj biosenzor se odziva neposredno na prisotnost proste L-ramnoze, kar omogoča natančno sledenje stopnji depolimerizacije ulvana in občutljivosti, saj z uvedbo strukturnih modifikacij, kot je zanka T7g10 sl, se je občutljivost senzorja podvojila, kar omogoča zaznavo v mikromolarnih razponih že pri zelo nizkih koncentracijah monosaharida (od 10 μM navzgor) [1, 10].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07
#N. Miertens, E. Remaut, W. Fiers: Increased Stability of Phage T 7g10 mRNA Is Mediated by either a 5’- or a 3’-Terminal Stem-Loop Structure. Biol. Chem. Hoppe. Seyler 1996, 377, 811–818. DOI: 10.1515/bchm3.1996.377.12.811
#A. Wegerer, T. Sun, J. Altenbuchner: Optimization of an E. coli L-rhamnose-inducible expression vector: test of various genetic module combinations. BMC Biotechnol. 2008, 8, 2. DOI: 10.1186/1472-6750-8-2
#C. L. Kelly, Z. Liu, A. Yoshihara, S. F. Jenkinson, M. R. Wormald, J. Otero, A. Estévez, A. Kato, M. H. S. Marqvorsen, G. W. J. Fleet, idr.: Synthetic Chemical Inducers and Genetic Decoupling Enable Orthogonal Control of the rhaBAD Promoter. ACS Synth. Biol. 2016, 5, 1136–1145. DOI: 10.1021/acssynbio.6b00030

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T20:55:12Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, njihov glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo z obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijskem nivoju so tako živilska kot tudi farmacevtska, kozmetična in gradbena industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

==Zasnova ideje biosenzorja==
Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je postalo torej ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, preko katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacije o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je, tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS, vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD, uspešna [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji, kot sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

===Detekcija proste L-ramnoze===
Za pripravo konstrukta za detekcijo proste L-ramnoze so uporabili plazmid pCK302. Ta plazmid nosi zapis za odpornost proti ampicilinu, zapis za transkripcijski faktor RhaS z lastnim vezavnim mestom za ribosom (RBS), promotor PrhaBAD in navzdol od promotorja zapis za reporterski protein sfGFP, ki vsebuje sintetični RBS.

Plazmid pCK302 so s transformacijo vnesli v celice ''E. Coli'' seva BL21(DE3). Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom ampicilina v gojišče.

===Analiza učinkovitosti biosenzorja in nadaljne modifikacije===
Analizo fluorescence oz. učinkovitosti biosenzorja so izvedli s primerjavo intenzitet fluorescence standardnih vzorcev L-ramnoze in vzorcev po razgradnji biomase makroalg rodu ''Ulva'' z ulvanolitičnimi encimi, ki so jih pred tem izolirali [1].

V zapis za sfGFP so uvedli T7g10 sl zanko, ki izhaja iz kapsidnega proteina faga T7 in poveča stabilnost 5' konca mRNA, saj prepreči razgradnjo z nukleazami. Plazmid, ki je v zapisu za sfGFP vseboval zanko T7g10 sl zanko je bil pCK302sl [8, 9]. Z uvedbo zanke so opazili dvakratno intenziteto fluorescence pri raztopinah L-ramnoze v razponu koncentracij 10μM – 1mM v primerjavi s fluorescenco, ki so jo opazili pri originalnem plazmidu pCK302 [1].

Uvedli so tudi dve mutaciji v vezavni mesti za RhaS na promotorju PrhaBAD. Mutaciji, ki sta ju vsebovala plazmid pCK302sl_bind1 in plazmid pCK302sl_bind2, nista pokazali znatne razlike v fluorescenci v primerjavi s samo uvedbo T7g10 sl zanke [1].

Poleg uvedbe mutacij so v plazmid pCK302 namesto zapisa za sfGFP vnesli zapise za tri različne reporterske proteine: ojačani zeleni fluorescenčni protein eGFP, monomerni zeleni fluorescentni protein mStayGold in mCherry. Pri enakem razponu koncentracij L-ramnoze je največjo intenziteto fluorescence pokazal sfGFP [1].

