https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Vanja89 2026-05-18T10:36:57Z User contributions MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetes&diff=2543 2010-01-05T15:39:44Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>'''DIABETES ali SLADKORNA BOLEZEN''' (diabetes mellitus) je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je ''pomanjkanje efektnega inzulina'', pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> =='''Zdravljenje sladkorne bolezni'''==<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je ''dieta ali posebno predpisana prehrana''. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi ''zdravljenja z zdravili''. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> =='''Viri in dodatne povezave'''==<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg <br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg <br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetes&diff=2542 2010-01-05T15:36:05Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>'''Diabetes ali sladkorna bolezen''' (diabetes mellitus) je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je ''pomanjkanje efektnega inzulina'', pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> ==='''Zdravljenje sladkorne bolezni'''===<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je ''dieta ali posebno predpisana prehrana''. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi ''zdravljenja z zdravili''. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> ==='''Viri in dodatne povezave'''===<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg <br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg <br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetes&diff=2541 2010-01-05T15:35:41Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>'''Diabetes ali sladkorna bolezen''' (diabetes mellitus) je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je ''pomanjkanje efektnega inzulina'', pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> ==='''Zdravljenje sladkorne bolezni'''===<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je ''dieta ali posebno predpisana prehrana''. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi ''zdravljenja z zdravili''. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> <br /> ==='''Viri in dodatne povezave'''===<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg <br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg <br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetes&diff=2540 2010-01-05T15:34:30Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>'''Diabetes ali sladkorna bolezen''' (diabetes mellitus) je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je ''pomanjkanje efektnega inzulina'', pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> =='''Zdravljenje sladkorne bolezni'''==<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je ''dieta ali posebno predpisana prehrana''. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi ''zdravljenja z zdravili''. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> <br /> =='''Viri in dodatne povezave'''==<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg <br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg <br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2539 2010-01-05T15:33:36Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>'''INZULIN (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> == '''Uporaba inzulina''' ==<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetes]]a. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2537 2010-01-05T15:32:21Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>'''INZULIN (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetes]]a. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2535 2010-01-05T15:30:57Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>'''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetes]]a. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetes&diff=2529 2010-01-05T15:20:42Z

<p>Vanja89: New page: ==&#039;&#039;&#039;Diabetes ali sladkorna bolezen&#039;&#039;&#039;== &#039;&#039;&#039;Diabetes ali sladkorna bolezen&#039;&#039;&#039; (diabetes mellitus) je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je &#039;&#039;poman...</p> <hr /> <div>=='''Diabetes ali sladkorna bolezen'''==<br /> <br /> '''Diabetes ali sladkorna bolezen''' (diabetes mellitus) je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je ''pomanjkanje efektnega inzulina'', pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> =='''Zdravljenje sladkorne bolezni'''==<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je ''dieta ali posebno predpisana prehrana''. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi ''zdravljenja z zdravili''. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> <br /> =='''Viri in dodatne povezave'''==<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg <br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg <br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2527 2010-01-05T15:03:51Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetes]]a. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetesa&diff=2526 2010-01-05T15:00:23Z

<p>Vanja89: /* Diabetes ali sladkorna bolezen */</p> <hr /> <div></div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetesa&diff=2525 2010-01-05T15:00:15Z

<p>Vanja89: /* Zdravljenje sladkorne bolezni */</p> <hr /> <div>== '''Diabetes ali sladkorna bolezen''' ==<br /> <br /> '''Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)''' je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je ''pomanjkanje efektnega inzulina'', pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni.</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetesa&diff=2524 2010-01-05T15:00:07Z

<p>Vanja89: /* Viri in dodatne povezave */</p> <hr /> <div>== '''Diabetes ali sladkorna bolezen''' ==<br /> <br /> '''Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)''' je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je ''pomanjkanje efektnega inzulina'', pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> == '''Zdravljenje sladkorne bolezni''' ==<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je ''dieta ali posebno predpisana prehrana''. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi ''zdravljenja z zdravili''. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2523 2010-01-05T14:58:57Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2522 2010-01-05T14:57:56Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetes]]a. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2521 2010-01-05T14:52:42Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2520 2010-01-05T14:52:05Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2519 2010-01-05T14:51:33Z

<p>Vanja89: /* Dodatne povezave (slike) */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] &lt;br&gt;<br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]&lt;br&gt;<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2518 2010-01-05T14:50:03Z

<p>Vanja89: /* Splošno o inzulinu */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> === '''Splošno o inzulinu''' ===<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] <br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2517 2010-01-05T14:49:33Z

<p>Vanja89: /* Vrste inzulinov */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> === '''Vrste inzulinov''' ===<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] <br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2516 2010-01-05T14:49:14Z

<p>Vanja89: /* Inzulin in njegova uporaba */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. <br /> <br /> <br /> === '''Uporaba inzulina''' ===<br /> Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] <br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2434 2010-01-05T10:13:25Z

