<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=VarjaB</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=VarjaB"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/VarjaB"/>
	<updated>2026-04-07T01:39:37Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2133</id>
		<title>Mioglobin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2133"/>
		<updated>2010-01-04T19:12:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VarjaB: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Splošno ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leta 1950 je John Kendrew skupaj z svojimi sodelavci z uklonom rentgenskih žarkov določil strukturo mioglobina. Mioglobin je mišični hemoprotein, ki je sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema. Polipeptidna veriga iz 153 aminokislinskih ostankov je organizirana v osem alfa-vijačnic. V mišičnih celicah ga najdemo rdeče oz. rjave barve. Opravlja funkcijo transporta kisika v mišicah kjer tudi olajša difuzijo kisika. [http://160.114.99.91/astrojan/protein/pictures/myogl.jpg Struktura izgleda tako.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za razliko od strukturno sorodnega hemoglobina, mioglobin ne izraža kooperativnosti pri vezavi kisika in jo s tem naredi skoraj neodvisno od parcialnega tlaka kisika v lokalnem tkivu. Izjema so izredno majhne vrednosti parcialnega tlaka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Molekula hemoglobina je približno kroglaste oblike, njen premer pa je 5,5 nm. V mioglobinu najdemu tudi hem – prostetično skupino, ki jo najdemo tudi v hemoglobinu. Pomemben je za biološko oksidacijo ter zlasti prenos kisika. Je sestavni del človeškega organizma in je nujno potreben za življenje. Enako vlogo ima hem tudi v mioglobinu, v katerega preko železovega iona (Fe2+) veže kisik.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Mioglobin je pigment zaradi katerega ima surovo meso rdečo barvo. Delno je ta barva določena z nabojem železovega iona v mioglobinu ter vezanega kisika. Razliko med surovim in kuhanim mesom opazimo zaradi razlike v nabojih železovega iona, ki je pri surovem mesu Fe2+ pri kuhanem pa Fe3+, ki je koordiniran z  vodno molekulo. Kuhano meso pa lahko ostane rdeče kljub kuhanju, če ga izpostavimo nitritom, kjer je na železov ion vezan dušikov oksid ali ogljikovem monoksidu, kjer nastane metmioglobin. Zaradi [http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm lepega rdečega videza mesa] pa mioglobin tudi umetno nemalokrat dodajo za potrebe potrošništva.[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw Kliknite tukaj če želite o mioglobinu izvedeti še nekoliko več.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw ppt &#039;&#039;predstavitev iz medicinske fakultete&#039;&#039;]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Veliki splošni leksikon, Več Avtorjev, DZS, Peta knjiga, Ljubljana 1998&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;http://sl.wikipedia.org/wiki/Mioglobin&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VarjaB</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2131</id>
		<title>Mioglobin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2131"/>
		<updated>2010-01-04T19:10:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VarjaB: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Splošno ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leta 1950 je John Kendrew skupaj z svojimi sodelavci z uklonom rentgenskih žarkov določil strukturo mioglobina. Mioglobin je mišični hemoprotein, ki je sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema. Polipeptidna veriga iz 153 aminokislinskih ostankov je organizirana v osem alfa-vijačnic. V mišičnih celicah ga najdemo rdeče oz. rjave barve. Opravlja funkcijo transporta kisika v mišicah kjer tudi olajša difuzijo kisika. [http://160.114.99.91/astrojan/protein/pictures/myogl.jpg Struktura izgleda tako.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za razliko od strukturno sorodnega hemoglobina, mioglobin ne izraža kooperativnosti pri vezavi kisika in jo s tem naredi skoraj neodvisno od parcialnega tlaka kisika v lokalnem tkivu. Izjema so izredno majhne vrednosti parcialnega tlaka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Molekula hemoglobina je približno kroglaste oblike, njen premer pa je 5,5 nm. V mioglobinu najdemu tudi hem – prostetično skupino, ki jo najdemo tudi v hemoglobinu. Pomemben je za biološko oksidacijo ter zlasti prenos kisika. Je sestavni del človeškega organizma in je nujno potreben za življenje. Enako vlogo ima hem tudi v mioglobinu, v katerega preko železovega iona (Fe2+) veže kisik.