==Zaključek==
Razvoj genetsko kodiranega biosenzorja, ki so ga zasnovali Worth in sod., pomeni pomemben mejnik pri spremljanju procesa razgradnje ulvana. Z uporabo regulacijskega sistema bakterije ‘’E. Coli’’ in fluorescentnega reporterskega proteina je raziskovalcem uspelo ustvariti orodje, ki presega omejitve klasičnih kromatografskih metod. Glavne prednosti tega sistema so visoka specifičnost, saj biosenzor se odziva neposredno na prisotnost proste L-ramnoze, kar omogoča natančno sledenje stopnji depolimerizacije ulvana in občutljivosti, saj z uvedbo strukturnih modifikacij, kot je zanka T7g10 sl, se je občutljivost senzorja podvojila, kar omogoča zaznavo v mikromolarnih razponih že pri zelo nizkih koncentracijah monosaharida (od 10 μM navzgor) [1, 10].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07
#N. Miertens, E. Remaut, W. Fiers: Increased Stability of Phage T 7g10 mRNA Is Mediated by either a 5’- or a 3’-Terminal Stem-Loop Structure. Biol. Chem. Hoppe. Seyler 1996, 377, 811–818. DOI: 10.1515/bchm3.1996.377.12.811
#A. Wegerer, T. Sun, J. Altenbuchner: Optimization of an E. coli L-rhamnose-inducible expression vector: test of various genetic module combinations. BMC Biotechnol. 2008, 8, 2. DOI: 10.1186/1472-6750-8-2
#C. L. Kelly, Z. Liu, A. Yoshihara, S. F. Jenkinson, M. R. Wormald, J. Otero, A. Estévez, A. Kato, M. H. S. Marqvorsen, G. W. J. Fleet, idr.: Synthetic Chemical Inducers and Genetic Decoupling Enable Orthogonal Control of the rhaBAD Promoter. ACS Synth. Biol. 2016, 5, 1136–1145. DOI: 10.1021/acssynbio.6b00030

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T20:52:47Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, njihov glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo iz obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijski skali so tako živilska, kakor tudi farmacevtska, kozmetična in gradbeniška industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov iz celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

==Zasnova ideje biosenzorja==
Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je postalo torej ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, preko katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacije o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je, tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS, vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD, uspešna [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji, kot sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

===Detekcija proste L-ramnoze===
Za pripravo konstrukta za detekcijo proste L-ramnoze so uporabili plazmid pCK302. Ta plazmid nosi zapis za odpornost proti ampicilinu, zapis za transkripcijski faktor RhaS z lastnim vezavnim mestom za ribosom (RBS), promotor PrhaBAD in navzdol od promotorja zapis za reporterski protein sfGFP, ki vsebuje sintetični RBS.

Plazmid pCK302 so s transformacijo vnesli v celice ''E. Coli'' seva BL21(DE3). Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom ampicilina v gojišče.

===Analiza učinkovitosti biosenzorja in nadaljne modifikacije===
Analizo fluorescence oz. učinkovitosti biosenzorja so izvedli s primerjavo intenzitet fluorescence standardnih vzorcev L-ramnoze in vzorcev po razgradnji biomase makroalg rodu ''Ulva'' z ulvanolitičnimi encimi, ki so jih pred tem izolirali [1].

V zapis za sfGFP so uvedli T7g10 sl zanko, ki izhaja iz kapsidnega proteina faga T7 in poveča stabilnost 5' konca mRNA, saj prepreči razgradnjo z nukleazami. Plazmid, ki je v zapisu za sfGFP vseboval zanko T7g10 sl zanko je bil pCK302sl [8, 9]. Z uvedbo zanke so opazili dvakratno intenziteto fluorescence pri raztopinah L-ramnoze v razponu koncentracij 10μM – 1mM v primerjavi s fluorescenco, ki so jo opazili pri originalnem plazmidu pCK302 [1].

Uvedli so tudi dve mutaciji v vezavni mesti za RhaS na promotorju PrhaBAD. Mutaciji, ki sta ju vsebovala plazmid pCK302sl_bind1 in plazmid pCK302sl_bind2, nista pokazali znatne razlike v fluorescenci v primerjavi s samo uvedbo T7g10 sl zanke [1].

Poleg uvedbe mutacij so v plazmid pCK302 namesto zapisa za sfGFP vnesli zapise za tri različne reporterske proteine: ojačani zeleni fluorescenčni protein eGFP, monomerni zeleni fluorescentni protein mStayGold in mCherry. Pri enakem razponu koncentracij L-ramnoze je največjo intenziteto fluorescence pokazal sfGFP [1].