<p>Vanja89: /* Dodatne povezave (slike) */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina] <br /> (rdeči:''ogljik'', zelen:''kisik'', moder:''dušik'', rožnato:''žveplo''; Modro-rožnati trakovi označujejo skelet [-N-C-C-]n v zaporedju aminokislin H-[-NH-CHR-CO-]n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline)<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2431 2010-01-05T10:09:14Z

<p>Vanja89: /* Dodatne povezave (slike) */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina]<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG Razlika med zgradbo inzulina in hemoglobina]<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2428 2010-01-05T10:07:31Z

<p>Vanja89: /* Dodatne povezave (slike) */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina]<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem]<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2426 2010-01-05T10:06:29Z

<p>Vanja89: /* Dodatne povezave (slike) */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg Struktura inzulina]<br /> <br /> -[http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg<br /> <br /> -[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG<br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2422 2010-01-05T09:58:28Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg<br /> <br /> -http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg<br /> <br /> -http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG<br /> <br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2417 2010-01-05T09:48:06Z

<p>Vanja89: /* Inzulin in njegova uporaba */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]]. Inzulin dajemo bolniku vedno le z injiciranjem. Uživanje inzulina skozi usta je neučinkovito, saj je to beljakovina, ki se v prebavilih razgradi na osnovne »zidake«, kar ne deluje več zdravilno.<br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg<br /> <br /> -http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg<br /> <br /> -http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG<br /> <br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetesa&diff=2413 2010-01-05T09:36:35Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Diabetes ali sladkorna bolezen''' ==<br /> <br /> '''Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)''' je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je ''pomanjkanje efektnega inzulina'', pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> == '''Zdravljenje sladkorne bolezni''' ==<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je ''dieta ali posebno predpisana prehrana''. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi ''zdravljenja z zdravili''. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> <br /> == '''Viri in dodatne povezave''' ==<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg<br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetesa&diff=2412 2010-01-05T09:35:01Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Diabetes ali sladkorna bolezen''' ==<br /> <br /> '''Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)''' je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je pomanjkanje efektnega inzulina, pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> == '''Zdravljenje sladkorne bolezni''' ==<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je dieta ali posebno predpisana prehrana. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi zdravljenja z zdravili. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> <br /> == '''Viri in dodatne povezave''' ==<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg<br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetesa&diff=2411 2010-01-05T09:32:58Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Diabetes ali sladkorna bolezen''' ==<br /> <br /> Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je pomanjkanje efektnega inzulina, pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> == '''Zdravljenje sladkorne bolezni''' ==<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je dieta ali posebno predpisana prehrana. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi zdravljenja z zdravili. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> <br /> == '''Viri in dodatne povezave''' ==<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg<br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2410 2010-01-05T09:31:05Z

<p>Vanja89: /* Inzulin in njegova uporaba */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokisline]. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]].<br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg<br /> <br /> -http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg<br /> <br /> -http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG<br /> <br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2408 2010-01-05T09:17:30Z

<p>Vanja89: /* Inzulin in njegova uporaba */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušni slinavki]. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo aminokisline. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]].<br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg<br /> <br /> -http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg<br /> <br /> -http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG<br /> <br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2396 2010-01-05T09:05:54Z

<p>Vanja89: /* Inzulin in njegova uporaba */</p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> '''Inzulin (tudi insulin)''', latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo aminokisline. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]].<br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg<br /> <br /> -http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg<br /> <br /> -http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG<br /> <br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetesa&diff=2206 2010-01-04T20:52:54Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Diabetes ali sladkorna bolezen''' ==<br /> <br /> Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je pomanjkanje efektnega inzulina, pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> == '''Zdravljenje sladkorne bolezni''' ==<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je dieta ali posebno predpisana prehrana. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi zdravljenja z zdravili. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.<br /> <br /> == '''Viri in dodatne povezave''' ==<br /> <br /> -http://www.scienceinschool.org/repository/images/diabetes_structure_large.jpg<br /> <br /> -http://www.wineinyourdiet.com/Wine_health_articles/diabetes_food_pyramid.jpg<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2195 2010-01-04T20:44:34Z

<p>Vanja89: </p> <hr /> <div>== '''Inzulin in njegova uporaba''' == <br /> <br /> Inzulin (tudi insulin), latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo aminokisline. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]].<br /> <br /> <br /> == '''Vrste inzulinov''' ==<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) inzuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> == '''Splošno o inzulinu''' ==<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> == '''Dodatne povezave (slike)''' ==<br /> <br /> -http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Insulin.jpg<br /> <br /> -http://farm4.static.flickr.com/3628/3302222646_46ea1050c1_o.jpg<br /> <br /> -http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Proteini1/inzulin_hemoglobin.JPG<br /> <br /> <br /> == '''Viri''' ==<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> -http://sl.wikipedia.org/wiki/Insulin<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inzulin&diff=2189 2010-01-04T20:25:40Z

