<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Zlevc</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Zlevc"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Zlevc"/>
	<updated>2026-05-27T17:37:28Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Enkefalin&amp;diff=7765</id>
		<title>Enkefalin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Enkefalin&amp;diff=7765"/>
		<updated>2013-01-06T23:36:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Zlevc: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Enkefalini&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; so endogeni ligandi, saj so proizvedeni v telesu in se vežejo na opioidne receptorje v telesu. So naravni peptidi, najmanjši od molekul s proti...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Enkefalini&#039;&#039;&#039; so endogeni ligandi, saj so proizvedeni v telesu in se vežejo na [[Opioidni receptor|opioidne receptorje]] v telesu. So naravni [[peptid]]i, najmanjši od molekul s protibolečinskimi in [[opiat]]nimi lastnostmi in se sprostijo z [[nevron]]i v [[centralni živčni sistem]] in s celicami v [[Nadledvična žleza|nadledvični žlezi]]. Enkefalini so naravna zdravila proti bolečinam. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Razvrščajo jih skupaj z endorfini, ki so [[peptid]]i z [[morfin]]u podobnim učinkom in se tvorijo v telesu, ter lahko blokirajo bolečine v [[Centralni živčni sistem|centralnem živčnem sistemu]], podobno kot [[analgetik]] [[morfin]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Enkefalin je bil odkril okoli leta 1975, ko so raziskovalci odkrili, da so v [[možgani]]h specifična področja, ki nadzorujejo bolečino. Tako so identificirali spojini, ki sta naravno lajšali bolečine v telesu, endorfin in enkefalin v obliki [[levcin]]a in metionina. To jim je ponudilo priložnost za razvoj zdravil s podobnimi učinki. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Enkefalin&#039;&#039;&#039; je sestavljen iz dveh pentapeptidov: [[levcin]]a in metionina, imenovana:&lt;br /&gt;
*&#039;&#039;&#039;Met-enkefalin&#039;&#039;&#039; : Tyr—Gly—Gly—Phe—Met &lt;br /&gt;
*&#039;&#039;&#039;Leu-enkefalin&#039;&#039;&#039; : Tyr—Gly—Gly—Phe—Leu &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Enkefalini imajo [[opiat]]u podobne učinke in delujejo kot [[Živčni prenašalec|živčni prenašalci]] ali [[Živčni prenašalec|nevrotransmitorji]] na mnogih delih v [[možgani]]h in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]] in se ukvarjajo z zaznavo bolečine, gibanja, razpoloženja in obnašanja, s čimer se zmanjša tako čustven kot fizičen vpliv bolečine. Pojavlja pa se tudi v [[Prebavni trakt|prebavnem traktu]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri==&lt;br /&gt;
* Dewick, Paul M. Essentials of organic chemistry : for students of pharmacy, medicinal chemistry and biological chemistry. John Wiley &amp;amp; Sons, 2006. ISBN 9780470016657&lt;br /&gt;
* Noback, Charles Robert, Strominger, Norman L., Demarest, Robert J. The Human Nervous System: Structure and Function. Springer, 2005. ISBN 9781588290403&lt;br /&gt;
* http://en.wikipedia.org/wiki/Enkephalin&lt;br /&gt;
* http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1303993/&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Zlevc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kininogen&amp;diff=6724</id>
		<title>Kininogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kininogen&amp;diff=6724"/>
		<updated>2012-01-03T22:39:35Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Zlevc: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Kininogeni&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;  so beljakovine, katerih  vloga je opredeljena, kot predhodniki kininov, kateri se lokalno proizvajajo pri poškodovanih ali vnetih področji...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Kininogeni&#039;&#039;&#039;  so [[Wikipedia:Beljakovina|beljakovine]], katerih  vloga je opredeljena, kot predhodniki [[kinin]]ov, kateri se lokalno proizvajajo pri poškodovanih ali vnetih področjih. Na prvi stopnji so le-ti neaktivni [[kinin]]ski predhodniki usmerjeni na vneto področje, kjer se [[kinin]]i proteolitično sproščajo iz kininogenov s specifičnimi kininogenazami. &lt;br /&gt;