==Zaključek==
Razvoj genetsko kodiranega biosenzorja, ki so ga zasnovali Worth in sod., pomeni pomemben mejnik pri spremljanju procesa razgradnje ulvana. Z uporabo regulacijskega sistema bakterije ‘’E. Coli’’ in fluorescentnega reporterskega proteina je raziskovalcem uspelo ustvariti orodje, ki presega omejitve klasičnih kromatografskih metod. Glavne prednosti tega sistema so visoka specifičnost, saj biosenzor se odziva neposredno na prisotnost proste L-ramnoze, kar omogoča natančno sledenje stopnji depolimerizacije ulvana in občutljivosti, saj z uvedbo strukturnih modifikacij, kot je zanka T7g10 sl, se je občutljivost senzorja podvojila, kar omogoča zaznavo v mikromolarnih razponih že pri zelo nizkih koncentracijah monosaharida (od 10 μM navzgor) [1, 10].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07
#N. Miertens, E. Remaut, W. Fiers: Increased Stability of Phage T 7g10 mRNA Is Mediated by either a 5’- or a 3’-Terminal Stem-Loop Structure. Biol. Chem. Hoppe. Seyler 1996, 377, 811–818. DOI: 10.1515/bchm3.1996.377.12.811
#A. Wegerer, T. Sun, J. Altenbuchner: Optimization of an E. coli L-rhamnose-inducible expression vector: test of various genetic module combinations. BMC Biotechnol. 2008, 8, 2. DOI: 10.1186/1472-6750-8-2
#C. L. Kelly, Z. Liu, A. Yoshihara, S. F. Jenkinson, M. R. Wormald, J. Otero, A. Estévez, A. Kato, M. H. S. Marqvorsen, G. W. J. Fleet, idr.: Synthetic Chemical Inducers and Genetic Decoupling Enable Orthogonal Control of the rhaBAD Promoter. ACS Synth. Biol. 2016, 5, 1136–1145. DOI: 10.1021/acssynbio.6b00030

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T16:53:43Z

Vanja Vogrič 2:

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, katere glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo iz obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijski skali so tako živilska, kakor tudi farmacevtska, kozmetična in gradbeniška industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov iz celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

==Zasnova ideje biosenzorja==
Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je postalo torej ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, preko katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacije o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je, tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS, vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD, uspešna [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji, kot sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

===Detekcija proste L-ramnoze===
Za pripravo konstrukta za detekcijo proste L-ramnoze so uporabili plazmid pCK302. Ta plazmid nosi zapis za odpornost proti ampicilinu, zapis za transkripcijski faktor RhaS z lastnim vezavnim mestom za ribosom (RBS), promotor PrhaBAD in navzdol od promotorja zapis za reporterski protein sfGFP, ki vsebuje sintetični RBS.

Plazmid pCK302 so s transformacijo vnesli v celice ''E. Coli'' seva BL21(DE3). Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom ampicilina v gojišče.

===Analiza učinkovitosti biosenzorja in nadaljne modifikacije===
Analizo fluorescence oz. učinkovitosti biosenzorja so izvedli s primerjavo intenzitet fluorescence standardnih vzorcev L-ramnoze in vzorcev po razgradnji biomase makroalg rodu ''Ulva'' z ulvanolitičnimi encimi, ki so jih pred tem izolirali [1].

V zapis za sfGFP so uvedli T7g10 sl zanko, ki izhaja iz kapsidnega proteina faga T7 in poveča stabilnost 5' konca mRNA, saj prepreči razgradnjo z nukleazami. Plazmid, ki je v zapisu za sfGFP vseboval zanko T7g10 sl zanko je bil pCK302sl [8, 9]. Z uvedbo zanke so opazili dvakratno intenziteto fluorescence pri raztopinah L-ramnoze v razponu koncentracij 10μM – 1mM v primerjavi s fluorescenco, ki so jo opazili pri originalnem plazmidu pCK302 [1].

Uvedli so tudi dve mutaciji v vezavni mesti za RhaS na promotorju PrhaBAD. Mutaciji, ki sta ju vsebovala plazmid pCK302sl_bind1 in plazmid pCK302sl_bind2, nista pokazali znatne razlike v fluorescenci v primerjavi s samo uvedbo T7g10 sl zanke [1].

Poleg uvedbe mutacij so v plazmid pCK302 namesto zapisa za sfGFP vnesli zapise za tri različne reporterske proteine: ojačani zeleni fluorescenčni protein eGFP, monomerni zeleni fluorescentni protein mStayGold in mCherry. Pri enakem razponu koncentracij L-ramnoze je največjo intenziteto fluorescence pokazal sfGFP [1].

