https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Zaman 2026-08-07T10:56:56Z User contributions MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FLAVONOIDI&diff=2194 2010-01-04T20:43:28Z

<p>Zaman: New page: == FLAVONOIDI == Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana. &#039;&#039;&#039;Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:&#039;&#039;&#039; ---- • antocianidin...</p> <hr /> <div>== [[FLAVONOIDI]] ==<br /> <br /> <br /> Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana. <br /> <br /> '''Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:'''<br /> <br /> ----<br /> • antocianidine (cianidin, pelargonidin)<br /> <br /> ----<br /> • flavanole in proantocianidine (epikatehin, katehin)<br /> <br /> ----<br /> • flavanone (hesperidin, naringenin)<br /> <br /> ----<br /> • flavone (apigenin, luteolin)<br /> <br /> ----<br /> • flavonole (kemferol, kvercetin, miricetin)<br /> <br /> ----<br /> • halkone (butein, izolikviritigenin) <br /> <br /> ----<br /> • izoflavone (formononetin, genistein)<br /> <br /> Flavonoidi so v naravi tako pogosti kot glikozidi. Zaradi glikoziliranja so vodotopni in jih v celici najdemo v vakuolah. Sladkorni del je lahko mono-, di- ali trisaharid, ki vsebuje molekule glukoze, galaktoze, aloze, apioze, arabinoze, ramnoze, ksiloze, glukuronske ali galakturonske kisline. Hidroksilne skupine sladkorjev so lahko zaestrene z alifatskimi (ocetno, malonsko) ali aromatskimi kislinami (galno, benzojsko, p-kumarno) ter redko tudi z žveplovo (VI) kislino. Najpogosteje gre za O-glikozide, ki imajo glikozilirano hidroksilno skupino na mestih 3 in 7. Redkeje najdemo C-glikozide, pri katerih nastane vez med sladkorjem in ogljikom na mestih 6 ali 8.<br /> <br /> Flavonoidi predstavljajo zelo obsežno skupino struktur (poznamo že okrog 5000 spojin), katerih nastanek obsega dve pomembni biosintezni poti – šikimatno in malonatno. V šikimatni poti nastanejo cimetna kislina in njena derivata (p-kumarna in kavna kislina) in jo lahko opredelimo kot predstopnjo, ki preko malonatne poti vodi do nastanka flavonoidov. <br /> <br /> '''Flavonoidi delujejo kot:'''<br /> <br /> ----<br /> ~antiinflamatorno<br /> <br /> ----<br /> ~protitoksično<br /> <br /> ----<br /> ~protimikrobno<br /> <br /> ----<br /> ~antitumorsko <br /> <br /> ----<br /> ~antivirusno<br /> <br /> ----<br /> ~encimski inhibitor <br /> <br /> ----<br /> ~antioksidativno <br /> <br /> Večina farmakoloških raziskav flavonoidov so bile izvedene in vitro. Zelo malo je bilo izvedenih farmakokinetičnih študij in glavni razlog je, da je malo flavonoidnih drog, ki se uporabljajo v profesionalni medicini. <br /> <br /> Flavanoidi so učinkoviti:<br /> pri kroničnem vnetju, alergijah, koronarni arterijski bolezni in pri raku dojk. Flavanoidi varujejo celice pred oksidativnem stresu. <br /> <br /> '''Najpomenbnejši viri flavanoidov so:'''<br /> <br /> ----<br /> ~sadje (plodovi citrusov, marelice, češnje, grenivke, črni ribez, borovnice, jabolka) <br /> <br /> ----<br /> ~zelenjavi(čebula, zeleni poper, brokoli, paradižnik, špinača)<br /> <br /> ----<br /> ~oreški<br /> <br /> ----<br /> ~semena<br /> <br /> ----<br /> ~zelišča<br /> <br /> ----<br /> ~začimbe<br /> <br /> ----<br /> ~zdravilne rastline (ginko, pegasti badelj, šentjanževka in glog)<br /> <br /> ----<br /> ~soja<br /> <br /> ----<br /> ~med<br /> <br /> ----<br /> ~rdeče vino<br /> <br /> So pomembne komponente agrumi sadja. Flavanoidi ugodno vplivajo na človeško zdravje. Z normalno, zdravo prehrano dnevno v organizem vnesemo tudi do 2 g flavonoidov.<br /> Flavonoidi so rastlinski sekundarni metaboliti. Nekateri dajejo rumeno, rdečo in modro barvo cvetovom, sadežem in listom. Njihove vloge v rastlinah so zelo različne: privabljajo opraševalce, regulirajo rast, inhibirajo bakterijske in virusne encime ter ščitijo pred žarki UV-B <br /> <br /> http://sl.wikipedia.org/wiki/Flavonoidi<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]<br /> <br /> VIRI:<br /> <br /> http://www.google.si/#hl=sl&amp;q=flavonoid+biosynthesis&amp;meta=&amp;aq=f&amp;oq=flavonoid+biosynthesis&amp;fp=1&amp;cad=b<br /> <br /> Gunnar Samuelsson: Drugs of Natural Origin; A textbook of Pharmacognosy, fifth edition, 1999<br /> <br /> Manuchair Ebadi: Pharmacodynamic basis of Herbal Medicine, 2001</div>

Zaman https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Flavonoidi&diff=1957 2010-01-03T17:40:33Z