<p>Vanja89: New page: &#039;&#039;&#039;Inzulin in njegova uporaba&#039;&#039;&#039; Inzulin (tudi insulin), latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v r...</p> <hr /> <div>'''Inzulin in njegova uporaba'''<br /> <br /> Inzulin (tudi insulin), latinsko insula pomeni otok, kemijska formula inzulina se glasi C254 H377 N65 O75 S6. Inzulin je ključni hormon (polipepidni) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Proizvajajo ga beta celice Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki. Po sestavi je beljakovina, sestavljena iz eninpetdesetih »zidakov«, ki jim pravimo aminokisline. Povzroča padec koncentracije glukoze v krvi in njeno pretvorbo v glikogen v jetrih. Človeški insulin se razlikuje od govejega po treh aminokislinah, od svinjskega pa le po eni. Zaradi take sorodnosti in enake učinkovitosti pri zdravljenju sladkornih bolnikov s pridom uporabljamo naravni goveji in svinjski insulin ali mešanico obeh, pridobivajo pa ju z zapletenimi postopki izločanja in prečiščevanja iz živalskih trebušnih slinavk. Iz telečjih trebušnih slinavk pripravljen inzulin se uporablja za zdravljenje nekaterih oblik [[diabetesa]].<br /> <br /> <br /> '''Vrste inzulinov'''<br /> <br /> Glede na dolžino delovanja ločimo hitro (kratko) delujoče, srednje delujoče in počasi (dolgo) delujoče insuline. Glede na stopnjo prečiščenosti delimo insuline na običajne ali konvencionalne, ki postopno izgubljajo na pomenu, prečiščene (tudi monokomponentne) insuline in »človeške« ali humane inzuline.<br /> <br /> <br /> '''Splošno o inzulinu'''<br /> <br /> Vsi inzulini so predstavljeni v obliki raztopin. Te so bodisi bistre (Insulin, Insulrap, Actrapid MC) bodisi motne (»mlečne«), kar velja za vse druge vrste inzulina (Actrapid HM, Minilente, Lente, Insulong…). Količino inzulina merimo z mednarodnimi enotami (pri nas E, v tujini U)<br /> Insulin na svetlobi in toploti hitreje razpada. Zato ga vsaj za daljši čas praviloma hranimo v hladilniku pri temperaturi 4 do 8 stopinj C, nikakor pa ne v zamrzovalniku.<br /> <br /> <br /> '''Viri'''<br /> <br /> -Sladkorna bolezen-priročnik za bolnike,Učne delavnice,1987,Ljubljana<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanja89 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Diabetesa&diff=2187 2010-01-04T20:20:44Z

<p>Vanja89: New page: &#039;&#039;&#039;Diabetes ali sladkorna bolezen&#039;&#039;&#039; Diabetes ali sladkorna bolezen je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je pomanjkanje efektnega inzulina, pomem...</p> <hr /> <div>'''Diabetes ali sladkorna bolezen'''<br /> <br /> Diabetes ali sladkorna bolezen je kronična podedovana ali včasih pridobljena motnja presnove. Osnovni vzrok je pomanjkanje efektnega inzulina, pomembnega presnovnega hormona, ki ga izloča trebušna slinavka. Pomanjkanje inzulina prizadene v telesu predvsem presnovo ogljikovih hidratov pa tudi beljakovin in maščob. To okvarja ves organizem, zlasti pa krvne žile, kar vodi do poznih komplikacij sladkorne bolezni. Pri sladkornem bolniku so osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja inzulina moteni. Večina glukoze se brez inzulina v organizmu ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Povečana količina sladkorja se lahko izloča le z velikimi količinami seča, kar je tudi eden od znakov sladkorne bolezni. <br /> <br /> <br /> '''Zdravljenje sladkorne bolezni'''<br /> <br /> Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je dieta ali posebno predpisana prehrana. Cilj in naloga zdravljenja sladkorne bolezni z dieto je normalizacija presnove pri bolniku. S tem preprečimo ali vsaj odložimo razvoj kroničnih komplikacij, bolnik pa se dobro počuti, ostane delovno sposoben in aktiven. To velja predvsem za bolnike, pri katerih se je bolezen pojavila v srednji ali kasni starostni dobi in še zlasti za bolnike s prekomerno telesno težo, pri katerih je hujšanje ključ do uspešnega zdravljenja. Pri drugi polovici sladkornih bolnikov pa se morajo ob redni dietni prehrani poslužiti tudi zdravljenja z zdravili. Pri tem se uporabljajo zdravila v obliki tablet, ki jih strokovno imenujemo antidiabetiki in razne vrste inzulina. Izbira načina zdravljenja in vrste zdravila je odvisna od bolnikove starosti, vrste in faze bolezni, kroničnih komplikacij sladkorne bolezni ter drugih sočasnih bolezni, uživanja drugih zdravil in raznih okoliščin, ki vplivajo na sladkorno bolezen.</div>

Vanja89