==Zaključek==
Razvoj genetsko kodiranega biosenzorja, ki so ga zasnovali Worth in sod., pomeni pomemben mejnik pri spremljanju procesa razgradnje ulvana. Z uporabo regulacijskega sistema bakterije ‘’E. Coli’’ in fluorescentnega reporterskega proteina je raziskovalcem uspelo ustvariti orodje, ki presega omejitve klasičnih kromatografskih metod. Glavne prednosti tega sistema so visoka specifičnost, saj biosenzor se odziva neposredno na prisotnost proste L-ramnoze, kar omogoča natančno sledenje stopnji depolimerizacije ulvana in občutljivosti, saj z uvedbo strukturnih modifikacij, kot je zanka T7g10 sl, se je občutljivost senzorja podvojila, kar omogoča zaznavo v mikromolarnih razponih že pri zelo nizkih koncentracijah monosaharida (od 10 μM navzgor) [1, 10].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07
#N. Miertens, E. Remaut, W. Fiers: Increased Stability of Phage T 7g10 mRNA Is Mediated by either a 5’- or a 3’-Terminal Stem-Loop Structure. Biol. Chem. Hoppe. Seyler 1996, 377, 811–818. DOI: 10.1515/bchm3.1996.377.12.811
#A. Wegerer, T. Sun, J. Altenbuchner: Optimization of an E. coli L-rhamnose-inducible expression vector: test of various genetic module combinations. BMC Biotechnol. 2008, 8, 2. DOI: 10.1186/1472-6750-8-2
#C. L. Kelly, Z. Liu, A. Yoshihara, S. F. Jenkinson, M. R. Wormald, J. Otero, A. Estévez, A. Kato, M. H. S. Marqvorsen, G. W. J. Fleet, idr.: Synthetic Chemical Inducers and Genetic Decoupling Enable Orthogonal Control of the rhaBAD Promoter. ACS Synth. Biol. 2016, 5, 1136–1145. DOI: 10.1021/acssynbio.6b00030

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T16:52:46Z

Vanja Vogrič 2: /* Detekcija proste L-ramnoze */

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, katere glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo iz obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijski skali so tako živilska, kakor tudi farmacevtska, kozmetična in gradbeniška industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov iz celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

==Zasnova ideje biosenzorja==
Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je postalo torej ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, preko katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacije o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je, tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS, vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD, uspešna [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji, kot sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

===Detekcija proste L-ramnoze===
Za pripravo konstrukta za detekcijo proste L-ramnoze so uporabili plazmid pCK302. Ta plazmid nosi zapis za odpornost proti ampicilinu, zapis za transkripcijski faktor RhaS z lastnim vezavnim mestom za ribosom (RBS), promotor PrhaBAD in navzdol od promotorja zapis za reporterski protein sfGFP, ki vsebuje sintetični RBS.

Plazmid pCK302 so s transformacijo vnesli v celice ''E. Coli'' seva BL21(DE3). Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom ampicilina v gojišče.

===Analiza učinkovitosti biosenzorja in nadaljne modifikacije===
Analizo fluorescence oz. učinkovitosti biosenzorja so izvedli s primerjavo intenzitet fluorescence standardnih vzorcev L-ramnoze in vzorcev po razgradnji biomase makroalg rodu ''Ulva'' z ulvanolitičnimi encimi, ki so jih pred tem izolirali [1].

V zapis za sfGFP so uvedli T7g10 sl zanko, ki izhaja iz kapsidnega proteina faga T7 in poveča stabilnost 5' konca mRNA, saj prepreči razgradnjo z nukleazami. Plazmid, ki je v zapisu za sfGFP vseboval zanko T7g10 sl zanko je bil pCK302sl [8, 9]. Z uvedbo zanke so opazili dvakratno intenziteto fluorescence pri raztopinah L-ramnoze v razponu koncentracij 10μM – 1mM v primerjavi s fluorescenco, ki so jo opazili pri originalnem plazmidu pCK302 [1].

Uvedli so tudi dve mutaciji v vezavni mesti za RhaS na promotorju PrhaBAD. Mutaciji, ki sta ju vsebovala plazmid pCK302sl_bind1 in plazmid pCK302sl_bind2, nista pokazali znatne razlike v fluorescenci v primerjavi s samo uvedbo T7g10 sl zanke [1].

Poleg uvedbe mutacij so v plazmid pCK302 namesto zapisa za sfGFP vnesli zapise za tri različne reporterske proteine: ojačani zeleni fluorescenčni protein eGFP, monomerni zeleni fluorescentni protein mStayGold in mCherry. Pri enakem razponu koncentracij L-ramnoze je največjo intenziteto fluorescence pokazal sfGFP [1].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07
#N. Miertens, E. Remaut, W. Fiers: Increased Stability of Phage T 7g10 mRNA Is Mediated by either a 5’- or a 3’-Terminal Stem-Loop Structure. Biol. Chem. Hoppe. Seyler 1996, 377, 811–818. DOI: 10.1515/bchm3.1996.377.12.811
#A. Wegerer, T. Sun, J. Altenbuchner: Optimization of an E. coli L-rhamnose-inducible expression vector: test of various genetic module combinations. BMC Biotechnol. 2008, 8, 2. DOI: 10.1186/1472-6750-8-2