<p>Zaman: New page: == FLAVONOIDI == Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana. &#039;&#039;&#039;Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:&#039;&#039;&#039; ---- • antocianidin...</p> <hr /> <div><br /> == [[FLAVONOIDI]] ==<br /> <br /> <br /> Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana.<br /> <br /> '''Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:'''<br /> <br /> ----<br /> • antocianidine (cianidin, pelargonidin)<br /> [[http://www.najdi.si/multimedia/imagePreview.jsp?refurl=Tod25wCLmE7IrrRMnQYw7ysHVrq0MaVWdyHovRQtdwgvztMX1e33AW%252FqV8D9HCZ4RiauSN72OnRZepETf2M4ZZSZF7aWm%252B%252BkvGjAhwFYiOk%253D&amp;previewParam=zLCGCr7Y8%252BXMl4B%252BBauF2%252Fey7emXSDUacP%252FdK3JfQ%252FM%253D]]<br /> <br /> ----<br /> • flavanole in proantocianidine (epikatehin, katehin)<br /> <br /> ----<br /> • flavanone (hesperidin, naringenin)<br /> <br /> ----<br /> • flavone (apigenin, luteolin)<br /> <br /> ----<br /> • flavonole (kemferol, kvercetin, miricetin)<br /> <br /> ----<br /> • halkone (butein, izolikviritigenin) <br /> <br /> ----<br /> • izoflavone (formononetin, genistein)<br /> <br /> Flavonoidi so v naravi tako pogosti kot glikozidi. Zaradi glikoziliranja so vodotopni in jih v celici najdemo v vakuolah. Sladkorni del je lahko mono-, di- ali trisaharid, ki vsebuje molekule glukoze, galaktoze, aloze, apioze, arabinoze, ramnoze, ksiloze, glukuronske ali galakturonske kisline. Hidroksilne skupine sladkorjev so lahko zaestrene z alifatskimi (ocetno, malonsko) ali aromatskimi kislinami (galno, benzojsko, p-kumarno) ter redko tudi z žveplovo (VI) kislino. Najpogosteje gre za O-glikozide, ki imajo glikozilirano hidroksilno skupino na mestih 3 in 7. Redkeje najdemo C-glikozide, pri katerih nastane vez med sladkorjem in ogljikom na mestih 6 ali 8.<br /> <br /> Flavonoidi predstavljajo zelo obsežno skupino struktur (poznamo že okrog 5000 spojin), katerih nastanek obsega dve pomembni biosintezni poti – šikimatno in malonatno. V šikimatni poti nastanejo cimetna kislina in njena derivata (p-kumarna in kavna kislina) in jo lahko opredelimo kot predstopnjo, ki preko malonatne poti vodi do nastanka flavonoidov. <br /> <br /> '''Flavonoidi delujejo kot:'''<br /> <br /> ----<br /> ~antiinflamatorno<br /> <br /> ----<br /> ~protitoksično<br /> <br /> ----<br /> ~protimikrobno<br /> <br /> ----<br /> ~antitumorsko <br /> <br /> ----<br /> ~antivirusno<br /> <br /> ----<br /> ~encimski inhibitor <br /> <br /> ----<br /> ~antioksidativno<br /> <br /> Večina farmakoloških raziskav flavonoidov so bile izvedene in vitro. Zelo malo je bilo izvedenih farmakokinetičnih študij in glavni razlog je, da je malo flavonoidnih drog, ki se uporabljajo v profesionalni medicini. <br /> <br /> '''Flavanoidi so učinkoviti:'''<br /> pri kroničnem vnetju, alergijah, koronarni arterijski bolezni in pri raku dojk. Flavanoidi varujejo celice pred oksidativnem stresu. <br /> <br /> '''Najpomenbnejši viri flavanoidov so:'''<br /> <br /> ----<br /> <br /> ~sadje (plodovi citrusov, marelice, češnje, grenivke, črni ribez, borovnice, jabolka)<br /> <br /> ----<br /> ~zelenjava (čebula, zeleni poper, brokoli, paradižnik, špinača)<br /> <br /> ----<br /> ~oreški<br /> <br /> ----<br /> ~semena <br /> <br /> ----<br /> ~zelišča<br /> <br /> ----<br /> ~začimbe<br /> <br /> ----<br /> ~zdravilne rastline (ginko, pegasti badelj, šentjanževka in glog)<br /> <br /> ----<br /> ~soja<br /> <br /> ----<br /> ~med<br /> <br /> ----<br /> ~čaj<br /> <br /> ----<br /> ~rdeče vino<br /> <br /> So pomembne komponente agrumi sadja. Flavanoidi ugodno vplivajo na človeško zdravje. Z normalno, zdravo prehrano dnevno v organizem vnesemo tudi do 2 g flavonoidov.<br /> Flavonoidi so rastlinski sekundarni metaboliti. Nekateri dajejo rumeno, rdečo in modro barvo cvetovom, sadežem in listom. Njihove vloge v rastlinah so zelo različne: privabljajo opraševalce, regulirajo rast, inhibirajo bakterijske in virusne encime ter ščitijo pred žarki UV-B <br /> <br /> http://sl.wikipedia.org/wiki/Flavonoidi<br /> <br /> VIRI:<br /> <br /> http://www.google.si/#hl=sl&amp;q=flavonoid+biosynthesis&amp;meta=&amp;aq=f&amp;oq=flavonoid+biosynthesis&amp;fp=1&amp;cad=b<br /> <br /> Gunnar Samuelsson: Drugs of Natural Origin; A textbook of Pharmacognosy, fifth edition, 1999<br /> <br /> Manuchair Ebadi: Pharmacodynamic basis of Herbal Medicine, 2001<br /> <br /> <br /> [[category:LEX]]</div>

Zaman