Kininogene proizvajajo [[Wikipedia:Jetra|jetra]] in tehtajo  približno 120kDa s 626 [[Wikipedia:Aminokislina|aminokislinami]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri ljudeh  obsajata dva tipa kininogenov, kininogeni z visoko molekularno maso (&#039;&#039;&#039;H-kininogeni&#039;&#039;&#039;) in kininogeni z nizko molekularno maso (&#039;&#039;&#039;L-kininogeni&#039;&#039;&#039;). Oba tipa sta kodirana z jasnimi m[[Wikipedia:RNA|RNA]], ki so povzročeni z alternativnim spajanjem iz edinega kininogenskega gena. Tretji tip kininogena, &#039;&#039;&#039;T-kininogen&#039;&#039;&#039; se pojavlja izključno  pri podganah in ga ni pri ljudeh ali drugih sesalcih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kininogeni  so pretežno izraženi s [[Wikipedia:Hepatocit|hepatociti]] in se izločajo v človeško plazmo po osnovnih poteh. [[Wikipedia:Ledvica|Ledvica]] in izločevalne žleze so med pomembnimi ekstrahepatičnimi področji proizvodnje kininogenov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;H-kininogen&#039;&#039;&#039;, kininogen z visoko molekularno maso je znan tudi kot dejavnik Williams-Fitzgerald-Flaujeac  faktor ali Fitzgerald faktor. Sintetiziran je kot enojna polipeptidna veriga v [[Wikipedia:Jetra|jetrih]] in se izloča v plazmo, kjer se združuje s prekalikreinom. Najdemo ga v sistemih strjevanja krvi, kot tudi v kinin-kalikreinskem sistemu. Deluje predvsem kot [[Wikipedia:Kofaktor|kofaktor]] na [[Wikipedia:Koagulacija|koagulacijo]] in vnetja, vendar sam po sebi ni katalitično aktiven. Njegova vloga je, da se absorbira na površino bioloških  materialov, ki prihajajo v stik s [[Wikipedia:Kri|krvjo]], kjer kroži in se hitro absorbira na površino materialov. Igra pomembno vlogo pri [[Wikipedia:Strjevanje krvi|strjevanju krvi]], tako da uravnava optimalni položaj prekalikreina. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;L-kininogen&#039;&#039;&#039;, kininogen z nizko molekularno maso  proizvajajo številna tkiva in se izloča skupaj z tkivom kalekreina. Odkrili so ga pri miših, morskih prašičkih in kitih, najdemo pa ga tudi pri ljudeh. Njegova funkcija je zaviranje agregacije [[Wikipedia:Trombociti|trombocitov]] in v nasprotnju z H-kininogenom ni vključen v [[Wikipedia:Strjevanje krvi|strjevanje krvi]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
*Offermanns, Stefan; Rosenthal, Walter. [http://books.google.si/books?id=iwwo5gx8aX8C&amp;amp;pg=PA673&amp;amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;amp;q&amp;amp;f=false Encyclopedia of Molecular Pharmacology]. Springer, 2008. ISBN 9783540389163.&lt;br /&gt;
*Stephen G. Farmer. [http://books.google.si/books?id=4jOPNEYoNZkC&amp;amp;pg=PA57&amp;amp;dq=kininogen&amp;amp;hl=sl&amp;amp;sa=X&amp;amp;ei=LUACT-LkOeSp4gSYusmNCA&amp;amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;amp;q=kininogen&amp;amp;f=false The kinin system Handbook of immunopharmacology: Systems]. Academic Press, 1997. ISBN 9780122493409&lt;br /&gt;
*Robert A. Meyers. [http://books.google.si/books?id=2TjAqddKsscC&amp;amp;pg=PA488&amp;amp;dq=kininogen&amp;amp;hl=sl&amp;amp;sa=X&amp;amp;ei=LUACT-LkOeSp4gSYusmNCA&amp;amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;amp;q=kininogen&amp;amp;f=false Molecular biology and biotechnology: a comprehensive desk reference]. Wiley-VCH, 1995. ISBN 9780471186342&lt;br /&gt;
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Kininogen Kininogen, Wikipedia]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Zlevc</name></author>
	</entry>
</feed>