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T16:19:34Z

Vanja Vogrič 2: /* Zgradba in delovanje biosenzorja */

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, katere glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo iz obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijski skali so tako živilska, kakor tudi farmacevtska, kozmetična in gradbeniška industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov iz celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

==Zasnova ideje biosenzorja==
Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je postalo torej ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, preko katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacije o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je, tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS, vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD, uspešna [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji, kot sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

===Detekcija proste L-ramnoze===
Za pripravo konstrukta za detekcijo proste L-ramnoze so uporabili plazmid pCK302. Ta plazmid nosi zapis za odpornost proti ampicilinu, zapis za transkripcijski faktor RhaS z lastnim vezavnim mestom za ribosom (RBS), promotor PrhaBAD in navzdol od promotorja zapis za reporterski protein sfGFP, ki vsebuje sintetični RBS.

V zapis za sfGFP so uvedli T7g10 sl zanko, ki izhaja iz kapsidnega proteina faga T7 in poveča stabilnost 5' konca mRNA, saj prepreči razgradnjo z nukleazami. Plazmid, ki je v zapisu za sfGFP vseboval T7g10 sl zanko, je bil pCK302sl [8, 9]. Z uvedbo zanke so opazili dvakratno intenziteto fluorescence pri raztopinah L-ramnoze v razponu koncentracij 10μM – 1mM v primerjavi s fluorescenco, ki so jo opazili pri originalnem plazmidu pCK302 [1].

Uvedli so tudi dve mutaciji v vezavni mesti za RhaS na promotorju PrhaBAD. Mutaciji, ki sta ju vsebovala plazmid pCK302sl_bind1 in plazmid pCK302sl_bind2, nista pokazali znatne razlike v fluorescenci v primerjavi s samo uvedbo T7g10 sl zanke [1].

Poleg uvedbe mutacij so v plazmid pCK302 namesto zapisa za sfGFP vnesli zapise za tri različne reporterske proteine: ojačani zeleni fluorescentni protein eGFP, monomerni zeleni fluorescentni protein mStayGold in protein mCherry. Pri enakem razponu koncentracij L-ramnoze je največjo intenziteto fluorescence pokazal sfGFP [1].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07
#N. Miertens, E. Remaut, W. Fiers: Increased Stability of Phage T 7g10 mRNA Is Mediated by either a 5’- or a 3’-Terminal Stem-Loop Structure. Biol. Chem. Hoppe. Seyler 1996, 377, 811–818. DOI: 10.1515/bchm3.1996.377.12.811
#A. Wegerer, T. Sun, J. Altenbuchner: Optimization of an E. coli L-rhamnose-inducible expression vector: test of various genetic module combinations. BMC Biotechnol. 2008, 8, 2. DOI: 10.1186/1472-6750-8-2

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T15:37:40Z

Vanja Vogrič 2: /* Zasnova ideje biosenzorja */

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, katere glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo iz obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijski skali so tako živilska, kakor tudi farmacevtska, kozmetična in gradbeniška industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov iz celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

==Zasnova ideje biosenzorja==
Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je postalo torej ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, preko katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacije o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je, tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS, vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD, uspešna [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji, kot sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07
#N. Miertens, E. Remaut, W. Fiers: Increased Stability of Phage T 7g10 mRNA Is Mediated by either a 5’- or a 3’-Terminal Stem-Loop Structure. Biol. Chem. Hoppe. Seyler 1996, 377, 811–818. DOI: 10.1515/bchm3.1996.377.12.811
#A. Wegerer, T. Sun, J. Altenbuchner: Optimization of an E. coli L-rhamnose-inducible expression vector: test of various genetic module combinations. BMC Biotechnol. 2008, 8, 2. DOI: 10.1186/1472-6750-8-2

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T15:37:19Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T15:32:45Z

Vanja Vogrič 2: /* Viri */

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, katere glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo iz obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijski skali so tako živilska, kakor tudi farmacevtska, kozmetična in gradbeniška industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov iz celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je postalo torej ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, preko katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacije o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

==Zasnova ideje biosenzorja==
Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je, tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS, vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD, uspešna [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji, kot sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07
#N. Miertens, E. Remaut, W. Fiers: Increased Stability of Phage T 7g10 mRNA Is Mediated by either a 5’- or a 3’-Terminal Stem-Loop Structure. Biol. Chem. Hoppe. Seyler 1996, 377, 811–818. DOI: 10.1515/bchm3.1996.377.12.811
#A. Wegerer, T. Sun, J. Altenbuchner: Optimization of an E. coli L-rhamnose-inducible expression vector: test of various genetic module combinations. BMC Biotechnol. 2008, 8, 2. DOI: 10.1186/1472-6750-8-2

