<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Vid.prasnikar</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Vid.prasnikar"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Vid.prasnikar"/>
	<updated>2026-04-07T03:58:58Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6714</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6714"/>
		<updated>2012-01-03T20:11:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime, ki so po zgradbi proteini. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in transkripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljanje pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna transkriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna transkriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Viri&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Albert L. Lehninger, David L. Nelson, Michael M. Cox : Principles of biochemistry; Fifth edition ; David l. Nelson, Michael M. Cox / New York : Worth, 2000, cop. 1993&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Polymerase Polymerase, Wikipedija]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Zunanje povezave&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
-[http://www.youtube.com/watch?v=TC2mYWR8754 DNA-polymerase]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6685</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6685"/>
		<updated>2012-01-03T16:56:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in transkripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljanje pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna transkriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna transkriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Viri&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Albert L. Lehninger, David L. Nelson, Michael M. Cox : Principles of biochemistry; Fifth edition ; David l. Nelson, Michael M. Cox / New York : Worth, 2000, cop. 1993&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Polymerase Polymerase, Wikipedija]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Zunanje povezave&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
-[http://www.youtube.com/watch?v=TC2mYWR8754 DNA-polymerase]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6623</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6623"/>
		<updated>2012-01-02T20:15:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in transkripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljanje pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna transkriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna transkriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Viri&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Albert L. Lehninger, David L. Nelson, Michael M. Cox : Principles of biochemistry; Fifth edition ; David l. Nelson, Michael M. Cox / New York : Worth, 2000, cop. 1993&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Polymerase Polymerase, Wikipedija]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Zunanje povezave&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
-[http://www.youtube.com/watch?v=TC2mYWR8754 DNA-polymerase]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6622</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6622"/>
		<updated>2012-01-02T20:14:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in transkripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljanje pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna transkriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna transkriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Viri&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; Fifth edition ; David l. Nelson, Michael M. Cox / New York : Worth, 2000, cop. 1993&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Polymerase Polymerase, Wikipedija]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Zunanje povezave&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
-[http://www.youtube.com/watch?v=TC2mYWR8754 DNA-polymerase]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6621</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6621"/>
		<updated>2012-01-02T20:10:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in transkripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljanje pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna transkriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna transkriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Viri&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Polymerase Polymerase, Wikipedija]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Zunanje povezave&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
-[http://www.youtube.com/watch?v=TC2mYWR8754 DNA-polymerase]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6620</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6620"/>
		<updated>2012-01-02T20:02:55Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in transkripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljanje pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna traskriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna trankriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Viri&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Polymerase Polymerase, Wikipedija]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Zunanje povezave&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
-[http://www.youtube.com/watch?v=TC2mYWR8754 DNA-polymerase]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6619</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6619"/>
		<updated>2012-01-02T19:59:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in transkripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljaja pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna traskriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna trankriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Polymerase Polymerase, Wikipedija]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zunanje povezave&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
-[http://www.youtube.com/watch?v=TC2mYWR8754 DNA-polymerase]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6618</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6618"/>
		<updated>2012-01-02T19:57:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in transkripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljaja pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna traskriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna trankriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Polymerase Polymerase, Wikipedija]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6617</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6617"/>
		<updated>2012-01-02T19:47:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in trankripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljaja pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna traskriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna trankriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6616</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6616"/>
		<updated>2012-01-02T19:45:15Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in trankripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljaja pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna traskriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna trankriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6615</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6615"/>
		<updated>2012-01-02T19:43:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in trankripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljaja pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Reverzna_transkriptaza Reverzna traskriptaza] sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna trankriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6614</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6614"/>
		<updated>2012-01-02T19:41:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in trankripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljaja pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
Reverzna traskriptaza sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna trankriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
- Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6613</id>
		<title>Polimeraze</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Polimeraze&amp;diff=6613"/>
		<updated>2012-01-02T19:39:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Vid.prasnikar: New page: Polimeraze uvrstimo med encime. Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu repl...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Polimeraze uvrstimo med encime. Omogočajo sintezo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nukleinske_kisline nukleinskih kislin], zato  sodelujejo pri podvojevanju RNA in DNA v procesu replikacije in trankripcije. Polimerazna aktivnost običajno poteka v smeri 5&#039; proti 3&#039; koncu , pri določenih pa tudi v smeri 3&#039;  proti 5&#039;koncu.  Pri DNA polimerazi je potreben začetni oligonukletid, da se polimeraza aktivira. &lt;br /&gt;
 Torej so polimeraze življensko pomembni encimi, saj bi bila rast celic in obnavljanje celic brez nje nemogoča. &lt;br /&gt;
Kofaktorji pri polimerazah so kovinski ioni (npr.  dva magnezijeva iona).&lt;br /&gt;
Poznamo več polimeraz, običajno jih poimenujemo tako, da besedi polimeraza dodamo rimsko številko ali grško črko (npr. polimeraza I, polimeraza α…).&lt;br /&gt;
Pomembna lastnost nekaterih polimeraz je eksonukleazna aktivnost. Ta omogoča odpravljanje določenih napak v DNA ali RNA. Izrezovanje napačnega nukleotida poteka v smeri 3&#039; proti 5&#039; koncu, kadar je napaka v nukleotidu na koncu 3&#039; koncu (to lahko poteče, kadar  na novo sintetizirana nukleinska kislina še ni sklenjena z matrično nukleinsko kislino). Popravljaja pa lahko poteka tudi v smeri 5&#039; proti 3&#039; in takšna aktivnost lahko poteka tudi sedaj, ko je sintetizirana veriga že sparjena z matrično verigo. &lt;br /&gt;
Polimeraze se danes uporabljajo v laboratorijih, kjer z njihovo pomočjo lahko iz ene celice vzgojijo več celic, tako da se te podvojujejo (PCR tehnika). &lt;br /&gt;
Reverzna traskriptaza sodi med polimeraze, njena posebnost je da RNA prepiše v DNA. Ta proces uporabljajo retrovirusi, kateri imajo RNA, reverzna trankriptaza pa jo prepiše v gostiteljsko celico kot DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
- Roodney Boyer: Temelji Biokemije / Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško)&lt;br /&gt;
-Lehinger : Principles of biochemistry; ffifth edition ; david l. nelson, michael m. cox&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Vid.prasnikar</name></author>
	</entry>
</feed>