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Mioglobin je pigment zaradi katerega ima surovo meso rdečo barvo. Delno je ta barva določena z nabojem železovega iona v mioglobinu ter vezanega kisika. Razliko med surovim in kuhanim mesom opazimo zaradi razlike v nabojih železovega iona, ki je pri surovem mesu Fe2+ pri kuhanem pa Fe3+, ki je koordiniran z  vodno molekulo. Kuhano meso pa lahko ostane rdeče kljub kuhanju, če ga izpostavimo nitritom, kjer je na železov ion vezan dušikov oksid ali ogljikovem monoksidu, kjer nastane metmioglobin. Zaradi [http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm lepega rdečega videza mesa] pa mioglobin tudi umetno nemalokrat dodajo za potrebe potrošništva.[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw Kliknite tukaj če želite o mioglobinu izvedeti še nekoliko več.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw ppt &#039;&#039;predstavitev iz medicinske fakultete&#039;&#039;]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Veliki splošni leksikon, Več Avtorjev, DZS, Peta knjiga, Ljubljana 1998&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VarjaB</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2130</id>
		<title>Mioglobin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2130"/>
		<updated>2010-01-04T19:06:44Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VarjaB: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Splošno ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leta 1950 je John Kendrew skupaj z svojimi sodelavci z uklonom rentgenskih žarkov določil strukturo mioglobina. Mioglobin je mišični hemoprotein, ki je sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema. Polipeptidna veriga iz 153 aminokislinskih ostankov je organizirana v osem alfa-vijačnic. V mišičnih celicah ga najdemo rdeče oz. rjave barve. Opravlja funkcijo transporta kisika v mišicah kjer tudi olajša difuzijo kisika. [http://160.114.99.91/astrojan/protein/pictures/myogl.jpg Struktura izgleda tako.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za razliko od strukturno sorodnega hemoglobina, mioglobin ne izraža kooperativnosti pri vezavi kisika in jo s tem naredi skoraj neodvisno od parcialnega tlaka kisika v lokalnem tkivu. Izjema so izredno majhne vrednosti parcialnega tlaka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Molekula hemoglobina je približno kroglaste oblike, njen premer pa je 5,5 nm. V mioglobinu najdemu tudi hem – prostetično skupino, ki jo najdemo tudi v hemoglobinu. Pomemben je za biološko oksidacijo ter zlasti prenos kisika. Je sestavni del človeškega organizma in je nujno potreben za življenje. Enako vlogo ima hem tudi v mioglobinu, v katerega preko železovega iona (Fe2+) veže kisik.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Mioglobin je pigment zaradi katerega ima surovo meso rdečo barvo. Delno je ta barva določena z nabojem železovega iona v mioglobinu ter vezanega kisika. Razliko med surovim in kuhanim mesom opazimo zaradi razlike v nabojih železovega iona, ki je pri surovem mesu Fe2+ pri kuhanem pa Fe3+, ki je koordiniran z  vodno molekulo. Kuhano meso pa lahko ostane rdeče kljub kuhanju, če ga izpostavimo nitritom, kjer je na železov ion vezan dušikov oksid ali ogljikovem monoksidu, kjer nastane metmioglobin. Zaradi [http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm lepega rdečega videza mesa] pa mioglobin tudi umetno nemalokrat dodajo za potrebe potrošništva.[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw Kliknite tukaj če želite o mioglobinu izvedeti še nekoliko več.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw ppt &#039;&#039;predstavitev iz medicinske fakultete&#039;&#039;]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VarjaB</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2128</id>
		<title>Mioglobin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2128"/>