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T15:04:55Z

Vanja Vogrič 2: /* Konstrukti za razgradnjo ulvana */

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==
Z višanjem temperature okolja in odlaganjem hranilnih snovi v morske vode, se v zadnjih desetletjih zlasti ribiški in turistični sektor soočata s težavo nekontroliranega cvetenja alg. Velik izziv predstavlja hitra rast makroalg iz rodu ''Ulva'', ki zaradi izpostavljenosti tokovom izgubijo stik s podlago in se začnejo nabirati na obalah. Makroalge ''Ulva'' so obdane s celično steno, katere glavni gradnik je polisaharid ulvan, ki predstavlja kar 30% suhe mase organizma [1, 2].

Ulvan je polisaharid kompleksne sestave, ki se med posameznimi vrstami rodu ''Ulva'' zelo razlikuje. V glavnem je zgrajen iz monosaharida L-ramnoze 3-sulfata (Rha3S, 49% molskega deleža), ki se poveže z D-glukuronsko kislino (GlcA, 23,8% molskega deleža) preko β-1,4 vezi. Namesto D-glukuronske kisline je lahko na L-ramnozo 3-sulfat vezana tudi L-iduronska kislina (IdoA) preko α-1,4 vezi ali ksiloza (Xyl) preko β-1,4 vezi. Glavna veriga se preko L-ramnoze 3-sulfata povezuje v kompleksno strukturo. Deleži različnih sladkorjev, ki so vezani na L-ramnozo se močno razlikujejo med posameznim vrstami v rodu ''Ulva'' [3].

Zaradi velikih količin alg, ki jih redno odstranjujejo iz obal je zato postal ulvan iz celične stene makroalg rodu ''Ulva'' pomemben vir monosaharidov. Veliki porabniki L-ramnoze na industrijski skali so tako živilska, kakor tudi farmacevtska, kozmetična in gradbeniška industrija [4, 5]. Razgradnja polisaharidov iz celilčne stene alg zato predstavlja veliko globalno prednost pred industrijsko sintezo L-ramnoze, saj odstranjevanje odpadne biomase iz morja ni več strošek, temveč vir dragocenih surovin.

Spremljanje razgradnje ulvana do končnega monosaharida L-ramnoze je postalo torej ključnega pomena za nadaljno industrijsko uporabo le-tega. Dosedanje tehnike so temeljile na kromatografskih metodah, preko katerih so kvantificirali razgradne produkte ob dodajanju ulvanolitičnih encimov polisaharidu. Tehnika analize je zaznavala spreminjanje koncentracije redukcijskih koncev, ki nastanejo ob cepitvi glikozidne vezi v polisaharidu. Preko vezave reagentov na redukcijske konce je prišlo do spremembe barve, preko katere so lahko sledili razgradnji ulvana na manjše sladkorne enote. Uporabljene kromatografske metode niso specifične, saj ne nudijo informacije o velikosti in identiteti nastalih sladkornih enot [1].

==Zasnova ideje biosenzorja==
Za razgradnjo kompleksnega polisaharida ulvana, so nekateri morski mikroorganizmi razvili ulvanolitične encime, s katerimi lahko dobljene monosaharide uporabijo kot vir energije. Primer takega organizma je morska bakterija ''Formosa Agariphila'', ki nosi zapis za te proteine v regijah PUL (»polisaharide utilisation loci«) v svojem genomu. Pri izboljšavi detekcije razgradnje ulvana so Wolf in sod. uporabili ulvanolitične encime iz ''F. Agariphila''. Biosenzor, ki je detektiral prisotnost L-ramnoze v mešanici pa je temeljil na sistemu, ki ga uporabljajo bakterije ''Escherichia Coli'' pri regulaciji metabolizma ramnoze. Plazmid, ki so ga znanstveniki uporablili, je poleg zapisov za proteine, ki se odzivajo na prisotnost L-ramnoze v celici, vseboval izboljšano obliko zelenega fluorescentnega proteina, sfGFP (»superfolded green fluorescent protein«). Ta je ob prisotnosti proste L-ramnoze deloval kot reporterski gen [1].

===Regulacija presnove ramnoze pri ''E. Coli''===
Pri ''E. Coli'' sta ključna aktivatorska proteina RhaR in RhaS. RhaR je protein, ki se konstitutivno izraža in ob prisotnosti L-ramnoze deluje kot transkripcijski faktor za prepisovanje zapisa za protein RhaS. Ob prisotnosti obeh transkripcijskih aktivatorjev, RhaR in RhaS, pride do vezave RNA polimeraze na promotor PrhaBAD in posledično izražanja genov, ki so odgovorni za presnovo ramnoze v celici [6]. Študije so pokazale, da je, tudi ob prisotnosti samega proteina RhaS, vezava RNA polimeraze na promotor PrhaBAD, uspešna [7].

Promotor PrhaBAD, v nasprotju s promotorji, kot sta npr. Plac ali ParaBAD, ki delujeta po načelu »vse ali nič«, deluje sorazmerno s koncentracijo ramnoze v celici. Ob višji koncentraciji ramnoze je torej izražanje genov, ki se nahajajo navzdol od tega promotorja, močnejše [1].

==Zgradba in delovanje biosenzorja==
Pri ustvarjanju biosenzorja za detekcijo razgradnje ulvana pri makroalgah, je bila ključnega pomena specifičnost zaznave in uporaba učinkovitega reporterskega sistema, ki bi omogočal detekcijo tudi pri nizkih koncentracijah. Zaradi tega je bila izbira sistema za regulacijo presnove ramnoze iz ''E. Coli'' najprimernejša, kjer izražanje reporterskega proteina sfGFP sorazmerno narašča z naraščajočo koncentracijo ramnoze v celici [1].
===Konstrukti za razgradnjo ulvana===
Wolf in sod. so za učinkovito razgradnjo ulvana uporabili encime, ki so zapisani v genomu bakterije ''F. Agariphila'' v regiji PUL-H. Zapise za encime so vstavili v plazmid pET28a, ki vsebuje gen za odpornost proti kanamicinu, T7 promotor, za njim laktonski operon in multiplo klonirno mesto. Plazmid vsebuje tudi zapis za represor LacI, ki se veže na Plac, ko laktoze oz. njenih analogov ni v celici. Zapise za želene encime P10_PL40, P24_GH3, P31_GH39, P32_S1_8, P33_GH105 in P36_S1_25 so vnesli za laktonskim operonom. Vsi izraženi ulvanolitični encimi so vsebovali tudi N-končno 6xHis oznako.

* P10_PL40: Ulvan liaza katalizira cepitev glikozidne vezi med GlcA ali IdoA in Rha3S. Nastane nenasičena uronska kislina na nereducirajočem koncu.
* P24_GH3: Glikozid hidrolaza hidrolizira vez med Xyl in Rha3S. Nastane Xyl-Rha3S-intermediat.
* P31_GH39: Ksilozidaza katalizira cepitev med Xyl in Rha3S in sprosti Xyl-Rha3S disaharid.
* P32_S1_8: Sulfataza odstrani eno sulfatno skupino iz sulfatirane ksiloze Xyl2S. Encim je potreben, ko je v polisaharidu sulfatirana tudi ksiloza, saj jo pripravi za naknadno cepitev glikozidne vezi.
*P33_GH105: Nenasičena glukuronil hidrolaza sprosti Rha3S iz produkta, ki ga je ustvarila ulvan liaza.
* P36_S1_25: Sulfataza odstrani sulfatne skupine iz Rha3S in sprosti L-ramnozo.

Rekombinantne proteine so izražali v celicah ''E. Coli'' seva BL21(DE3), saj ta sev izraža RNA polimerazo T7, ki omogoča izražanje genov v multiplem klonirnem mestu na plazmidu pET28a. Selekcijo celic, ki so uspešno sprejele plazmid, so izvedli z dodatkom kanamicina v gojišče. Izražanje encimov so inducirali z dodajanjem IPTG. Lizate celic so nanesli na kolono za Ni2+ afinitetno kromatografijo in zbirali frakcije eluiranih encimov. Izolirani encimi so bili tako pripravljeni za razgradnjo ulvana [1].