		<updated>2010-01-04T19:00:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VarjaB: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Splošno ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leta 1950 je John Kendrew skupaj z svojimi sodelavci z uklonom rentgenskih žarkov določil strukturo mioglobina. Mioglobin je mišični hemoprotein, ki je sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema. Polipeptidna veriga iz 153 aminokislinskih ostankov je organizirana v osem alfa-vijačnic. V mišičnih celicah ga najdemo rdeče oz. rjave barve. Opravlja funkcijo transporta kisika v mišicah kjer tudi olajša difuzijo kisika. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za razliko od strukturno sorodnega hemoglobina, mioglobin ne izraža kooperativnosti pri vezavi kisika in jo s tem naredi skoraj neodvisno od parcialnega tlaka kisika v lokalnem tkivu. Izjema so izredno majhne vrednosti parcialnega tlaka. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Molekula hemoglobina je približno kroglaste oblike, njen premer pa je 5,5 nm. V mioglobinu najdemu tudi hem – prostetično skupino, ki jo najdemo tudi v hemoglobinu. Pomemben je za biološko oksidacijo ter zlasti prenos kisika. Je sestavni del človeškega organizma in je nujno potreben za življenje. Enako vlogo ima hem tudi v mioglobinu, v katerega preko železovega iona (Fe2+) veže kisik. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Mioglobin je pigment zaradi katerega ima surovo meso rdečo barvo. Delno je ta barva določena z nabojem železovega iona v mioglobinu ter vezanega kisika. Razliko med surovim in kuhanim mesom opazimo zaradi razlike v nabojih železovega iona, ki je pri surovem mesu Fe2+ pri kuhanem pa Fe3+, ki je koordiniran z  vodno molekulo. Kuhano meso pa lahko ostane rdeče kljub kuhanju, če ga izpostavimo nitritom, kjer je na železov ion vezan dušikov oksid ali ogljikovem monoksidu, kjer nastane metmioglobin. Zaradi [http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm lepega rdečega videza mesa] pa mioglobin tudi umetno nemalokrat dodajo za potrebe potrošništva.[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw Kliknite tukaj če želite o mioglobinu izvedeti še nekoliko več.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw ppt &#039;&#039;predstavitev iz medicinske fakultete&#039;&#039;]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VarjaB</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2126</id>
		<title>Mioglobin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Mioglobin&amp;diff=2126"/>
		<updated>2010-01-04T18:52:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VarjaB: New page: == Splošno ==  Leta 1950 je John Kendrew skupaj z svojimi sodelavci z uklonom rentgenskih žarkov določil strukturo mioglobina. Mioglobin je mišični hemoprotein, ki je sestavljen iz en...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Splošno ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leta 1950 je John Kendrew skupaj z svojimi sodelavci z uklonom rentgenskih žarkov določil strukturo mioglobina. Mioglobin je mišični hemoprotein, ki je sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema. Polipeptidna veriga iz 153 aminokislinskih ostankov je organizirana v osem alfa-vijačnic. V mišičnih celicah ga najdemo rdeče oz. rjave barve. Opravlja funkcijo transporta kisika v mišicah kjer tudi olajša difuzijo kisika. &lt;br /&gt;
Za razliko od strukturno sorodnega hemoglobina, mioglobin ne izraža kooperativnosti pri vezavi kisika in jo s tem naredi skoraj neodvisno od parcialnega tlaka kisika v lokalnem tkivu. Izjema so izredno majhne vrednosti parcialnega tlaka. &lt;br /&gt;
Molekula hemoglobina je približno kroglaste oblike, njen premer pa je 5,5 nm. V mioglobinu najdemu tudi hem – prostetično skupino, ki jo najdemo tudi v hemoglobinu. Pomemben je za biološko oksidacijo ter zlasti prenos kisika. Je sestavni del človeškega organizma in je nujno potreben za življenje. Enako vlogo ima hem tudi v mioglobinu, v katerega preko železovega iona (Fe2+) veže kisik. &lt;br /&gt;
Mioglobin je pigment zaradi katerega ima surovo meso rdečo barvo. Delno je ta barva določena z nabojem železovega iona v mioglobinu ter vezanega kisika. Razliko med surovim in kuhanim mesom opazimo zaradi razlike v nabojih železovega iona, ki je pri surovem mesu Fe2+ pri kuhanem pa Fe3+, ki je koordiniran z  vodno molekulo. Kuhano meso pa lahko ostane rdeče kljub kuhanju, če ga izpostavimo nitritom, kjer je na železov ion vezan dušikov oksid ali ogljikovem monoksidu, kjer nastane metmioglobin. Zaradi [http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm lepega rdečega videza mesa] pa mioglobin tudi umetno nemalokrat dodajo za potrebe potrošništva.[http://www.google.si/url?sa=t&amp;amp;source=web&amp;amp;ct=res&amp;amp;cd=1&amp;amp;ved=0CAoQFjAA&amp;amp;url=http%3A%2F%2Fwww2.mf.uni-lj.si%2F~bikevams%2Fproteini2.ppt&amp;amp;rct=j&amp;amp;q=mioglobin&amp;amp;ei=WMhAS-CUE9WG_Abwr4iJCQ&amp;amp;usg=AFQjCNGgHUqpzaGtvph6a2JaPpwM36I_cw Kliknite tukaj če želite o mioglobinu izvedeti še nekoliko več.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VarjaB</name></author>
	</entry>
</feed>