==Viri==
# Y. L. Wolf, T. Bayer, U. T. Bornscheuer: A genetically encoded L-rhamnose biosensor for monitoring marine polysaccharide depolymerization. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2026, 110, 50. DOI: 10.1007/s00253-026-13724-1
#L. Reisky, A. Préchoux, M.-K. Zühlke, M. Bäumgen, C. S. Robb, N. Gerlach, T. Roret, C. Stanetty, R. Larocque, G. Michel, idr.: A marine bacterial enzymatic cascade degrades the algal polysaccharide ulvan. Nat. Chem. Biol. 2019, 15, 803–812. DOI: 10.1038/s41589-019-0311-9
#A. S. Jagtap, C. S. Manohar: Overview on Microbial Enzymatic Production of Algal Oligosaccharides for Nutraceutical Applications. Mar. Biotechnol. 2021, 23, 159–176. DOI: 10.1007/s10126-021-10027-6
#K. Slámová, J. Kapešová, K. Valentová: “Sweet Flavonoids”: Glycosidase-Catalyzed Modifications. Int. J. Mol. Sci. 2018, 19, 2126. DOI: 10.3390/ijms19072126
#V. Kaur, M. B. Bera, P. S. Panesar, H. Kumar, J. F. Kennedy: Welan gum: Microbial production, characterization, and applications. Int. J. Biol. Macromol. 2014, 65, 454–461. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2014.01.061
#S. M. Egan, R. F. Schleif: A Regulatory Cascade in the Induction of rhaBAD. J. Mol. Biol. 1993, 234, 87–98. DOI: 10.1006/jmbi.1993.1565
#J. R. Wickstrum, J. M. Skredenske, A. Kolin, D. J. Jin, J. Fang, S. M. Egan: Transcription Activation by the DNA-Binding Domain of the AraC Family Protein RhaS in the Absence of Its Effector-Binding Domain. J. Bacteriol. 2007, 189, 4984–4993. DOI: 10.1128/JB.00530-07

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T15:02:21Z

Vanja Vogrič 2: /* Konstrukti za razgradnjo ulvana */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T15:01:45Z

Vanja Vogrič 2: /* Regulacija presnove ramnoze pri E. Coli */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T14:56:41Z

Vanja Vogrič 2: /* Konstrukti za razgradnjo ulvana */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T14:50:52Z

Vanja Vogrič 2: /* Konstrukti za razgradnjo ulvana */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T14:20:59Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T14:14:40Z

Vanja Vogrič 2:

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T14:05:24Z

Vanja Vogrič 2: /* Viri */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T13:34:22Z

Vanja Vogrič 2: /* Delovanje regulacije presnove ramnoze pri E. Coli */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T10:57:08Z

Vanja Vogrič 2: /* Delovanje regulacije metabolizma ramnoze pri E. Coli */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T10:56:46Z

Vanja Vogrič 2:

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T10:38:03Z

Vanja Vogrič 2: /* Zasnova ideje biosenzorja */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T10:32:08Z

Vanja Vogrič 2: /* Zasnova ideje biosenzorja */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T10:31:03Z

Vanja Vogrič 2:

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T09:59:58Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T09:59:32Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T09:47:26Z

Vanja Vogrič 2: /* Viri */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T09:30:15Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T09:28:54Z

Vanja Vogrič 2: /* Viri */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T09:28:09Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T09:27:47Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T09:26:56Z

Vanja Vogrič 2: /* Uvod */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T08:13:48Z

Vanja Vogrič 2: /* Viri */

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-06T08:10:20Z

Vanja Vogrič 2:

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-04T06:40:58Z

Vanja Vogrič 2:

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

==Uvod==

Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov

2026-04-04T06:40:36Z

Vanja Vogrič 2: Created page with "Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/"

Izhodiščni članek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41612076/

Seminarji SB 2025/26

2026-04-04T06:38:30Z

Vanja Vogrič 2:

V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme:

RAZISKOVALNI ČLANKI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) 
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)
#[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzor_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov] (Vanja Vogrič)

NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)

(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)

Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.

Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).

Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].

Seminarji SB 2025/26

2026-04-04T06:37:46Z

Vanja Vogrič 2:

V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme:

RAZISKOVALNI ČLANKI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) 
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)
#[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko_kodirani_biosenzo_za_spremljanje_depolimerizacije_morskih_polisarahidov_v_končni_produkt_,_L-ramnozo Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov v končni produkt, L-ramnozo] (Vanja Vogrič)

NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)

(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)

Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.

Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).

Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].

Seminarji SB 2025/26

2026-04-04T06:32:00Z

Vanja Vogrič 2:

V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme:

RAZISKOVALNI ČLANKI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) 
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)
#[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Genetsko Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov v končni produkt, L-ramnozo] (Vanja Vogrič)

NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)

(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)

Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.

Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).

Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].

Seminarji SB 2025/26

2026-04-04T06:30:02Z

Vanja Vogrič 2:

V študijskem letu 2025/26 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme:

RAZISKOVALNI ČLANKI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) 
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/OrthologTransformer OrthologTransformer] (Tim David Agrež)
#[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/ Genetsko kodirani biosenzor za spremljanje depolimerizacije morskih polisarahidov v končni produkt, L-ramnozo] (Vanja Vogrič)

NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI

(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/NomNomNylon NomNomNylon] (Rebeka Ribič)
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TasAnchor TasAnchor] (Jasna Čarman)

(zgornji primer nadomestite s prvim letošnjim seminarjem iz študentskih projektov)

Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej najkasneje v ponedeljek do 23:59). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.

Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive (dostopno samo študentom tekočega letnika).

Kako je videti končni seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2024/25]].